DRUŽBEN PLAN RAZVOJA ŠKOFJELOŠKE
OBČINSKE KULTURNE SKUPNOSTI
1976—1980
(Vsebinski del)
I. REDNA DEJAVNOST ZAVODOV IN
DRUŠTEV
Loški muzej
Da bi dosegel Loški muzej v družbenem
planu razvoja občine zapisano število
obiskovalcev (25.000 do 30.000), so
nujni posegi v preurejevanje muzejskih
zbirk. Prav zbirke so v zadnjem obdobju
doživljale strokovne izpopolnitve, ki so
celotno podobo muzeja bistveno spremenile.
Prikaz zgodovine bi morali začeti z
dobro pripravljeno arheološko zbirko.
Le-ta bi morala vsebovati gradivo od
prazgodovine do visokega srednjega veka,
ko z nastankom loškega gospostva
prično svojo govorico obstoječe zbirke,
ki bodo doživljale tudi v obdobju 1976
do 1980 skrbno nego, dopolnjevanje z
novimi izsledki, vzdrževanje in brušenje
do tiste mere, da bo obiskovalec
lahko iz njih vsebine največ pridobil.
Za zaokroženo podobo muzeja je
potrebno tudi primerno skleniti krog
ogledovanja z novo zbirko, ki bo prikazovala
dosežke v naši povojni socialistični
dobi. S temi načelnimi smernicami -•^o
dani bistveni premiki pri oblikovanju
muzeja in usmeritev za delo, trdno zasidrano
v znanstvenem in strokovnem raziskovanju,
ki se bo polno odražalo v tekoče
postavljenih zbirkah za najširše
množice, še posebej pa kot dopolnilo ob
uvajanju celodnevne šole.
Arheološki oddelek
Arheološka slika loškega ozemlja, po
današnjem stanju raziskav, je še zelo nepopolna.
Slučajne najdbe nam dokazujejo,
da jo bilo področje naseljeno že od
kasnega neolitika dalje. Redka sistematična
raziskovanja so razjasnila posamezna
ozka obdobja poselitve v času
prazgodovine (Lubnik, gomile pri Retečah),
medtem ko imamo za ostala obdobja
le potrditev v slučajnih najdbah. Sedaj,
ko ima muzej zasedena delovno mesto
arheologa, je naloga arheološkega oddelka
v stalni kontroli na območju arheoloških
terenov in občasna zaščitna
raziskovanja na terenih, ki so ogroženi
z gradnjami in drugimi posegi v zemeljski
plasti.
Strokovno delo je v planskem obdobju
usmerjeno v: ureditev delovnega prostora
s priročno sti'okovno knjižnico, postopno
ureditev bodočih razstavnih prostorov
arheološke zbirke, inventariziranje
gradiva, ki je že v muzeju in novo
pridobljenih najdb, izdelava kartoteke,
ureditev stare fototeke in priprava nove,
prepariranje starega in novo pridobljenega
gradiva, ureditev dokumentacije dosedanjih
arheoloških izkopavanj in po
potrebi prerisovanje slabše ohranjenih
starih načrtov, ureditev gradiva v depoju
glede na najdišče enote in oprema teh
celot z napisi in vsebinskimi seznami.
Planirane sistematične raziskovalne ak.
cije, ki prvensitveno upoštevajo ogrožene
363
arheološke terene, hkrati pa zajemajo
tudi vsa arheološka obdobja od prazgodovine
do zgodnjega srednjega veka, so
sledeče:
1. Izkopavanje v Zabnici. Akcija bo
trajala 5 let zaporedoma in obsega naslednja
dela: sistematično sondiranje za
ugotovitev obsega projekta (kasnoantična
villa rustica). sistematično raziskovanje
objekta, konservacijo izkopanega objekta
in prezentacijo in situ, izdelavo makete,
geodetske i7mere, izris načrtov, prcpariranje
in restavriranje gradiva, risanje in
fotografiranje gradiva, analize gradiva,
priprava gradiva za dokončno objavo ter
priprava in postavitev razstave ter nato
stalne zbirke ob zaključku izkooavanj.
