TITOVE MISLI NAŠA POT t'-- *-* c: c RAZREDNI SOVRAŽNIK JE PROTI SAMOUPRAVLJANJU IN ENAKOPRAVNOSTI Danes, ko so očitni veliki uspehi, ki jih je dalo delavsko samoupravljanje, ko je spoznanje, da je samoupravljanje nujno, prodrlo v vrste ne samo delavskega razreda, marveč tudi med vodilne ljudi v mnogih državah, zlasti v tistih, ki se opredeljujejo za socialistični razvoj, se pri nas oglašajo nekateri, ki bi želeli likvidacijo delavskega samoupravljanja. Kdo so ti ljudje in kaj pravzaprav hočejo? To so v prvi vrsti birokrati in tehnokrati, ki bi želeli proizvajalca ponovno spremeniti v mezdnega delavca, o čigar usodi bi odločale iste skupine. Tako bi vse bolj prihajalo do ločevanja med delavci proizvajalci in intelektualnimi upravljalci, s čimer bi se enotnost delovnih ljudi razbila. Jasno in odkrito moramo poudariti tole. Tam, kjer je razmerje sil takšno, da se delavci sami ne morejo priboriti do svojih samoupravnih pravic in do resničnega razvoja samoupravljanja, so komunisti oziroma Zveza komunistov Jugoslavije dolžni, da z vsemi političnimi in idejnimi sredstvi podprejo njihovo aktivnost in boj za samoupravljanje. Pri tem se ne bomo odrekli tudi tistim možnostim, ki jih dajejo zakoni in politične intervencije skupnosti kot celote. Nihče nima pravice odvzemati združenemu delu dohodek. Kar naprej govorimo o razbremenitvi gospodarstva, vendar doslej z malo uspeha. S tem moramo dokončno prelomiti, in sicer tako, da bodo neposredni proizvajalci v prihodnje zares razpolagali s svojim dohodkom in da bodo z ustreznim delom seveda na podlagi družbenega dogovora krili družbene potrebe. Zato moramo vse narediti in s pleč delovnega človeka čimprej vzeti neznosno breme preveč ambicioznih investicij, zlasti nepokritih. Odločilno besedo pri tem morajo imeti delovni kolektivi, ne pa birokrati in tehnokrati. Naj tisti zunaj naše države, ki nam kar naprej prerokujejo konec, razpada naše skupnosti, naj kar »skrbijo« za nas. Kdo lahko razbije našo samoupravljalsko družbo? Kdo more to narediti? Mar bi naši delovni ljudje dovolili, da bi šli nazaj, da bi bili kakor na Zahodu mezdni delavci, ki ustvarjajo dobiček samo kapitalistom? Ne bom go- voril o onem drugem, čeprav imamo odgovor. Tega naši ljudje nočejo. Vedo, da pri nas zdaj še ni vse tako, kakor bi moralo biti, vendar so prepričani, da jim naš samoupravni sistem odpira perspektivo in da edino ta sistem lahko zagotovi srečnejšo prihodnost delovnim ljudem, tako na vasi kakor v mestu, tako delavcem v tovarnah kakor proizvajalcem v kmetijstvu. Za nas je to edina pot. (napisane besede je TITO izrekel ob raznih priložnostih in so objavljene v knjigi JOSIP BROZ TITO — SAMOUPRAVLJANJE) J. S. RiVVHS Ostali so živi spomini Med nami živijo ljudje, ki so imeli čast, da so se srečali s tovarišem Titom. Eden izmen njih je naš sodelavec Ivan Lekše, direktor TOZD Gozdarstvo Mislinja. O svojih vtisih in doživetjih ob srečanjih s tov. Titom je dejal: »Trikrat v življenju me je doletela čast, da sem se srečal s tovarišem Titom, se z njim rokoval in pogovarjal. Leta 1967 sem bil določen za člana slovenske delegacije, ki mu je šla čestitat za petinsedemdeseti rojstni dan. Dva dni pred odhodom v Beograd smo se delegati zbrali v Ljubljani v takratnem klubu poslancev. Imeli smo dovolj časa, da smo se med seboj spoznali. Med nami je bila takrat že poznana pisateljica Branka Jurca, ki je s svojimi šegavimi pripombami zbujala pozornost v nas. Po prihodu v Beograd smo si ogledali mesto, nato pa so nam predstavili zaključne operacije na Avali. Nestrpnost v nas je naraščala, ko smo se približevali kraju