2. Izkopavanje godeških in reteških gomil.
Akcija bo trajala 4 leta zaporedo.ma
in zajema raziskavo ogroženih gomil, izdelavo
dokumentacije, prepariranje in restavriranje
gradiva, pripravo za objavo
in razstavo v muzeju ob zaključku izkopavanj.
3. Sondiranje poznoantičnih in staroslovanskih
objektov. Akcija bo trajala 4
leta zaporedoma, vsako leto se bo sondiralo
pri enem izmed navedenih objektov:
pri cerkvi v Cmogrobu, v Gostečah,
na Suhi in pri sv. Lovrencu. Vsaka akcija
obsega izkop sond, izdelavo dokumentacije,
prepariranje in izris gradiva
ter pripravo za objavo.
4. Sondiranje limesa in šanc pri Oselici.
Akcija bo trajala 1 leto in obsega
izkop sond, izdelavo dokumentacije, prepariranje
in izris gradiva ter pripravo za
objavo. Strokovno posvetovanje arheologov
ob koncu izkopavanj bo v okviru
Slovenskega arheološkega društva.
Etnološki oddelek
Strokovno dele: Inventarizacija predmetov
(inventama knjiga, inventarni karton),
stvarna kartoteka. Ureditev podatkov
o materialni, socialni in duhovni
kulturi v preteklosti in sedanjosti ter
drugega gradiva v zvezi s stroko v kartotekah:
zapiskov krajevnih in stvarnih
registracij spomenikov na terenu, risb in
načrtov, fotografij, negativov. Deponiranje
predmetov in depojska kartoteka.
Prepariranje in restavriranje predmetov.
Knjižnica: ureditev etnološke literature,
kartoteka, avtorska in sistematična ureditev
(gesla).
Znanstveno raziskovalno delo ter terensko
delo: Študije o glavnikarstvu,
klobučarstvu. Monografije: Gorenja vas,
Sestranska vas. Trata, Lajše, 2.'.rovE'xi
vrh nad Gorenje vasjo, Davča, Sorica,
Danje. Študiji »Ljudski umetniki« in
»Sege<'. Kompleksno proučevanje načina
življenja na podlagi vprašalnic v krajih:
Gorenja vas, Trata, Lajše in Zirovski vrh
nad Gorenje vasjo (financira Raziskovalna
skupnost Slovenije). Akcija bo trajala
1 leto, in sicer od leta 1976 do 1977. Leta
1978 delo na podlagi matrik in ustnega
izročila, ogled in zbiranje podatkov v
krajih, kjer so živeli in kjer še žive ljudski
umetniki (nadaljevanje začetega dela
iz leta 1975). Sistematično zbiranje gradiva
izumrlih in še živečih šeg in navad na
območju Poljanske doline in Selške doline.
Sorskega polja. Besniškega ozemlja
ter Škofje Loke z okolico bo potekalo leta
1979. Leta 1980 monografska obdelava
vasi: Davča, Sorica in Danje.
OddP.lek za zgodovino in zgodovino
NOB
Strokovno delo: Inventarizacija zgodovinskih
predmetov in predmetov NOB,
fotografiranje muzealij; inventarizacija
fotografij (zgodovinskih in fotografij
NOB). Knjižnica: ureditev časopisov, revij,
znanstvenih in poljudnoznanstvenih
knjig, ureditev avtorske in stvarne kartoteke.
Znanstveno raziskovalno delo obsega
obdelavo tem za objavo:
1. Žrtve NOB na Škofjeloškem.
2. Kolonizacija sveta pod Ratitovcem s
primerjavo poselitve v njihovi prejšnji domovini
(Tirolska). Primerjava s kolonizacijo
visokega srednjega veka v sosestvu
(Baska grapa s Sorico). Pregledati je treba
gradivo v arhivih in zunaj naših
meja.
3. Sodelovanje v okviru etnološke raziskave
Gorenje vasi in okolice: pregled
arhiva v razjiih arhivih ter kaj se je o
Gorenji vasi in okolici že pisalo.
4. Nekatere akcije bodo v prvi fazi
imele bolj značaj raziskave, v drugi fazi
pa bodo iz tega nastale razstave oziroma
stalne zbirke:
Razstave: Leta 1976 — lOO-letnica Gasilskega
društva v Škof j i Loki in zbiranje
gradiva za razstavo o povojnem socialističnem
obdobju; leta 1973—1977:
zbirka o loških rojakih; leta 1977: razstava
»Novci in kovanci na Loškem skozi
stoletja«, zbiranje gradiva za zbirko o
povojnem socialističnem obdobju; leta
1978: razstava »Kmet v Selški dolini od
16. do 18. stoletja« (prezentacija magistrske
naloge) in ureditev stalne zbirke
»Naše povojno socialistično obdobje«;
364
leta 1979: razstava »Spomeniki NOB na
Loškem«; leta 1980: razstava »Naši kraji
na starejših fotografijah«.
— Dopolnjevanje zbirk: Oddelek NOB
bo stalno dopolnjevan z novimi fotografijami
in dokumenti, preurejene bodo
zbirke c cehih na lolkem gospostvu.
— Terensko delo bo usmerjeno na zbiranje
gradiva za razstave, ki so planirane.
Galerija: Vsako leto bo približno 10 likovnih
in muzejskih j-azstav, prirejenih
doma ali izpctsojenih iz drugih muzejev
in galerij.
Restavriranje in prepar:ranje: Na leto
je planirano restavriranje vsaj 10 slik in
restavriranje ter prepariranje predmetov
za V7e zbirke in razstave v muzeju.
Odkupi predmetov: Vsako leto je treba
zagotoviti za odkup predmetov (načrtni
in iznenadni) sredstva, ker brez odkupa
ni mogoče več dopolnjevati muzejskih
zbirk.
Knjige: Za izpopolnitev strokovne
knjižnice predvideva muzej vsako leto
nakup novih knjig in vezavo starih.
Knjižnica »Ivan Tavčar«
Knjižnica »Ivan Tavčar« v Skofji Loki
skrbi po zakonu o knjižnicah za javno
knjižnično mrežo po normativih, ki so
enotni za celotno knjižnično mrežo SRS.
Z izpopolnitvijo normativov bi bil tudi
zaključen raz.voj knjižnične mreže v občini,
ki v končni fazi izpolnjuje zahteve,
da naj bi vsak občan čimprej lahko
prišel do zaželene knjige in ta naj izobražuje
predvsem tudi naše samoupravlja
vce.
Knjižnično mrežo škofjeloške občme \'
dosedanjem razvoju utesnjuje pomanjkanje
denarja za nabavo novih knjig, ki
so vsako leto dražje, in pomanjkanje d.<-
volj velikih, primernih prostorov za delo.
Prav ta dva problema razrešuje srednjeročni
načrt. Predvideva tudi vertikalno
povezavo knjižničarstva v regiji (z nabavo
skupnega bibliobusa in ostalim sodelovanjem)
in z republiško matično službo
ter poslovno skupnostjo knjižnic (oprema
itd.). V horizontalni povezavi predvideva
razširitev knjižnične mreže na
celotno področje občine z ureditvijo nadaljnjih
izposojevališč. Istočasno predvidevamo
sanacijo oziroma vključitev še
vseh obstoječih društvenih knjižnic in
nabavo bibliobusa (skupaj s Kranjem in
Tržičem) za potujočo knjižnico.
Prostori: V Skofji Loki bi se morala
knjižnica najkasneje leta 1977 preseliti v
nove, veliko večje prostore, ker so sedanji
že sedaj pretesni. Možnosti se kažejo
v sedanjih prostorih Ljubljanske banke.
Ta lokacija je zaradi bližine šol in strogega
centra izredno primerna, posebno,
ker ni izgledov za gradnjo novega kulturnega
doma. — Na Tr;ti je v letih 1975-
76 predvidena preselitev izposojevališča
iz sedanje kleti samskega doma v prizidek
osnovne šole »Cvetko Golar«. — V
Zirih je v letih 1975 76 predvidena preselitev
in sanacija knjižnice. Prostore bo
določila Krajevna skupnost skupno z lokalnimi
faktorji. — V Železnikih je
knjižnica sanirana v primernih prostorih.