zaključne prireditve ob sprejemu štafete. Spominjam se, da smo prišli skozi neka stranska vrata. Videl sem, kako je Tito sprejel štafeto in to sliko imam še danes pred očmi. Po zaključku slovesne prireditve na stadionu JNA so nas odpeljali z avtobusom do Belega dvora. Tam so bili že zbrani vsi naši najvišji predstavniki in voditelji. Na vrtu pred Belim dvorom smo se razvrstili po republikah in avtonomnih pokrajinah in takrat sem prvič doživel njegov topel in krepak stisk roke. Po krajšem govoru, v katerem se nam je zahvalil za čestitke se je slikal z vsako delegacijo posebej. Ko sem se poln prijetnih in nepozabnih vtisov vračal domov, še nisem slutil, da bom tovariša Tita srečal še enkrat v istem letu. Leta 1967 je bila v Slovenj Gradcu organizirana prva mednarodna likovna razstava »Mir, humanost in prijateljstvo med narodi«. Takrat sem opravljal funkcijo sekretarja občinskega ko- miteja ZK. Zvedeli smo, da je tovariš Tito na oddih na Brdu pri Kranju. Izkoristili smo priložnost in ga povabili na ogled razstave. Povabilu se je z veseljem odzval in nas počastil s svojim obiskom dne 11. 9. 1967. Kljub temu, da sem se z njim srečal že v Beogradu, so me ponovno prevevali občutki sre- če, pomešani s tremo. Ko je med nama stekel razgovor, je tremo razblinil njegov način preprostega govorjenja. Ob slovesu sem ga povabil, naj še pride med nas. Obljubil je, da bo še prišel in obljubo izpolnil čez dve leti, 27. aprila 1969, ko je prišel na ogled (Nadaljevanje na 3. strani) razstave Božidarja Jakca. Z zanimanjem si je ogledal slike svojega prijatelja. Med razstavljenimi slikami so bili tudi njegovi portreti, ki jih je s krajšo pripombo »aha« dobesedno obšel. Vsi smo to opazili in se spogledali. Slovenska delegacija pri TITU leta 1967 Med pogovorom je dejal, da je im-presioniran nad lepotami Mislinjske doline in kraja samega. Predlagal je, naj temu posvetimo več pozornosti, saj bi lahko te naravne vrednote bolj izkoriščali za turizem. Vsi občutki, ki sem jih doživljal ob vsakokratnem srečanju s tovarišem Titom, so prihajali vame in se utrdili v en sam občutek sreče šele potem, ko je odšel, ostali pa so mi nepozabni in živi spomini.« I. Robnik V začetku meseca maja se nam približuje tudi dan, ki nam napove, da smo pred enim letom izgubili velikega borca naše revolucije. In temu žalostnemu dne- vu sem namenil to pesem: OTOŽNA PESEM Oseminosemdeset Kot da še joče se papir s peresom, ko pišem jaz otožno tole pesem, mar leto dini že res minilo je, od težkega trenutka za nas vse. dreves za tovariša Tita Od tega je minilo leto dni, kar nas zapustil dragi TITO si, od težkih borb izmučeno telo, pod težkim marmorjem ostalo bo. V Črni na Koroškem so 28. 4. 1981 posadili na pobočju nad Tvoj duh kot sončni žarek nam sledi, Črno oseminosemdeset macesnov v spomin na oseminosemde- saj tvoje srce v naših še živi. set plodovitih in herojskih let našega tovariša Tita. Hri sadnji Se tvojih mi držimo res besed, Titovega spominskega gaja so sodelovali predstavniki krajevne ki nam pomenijo kot oko v svet. skupnosti Črna, krajevnih družbenopolitičnih organizacij, druš- Če pa bi kdo nasprotno nas učil, in delu tvojemu nasproten bil, je bolje zanj, da ga zasuje plaz, tev, tozdov v kraju in osnovne šole ter krajani. Sadike za Titov spominski gaj je priskrbel TOZD gozdarstvo Črna. ker človek tak ne sodi zraven nas. Andrej Šertel Zlatko Škrubej sJltu£! V deželo spet priromal je prelepi mesec maj in natrosil nam je cvetja ves zeleni log in gaj. (narodna) Dolga in huda zima se je končno morala umakniti težko pričakovani pomladi. Vse hiti z radostnim srcem