— V Gorenji vasi bo glede na razvoj
rudnika treba knjižnici zagotoviti posebne
prostore v šoli ali kjer koli, ker ne
bo mogla biti več na hodniku pred telovadnico!
Dodati bo treba tudi knjige v
srbohrvaškem jeziku. —• V Selcih in Poljanah
je za leti 1978 in 1979 predvidena
sanacija društvenih knjižnic in ureditev
izposojevališč. Zagotoviti bo treba primerne
prostore preko krajevnih skupnosti.
— V Podlubniku bo glede na razvoj
naselja, ki je sorazmerno zelo oddaljeno
od knjižnice, treba z zaključkom izgradnje
ustanoviti tudi izposoj evališče Podlubnik.
Delavci v knjižnici: Sedaj je v knjižnici
redno zaposlen 1 bibliotekar, 2, višja
knjižničarja in 1 knjižnični manipulant,
dopolnilno pa snažilka in računovodja.
V obdobju 1976—1980 bi zaposlili še 2
višja knjižničarja in 1 knjižničnega manipulanta.
Struktura zaposlenih v letu
1980: 1 bibliotekar, 4 višji knjižničarji,
2 manipulanta, 1 računovodja in 1 snažilka,
skupaj 9 zaposlenih poleg dopolnilno
zaposlenih v izposojevališčih.
Nabava knjig: Treba bo izboljšati
razmerje med leposlovjem in poljudnoznanstveno
literaturo v korist slednje. To
razmerje naj bi bilo v letu 1980 vsaj
30 : 70. Letna nabava se bo zviševala in
dosegla leta 1980 normativ 1 novo knjigo
na 5 prebivalcev občine. S to nabavo se
bo povečal tudi knjižni fond in dosegel
normativ 2 knjigi na prebivalca v fondu
javne knjižnične mreže.
Izposoja: Z intenzivnejšim poslovanjem
izposojevališč, povečanjem knjižnega
fonda in ureditvijo prostorov bo močno
narasla izposoja, ki bo dosegla v letu 1980
skoraj 5 knjig na prebivalca (s čitalnico)
ali 4 knjige na prebivalca v izposoji na
dom.
365
Obiskovalci: Z razširitvijo knjižnične
mreže bo leta 1980 obisk dosegel poprečje
2 obiska letno na občana, v članstvu
knjižnice pa bo vključenih najmanj 20
odstotkov prebivalcev občine Škofje
Loke.
Odprtost: V letu 1980 naj bi bila knjižnična
mreža odprta 5 do 10 minut dnevno
na prebivalca. S tem se bo povečala
tudi možnost, da pridejo bralci do knjige
v času, ki jim je najbolj primeren.
Knjižnična mreža se bo vključila tudi v
uvajanje celodnevne šole.
Z ureditvijo prostorov bi se povečale tudi
ostale dejavnosti knjižnice: razstavna
dejavnost, ure pravljic, literarni večeri itd.,
kar v dosedanjih, utesnjenih prostorih ni
možno. Letno bodo vsaj štiri tematske ali
jubilejne razstave, ki bi bile povezane
tudi z zbiranjem domoznanskega gradiva,
tedenske ure pravljic za otroke in občasni
literarni večeri in druge prireditve.
Osnovno vodilo razvoja pa je povezava z
delavci v delovnih kolektivih in omogočati
vsem občanom dostop do primerne
knjige.
Zveza kulturno-prosvetnih
organizacij
Zveza kulturno-prosvetnih organizacij
občine Skofja Loka si je za bodoče plansko
obdobje zadala precejšnje naloge,
katere je, ob ustrezni finančni podpori,
tudi pripravljena izvršiti. Osnovna dejavnost
zveze bo vsekakor tudi v bodoče
posvečena delu z društvi in skupinami,
skrbi za čimbolj kvalitetno in kvantitetno
delo, skrbi za ustrezno izobraževanje vodilnega
kadra v društvih in skupinah in
čim večji množičnosti delovanja društev
in skupin.
V zvezi je včlanjenih 16 društev in
skupin, ki pa imajo v svojih sestavih še
mnoge sekcije, tako da je na tem področju
potrebnega veliko dela. Prav ta
razvejanost pa postavlja pred naše odgovorne
dejavnike naloge, da nudijo delujočim
kulturnim skupinam vsestransko
strokovno, organizacijsko in materialno
podporo, saj prav te skupine nudijo kulturne
dobrine najširšemu krogu delovnih
ljudi. Prav tako bo delo zveze tudi v bodoče
grajeno na samostojnih prereditvah,
kot so revije dramskih in reva je vokalnih
skupin v občinskem merilu, organizacije
proslav ob kulturnih in drugih praznikih,
organizacija gostovanj naših kulturnih
skupin v zamejstvu, zlasti na Koroškem
in v Italiji in njihovih skupin v
naši občini, kot je to bilo že v letošnjem
letu. Poiskali pa bomo tudi možnosti sodelovanja
na kulturnem področju s pobratenimi
mesti, posebej še s Smederevsko
Palanko. Nadalje bo zveza tudi v bodoče
skrbela za gostovanja drugih gledaliških
odrov, kot so Prešernovo gledališče
iz Kranja, Mestno gledališče ljubljansko
in druge kulturno-umetniške
skupine, kajti prav Zveza kulturno-prosvetnih
organizacij naj bi v bodoče še
bolj kot doslej bila organizator in posrednik
kulturnih akcij v občini.
Zaradi izrednega pomanjkanja predvsem
režiserskega kadra v društvih in
tudi pevovodij. bo zveza primorana tudi
v bodoče organizirati pcrtrebne seminarje,
delno v organizaciji Zveze kulturno-prosvetnih
organizacij Slovenije in delno v
lastni organizaciji. Vsa društva in skupine
delujejo na popolnoma amaterski osnovi
in razen izjemnih primerov' tudi vsa dolga
leta brez plačila. Zato se čuti zveza
dolžina, da takim zaslužnim kulturnim
delavcem podeli vsako leto nekaj pismenih
priznanj v zahvalo za dolgoletno požrtvovalno
delo na kulturnem področju.
Krajevna skupnost Škofja Loka
Loški oder, ki je nastal z združitvijo
Loškega gledališča in eksperimentalne
skupine Oder—Galerija (število članov
58). bo pripravil letno po 3—4 premiere
s 6—ii gostovanji.
Vokalni oktet »Jelovica« sodi med najkvalitetnejše
pevske skupine v Sloveniji.
Oktet bo leta 1976 obvladal 36 pesmi in
imel 26 nastopov, leta 1980 pa bo imel v
programu 60 pesmi in 36 nastopov.
Komorni pevski zbor »Loka« (28 članov)
predvideva delovanje na vseh pomembnejših
prireditvah v občini, snemanja
na RTV, sodelovanje z zbori in skupinami
v zamejstvu, zlasti v pobratenih
mestih.
Pevski zbor Društva upokojencev (25
članov). Program obsega vsako leto en
samostojen koncert v Škofji Loki, gostovanja
po obeh dolinah, sodelovanje na
Gorenjskem in republiškem srečanju
pevskih zborov upokojencev in nastope
na proslavah.
2enski vokalni kvartet nastopa na prireditvah
komornega značaja letno 10 do
15-krat in v takem obsegu namerava
nadaljevati svoje delo.
Pihalni orkester ima trenutno le 20
članov, v prihodnjih letih pa namerava
orkester število članov povečati. Vsako
leto bo pripravil en samostojen koncert,
sodeloval na vseh revijah in preredil dva
366
promenadna koncerta. Sodeluje še na
komemoracijah, pogrebnih svečanostih,
na proslavah in budnicah. V letu 1976 bo
praznoval 50-letnico delovanja.
Krajevna skupnost Reteče
KUD Janko Krmelj deluje že preko 30
let. V svojem sestavu ima dramsko sekcijo,
moški pevski zbor in tamburaški orkester
»Bisernica« s starejšo in mlajšo
skupino. Dramska sekcija bo od leta 1976
dalje pripravila vsako leto vsaj eno odrsko
delo s 5—8 predstavami, pevski zbor
in tamburaški orkester bosta pripravila
10—15 samostojnih nastopov, letno pripravita
vsak po 5 novih skladb, skupaj
pa pripravljajo tudi proslave ob praznikih,
katere bodo v bodoče še bolj kvalitetne.