na piano. Izza toplega zapečka je pomlad v naravo poklicala tudi starčke in vnuke. Srce jim vztrepeta, ko stopijo čez prag in zadihajo sveži pomladni zrak. Zazrejo se v opojno lepoto cvetočega in dehtečega meseca maja. Utrujeni se vsedejo na klop pred hišo in opazujejo vnučka, ki neutrudno teka na trati za rumenimi metulji. Nabere jim šopek rož, belih marjetic ali modrih spominčic. Srce se jim razvname ob spominu na mladost. Vsaka pomlad je bila po svoje drugače doživeta. Kako lep je bil pogled na žitna polja, ki so kot morje valovila v pomladnem vetru. Sedaj pa tega ni več. Njive porašča le rumen regrat in v srcu se oglasi skrb, kje še bo rastel vsakdanji kruh. Solza, ki se blešči kot drobna kapljica v rosni travi, se jim potoči po uvelem obrazu. Mesec maj je pomemben tudi za vso našo državo. Spomnila in zamislila sem se v enkratno doživetje borcev in vseh domačinov. Kako nepozaben je bil dan 9. maja v Gornji Savinjski dolini, ko so zmagoslavno pojoč prikorakali skozi vas prvi borci! Vse je bilo tako veličastno. Iz cvetočega drevja so se jim usipali na pot drobni beli cvetni lističi. Domačini so jim hiteli naproti. Objemanja in stiska rok ni bilo konca ne kraja. Radosti v srcu se ne da opisati in prav tako ne, bolesti tistih, katerih najdražji se niso vrnili. Tudi Nemci so se izdali, ko so se vračali skozi Savinjsko dolino na Koroškem proti domu, da lepšega kraja še niso videli. Tudi naš' nepozabni tovariš TITO je izbojeval zadnjo bitko v življenju meseca maja. Vedno je ljubil lepoto narave in se je poslovil od nas v najlepšem mesecu. Živo se spominjam tistega dne njegovega veličastnega pogreba, kakršnega še ni doživel svet. Vse mesto je bilo zavito v črnino mimo in tiho, kot da bi se bali, da ne bi prebudili našega najboljšega očeta iz sladkega spanja. Tudi na deželi so takrat utihnili ropotajoči traktorji. Vse je ob televizorjih spremljalo njegovo zadnjo pot k zasluženemu počitku. Kaj je pomenil on v vsem svetu, se je izkazalo na njegovem pogrebu. Ko se je od njega poslovil domala ves svet in visoke osebnosti. Kako ponosni smo na to. Našo malo državo je v svetli luči prikazal vsem kontinentom. Z grenkobo, žalostjo se zavedamo, da ga ne bo več med nami, a spomin na njega bo vedno svetel ostal in hodili bomo po njegovi poti. Tudi mlajši generaciji, ki še ne more sedaj dojeti njegove veličine, bomo prikazali v najlepši luči tega velikana sveta. Skrbno sem shranila vse revije, v katerih so fotografije in spisi o njem. Že leto dni je minilo od kar ga ni več, a v naših srcih še vedno živi. Mihaela LENART PESEM ZA 1. MAJ Visoko dvignimo glavo, vsi tisti, ki marljivi smo, ki vemo, da je delo čast, le z delom trdna je oblast. Zato poglede kvišku vsi, predvsem zastavi TITOVI, v premnogih borbah je bila, z našo krvjo obarvana. Od vojne res je mnogo let, a mi borimo se že spet, za boljši jutri in za mir, to v srcih naj bo glavni vir. Le z delom mi ponosni smo, saj v srcih TITA nosimo, pri delu s skupnimi močmi, bomo težavam kos vsi. Zlatko Škrubej ŽIVLJENJE V SENCI Dve senci svojih teles stopata v okvir odmevov, preproga, ki izginja, privlači ju in ju vsrkava. Kar človek bil je, sedaj je nič, ničev človek pa vreden oi življenja. Življenje senc dveh složnih, ki neosveščeni živita smrt, vredno ni svoje zgodovine, ker sedanjost jo prekriva. Naj verjameta v sonce, ko kri je v njima prah, ko strohnela bosta v času, ki človek ga ne odobrava? Tako pa tava ta s človekom senca, ker človek brez nje ne bil bi to, kar je, ker manjkal bi mu del telesa, ki pravijo razum mu. Suzana Praper NJEN SPEV KUKAVICI Vsako pomlad, ko kukavice glas se iz gozda oglasi, stara mati kakor, da ponovno oživi. Oprta na palico sloji, zroč v pomladni dan, spomin pa mnogo let nazaj v mlade dni hiti. S pomladmi dvajsetimi se je prvič zaljubila in s kukavičjim »kuku, kuku« se s jantom prvič poljubila. Ko drugo pomlad kukavica se spet je oglasila, svojemu možu prvega je sina podarila. Še pet sinov je dala mu, vsi so prišli s pomladjo, tri hčere pa v jesenih treh so prišle kot kukavici v slovo. Pa je minilo mnogo let, prišla je vojna kruta in ko se kukavica oglasi, izgubila je sinove tri, vse tri z eno pomladjo. Ko kukavica spet in spet s pomladmi prvič se oglaša, veselje, žalost in bridkost, vse hkrati v srce ji prinaša. Anica Kumer PRAVNO LETO Poet je v svoji boli pričel pisati sonet, a meni naj ostane epitet. Če bodo te bodice koga ošinile, so malo zlo in ne bo sile, saj ne podirajo mu dvajset let! Če dolgo delaš le v isti hiši, pod nosom se obriši še za priznanje dela dvaj’stih let. Ko koledarsko tudi tebi dvajset let odbije, zadosti ni; saj tu je pokojninsko leto pravno, ki le povedalo ti bo, da je postavno, da tvoja doba drug’ dan v prihodnjem se izteka če s’ se zaposlil nekoč prvega v začetku nov’ga leta. Kako se zgodba bo končala je za druge le še šala, kaj pa je zate, ko so te na celi črti pozabili, morda še drugi boste kdaj čutili. Jubilant Rezultati poslovanja gozdarstva v prvem četrtletju 1981 V družbenem sektorju je znašala sečnja 30.900 m3, oz. 30 % letno planiranega obsega. TOZD gozdarstvo Mislinja je pri tem dosegel že polletno realizacijo. Oddaja gozdnih sortimentov je izvršena z 22 % letnega plana, oz. v višini 23.300 m3. Zaradi težkih snežnih razmer je oddaja gozdnih sortimentov za 8 #/o nižja od sečenj. Zasebni sektor gozdarstva je oddal 12.200 m3, oz. le 11% letnega plana. Težke zimske razmere so na proizvodnjo in oddajo v zasebnem sektorju močneje vplivale, ker kmetje niso tako opremljeni za delo v gozdu kot delavci v družbenem sektorju gozdarstva. Skupno je gozdarstvo oddalo 16 % letno predvidenih količin gozdnih sortimentov, kar je v skladu s planirano dinamiko oddaje. Gradbena dejavnost je v prvem četrtletju ustvarila le 10 % letno planirane realizacije, v skladu z dinamičnim letnim planom, ki predvideva za prve tri mesece 9% letne realizacije. V zimskih mesecih je kolektiv koristil dopuste iz lanskega leta. Pri zaposlovanju v turistični dejavnosti pa so bili stroški za delo pokriti le deloma. V mesecu marcu smo pričeli z izvajanjem rednih gradbenih del. Glavna gradbišča so pri TOZD gozdarstvu Črna in Slovenj Gradec ter pri TOZD gozdarstvu Ravne, Slovenj Gradec in Dravograd. Poleg tega pa izvajamo dela za krajevne skupnosti občine Slovenj Gradec. TOZD Transport in servisi je dosegel v I. tromesečju 20% letne realizacije. Ostre zimske razmere in samo 16% oddaje gozdnih sortimentov ter visoki stroški zimskega dela so vzrok za slab rezultat TOZD v prvem četrtletju. Visoki stroški so nastali tudi zaradi obračunavanja nadomestil za slabo vreme in obveznega koriščenja dela dopustov. TOZD CLS Otiški vrh ima 14 % realizacije v prvem tromesečju. Oddaja gozdnih sortimentov na CLS je bila dosežena z 12%, oddaja kupcem pa v višini 14 %. Pri proizvodnji trami-čev smo dosegli letni plan v višini 12 % in pri tem porabili 13% planirane surovine. Rezultati poslovanja so pod planiranimi zaradi neizvršene količinske proizvodnje, fakturirana realizacija pa je dosežena s 14 %, tako kot količinski obseg proizvodnje. Za celotno gozdarsko dejavnost je v enakem obsegu kot količinska proizvodnja dosežena tudi finančna realizacija s 16 %. Poslovni stroški znašajo 15 % in so za 1 % manjši od realizacije. Zato je dohodek dosežen s 17 %, čisti dohodek pa s 15 % letnega plana. Osebni dohodki so doseženi s 24 %, kar kaže na nizko storilnost v izredno ostrih zimskih delovnih pogojih. Za ilustracijo navajamo rezultate merjenja treh pomožnih meteoro-lošških postaj v Koprivni, Topli in Podpeci, ki so zabeležile v petih zimskih mesecih naslednje snežne razmere: mesec snežne padavine dnevi sneženja november 153 cm 11 dni december 111 cm 9 dni januar 34 cm 5 dni februar 86 cm 11 dni marec 18 cm 3 dni s ku p a j 402 cm 39 dni V mesecu aprilu je proizvodnja normalizirana in zaostanki že zmanjšani. Predvidevamo, da bo v družbenem sektorju obseg proizvodnje in oddaje realiziran do konca I. polletja že s 50 %, v zasebnem sektorju pa s 40 %. Na zaključku želimo omeniti, da so rezultati poslovanja gozdarstva v preteklem letu bili ugodni, saj je bil indeks rasti celotnega prihodka 141 v primerjavi z letom prej, dohodek je narasel za 34 %. Mesečni neto osebni dohodki v gozdarstvu so bili doseženi v višini 9505 din in so večji za 21 % v primerjavi z letom 1979. Dohodek na delavca je bil dosežen v višini 387.280 din, čisti dohodek na delavca je znašal 235.038 din osebni dohodek in sredstva skupne porabe na delavca pa je mesečno znašal 16.284 din. Akumulacija gozdarstva v območju je znašala v primerjavi z dohodkom 11,80 %, v primerjavi s čistim dohodkom pa 19,40 % in v primerjavi s porabljenimi sredstvi 4,70 %. Kljub razmeroma ugodnim poslovnim rezultatom smo v celoti nekoliko pod republiškim poprečjem gozdarstva. H. D. PROIZVODNJA V PRVEM TROMESEČJU JE ŠEPAVA Smo izkoristili vse možnosti? V lesarski proizvodnji v prvem tromesečju običajno ne dosegamo takih količin kot v ostalih treh tromesečjih. Najpogosteje je plan dosežen 90—95%, istočasno pa so proizvedene količine v tekočem letu višje kot v enakem obdobju preteklega leta. Letos so priozvodna gibanja povsem drugačna. Tromesečni plan, ki je četrtina letnega, zdaleč ni dosežen, proizvedli pa smo tudi znatno manj kot v enakem obdobju lanskega leta. V lesarski proizvodnji je v preteklih letih veljalo pravilo, da je proizvodnja naraščala dokaj enakomerno skozi vse leto. Pri tem seveda upoštevamo samo dejanske delovne dni, remonti so izpuščeni. Krivulja rasti je počasneje rasda v prvem in tretjem tromesečju in izdatneje v drugem in četrtem. Veljalo je tudi nenapisano pravilo, da je bil plan fizičnega obsega proizvodnje v naslednjem letu vedno najmanj za 10 % višji kot v pre- teklem letu. Tako rast so delno pogojevala investicijska vlaganja, večji del pa je bil dosežen z boljšo organizacijo dela, tehnološkimi izboljšavami in večjo delovno prizadevanostjo. Vedno so bili proizvodni letni načrti zastavljeni dokaj smelo, istočasno pa tudi dokaj realno, saj so bili doseženi z indeksi 97 do 102. Običajno v prvem tromesečju planiranih količin nismo dosegali. Vzrokov je bilo več, v ospredju pa je bila organizacijska nepripravljenost na tako veliko povečanje količin. Kljub temu, da proizvodnih planov v prvem tromesečju nismo dosegali, smo pa vedno proizvedli več kot v enakem obdobju preteklega leta. _ Kako pa v letu 1981, oziroma v prvem tromesečju letošnjega leta? Proizvodni plan je za 18 % višji od lani doseženih količin. Višjo proizvodnjo predvidevamo v TOZD žagarstva na račun večjih dobav hlodovine kot v lanskem letu, v Novi opremi, v TP Prevalje in v TSP Radlje-Podvelka. V TSP bo vpliv lanskih investicijskih vlaganj močno prisoten. V TIP Otiški vrh je predvidenih manj izdelkov kot lani. Proizv. v pog. enotah Plan S 00 £ TOZD £ On Ov Indeksi M | H | J-H |