Leto 1976 je jubilejno leto kulturno-
umetniškega društva in tamburaškega
orkestra.
Krajevna skupnost Sv. Duh
KUD Ivan Cankar ima aktivno dramsko
sekcijo in moški pevski zbor z dolgoletno
tradicijo in visoko kvalitetno
ravnajo. Dramska sekcija bo pripravila
po dve premieri v sezoni z 12 gostovanji.
S pevskim zborom, ki bo imel 6 samostojnih
nastopov na leto, bodo sodelovali
tudi na proslavah in komemoracijah.
Krajevna skupnost Poljane
KUD Ivan Tavčar je zaradi kadrovskih
težav šele v sezoni 1974/75 ponovno oživel.
Posamezni člani po potrebi sodelujejo
tudi pri Loškem odru. Planirajo najmanj
eno odrsko delo z 8 gostovanji in
2—3 predstave na domačem odru na leto.
Krajevna skupnost Javorje
KUD Anton Ažbe ima v svojem sestavu
folklorno skupino, dramska skupina
pa bo še naprej redno pripravljala
proslave in 1 odrsko delo; skupno ima
40 članov.
Krajevna skupnost Lučine
KUD Zala združuje 18 mladih, ki bodo
vsako leto pripravili 1—2 odrski deli s
po 2—3 predstavami doma in najmanj 8
gostovanji. Skupaj z drugimi krajevnimi
organizacijami bodo kot doslej pripravljali
proslave ob občinskih, državnih in
kulturnih praznikih.
Krajevna skupnost Gorenja vas
V okviru KUD Ivan Regen delujeta
Gorenjevaški oktet in 40-članski Foto
klub. Oktet bo nastopal na proslavah v
občini in izven nje, sodeloval na revijah
ZKPO in na srečanjih oktetov v St.
Jerneju in drugod. Vsako leto bo naštudiral
po o novih skladb. Foto klub bo redno
pripravljal razstave doma in v tujini kot
doslej, njegova pomembnost pa je v uspešnem
delu z mladino.
KUD Blegoš deluje na Hotavljah in
ima 30 aktivnih članov. Dramska sekcija
pripravlja predvsem proslave ob raznih
praznikih in gostoivanja drugih dramskih
skupin.
Krajevna skupnost Trebija
KUD Trebija je pred leti moralo prenehati
z delom, ker je požar uničil
prostore in že nekaj let si skupno z ostalimi
organizacijami, predvsem z izredno
aktivnim gasilskim društvom, prizadevajo
te prostore dograditi in usposobiti za
delo. Kolikor jim bo v letu 1975 uspelo z
deli končati, bodo pripravili 1 dramsko
delo in več proslav.
Krajevna skupnost Sovodenj
KUD Boštjan Jezeršek uprizori letno
najmanj eno gledališko delo z 1—3 predstavami
in 6—9 gostovanji. V sestavu
društva deluje kino, pripravljajo praznovanje
Dedka Mraza, ki ga organizirajo
po podjetjih, redno pripravljajo proslave
ob krajevnih, občinskih in državnih
praznikih. Tak delovni plan bodo obdržali
tudi v bodoče.
Krajevna skupnost Ziri
DPD Svoboda združuje 6 sekcij, v katerih
deluje 170 članov. Dramska sekcija
ima 40 članov, v vsaki sezoni bo pripravila
1—2 odrski deli s predstavami in
vsaj 4 gostovanja. Organizirala bo proslave.
Foto sekcija ima 25 članov, letno bo
pripravila vsaj 1 tečaj in 1 razstavo. Kino
sekcija ima 8 članov in letno 140 predstav.
Kviz sekcija ima 40 članov, pripravili
bodo po 1—2 kviza letno. Moški pevski
zbor šteje 25 pevcev in bo imel letno
10—12 nastopov. Godbeno-pevska sekcija
šteje 68 članov in obsega številčno in
kvalitetno najmočnejšo pihalno godbo v
občini in 20-članski moški pevski zbor;
godba bo letno naštudirala 11 novih
skladb in imela 40 nastopov, pevski zbor
pa bo naštudiral 15 novih pesmi in imel
približno 20 nastopov.
Krajevna skupnost Bukovica
KUD Bukovica ima dramsko sekcijo,
ki bo pripravila proslave ob vseh po-
367
membnejših dnevih v letu in vsaj po 1
odrsko delo z 2 predstavama doma in do
5 gostovanj na leto. Dekliški sekstet bo
sodeloval na proslavah in komemoracijah,
snemal na TV in pripravil vsaj po 1
samostojni nastop letno.
KUD Bukovščica pripravi letno po 1
premiero s 5 gostovanji. Sodeluje tudi na
proslavah in spominskih slovestnostih.
Krajevna skupnost Selca
KUD Janez Luznar: Dramska sekcija
bo vsako leto pripravila 2—3 odrska dela,
imela bo 10—12 predstav na domačem
odru in na gostovanjih. Mešani pevski
zbor bo letno pripravil po 4 javne nastope
in naštudiral 3—5 novih pesmi.
Krajevna skupnost Železniki
DPD Svoboda obsega močno, vses-transko
dejavnost od odrskih uprizoritev, raznih
proslav do drugih organiziranih kulturnih
akcij. V vsaki sezoni bodo pripravili
8—10 proslav, v katerih bo sodelovalo
okrog 400 nastopajočih. Vsako leto
bodo naštudirali 2 odrski deli, imeli po
5 predstav doma in po 7 gostovanj, organizirali
pa bodo kot doslej tudi od 6—8
predstav Mestnega gledališča iz IJubljane.
Moški pevski zbor bo pripravil po 5
javnih nastopov na leto. Načrtujejo tudi
ustanovitev pihalnega orkestra.
KUD Ratitovec v Podlonku bo skupaj
s šolo pripravljal proslave ob občinskih,
državnih in kulturnih praznikih, dramska
sekcija bo pripravila vsaj po 1 odrsko
delo letno in več gostovanj.
Krajevna skupnost Sorica
KUD Ivan Grohar ima v svojem sestavu
4 sekcije. Dramska sekcija bo vsako
sezono pripravila po 1 gledališko delo
z več gostovanji, razne proslave in pridobivala
nove člane, zlasti med mladino.
Foto sekcija pripravi vsako leto 1 tečaj
za nove člane in najmanj eno razstavo.
Šahovska sekcija bo organizirala društvena
in meddruštvena tekmovanja. Sekcija
za knjižničarstvo deluje pod vodstvom
občinske matične knjižnice. Veliko
skrb bodo posvečali muz3jski sekciji,
ki bo skrbela za Groharjevo zbirKO. Ker
imajo na razpolago instrumente za tamburaški
orkester, so si zadali nalogo, da
ga ponovno ustanovijo.
Krajevna skupnost Dražgoše
KUD Brata Biček bo vsako leto pripravilo
po 1 odrsko delo z več ponovitvami
in gostovanji. Redno bodo organizirali
razna poučna predavanja in kot doslej
proslave.
Krajevna skuptiost Davča
V Davči so v letu 1975 ponovno začeli
s prekinjenim delom in planirajo proslave
in 1 odrsko delo z več gostovanji.
Zgodovinski arhiv Ljubljana —
oddelek v Škofji Loki
V naslednjem petletnem obdobju 1976
do 1980 bo arhivska služba izpolnjevala
vrsto nalog, ki jih lahko razdelimo v štiri
skupine: 1. delo z zunanjimi ustvarjalci
gradiva, 2. prevzemi gradiva, 3. urejanje
prevzetega gradiva in gradiva, ki je
že v arhivu, 4. znanstvena obdelava gradiva.
K 1. Pri zunanji službi bodo obiskali
po 15 institucij letno, pomagali pri izločanju
gradiva, pri odbiri arhivskih prostorov,
z nasveti o opremljanju arhivov
itd. Organizirali bodo posebne seminarje
za arhivarje v podjetjih, ustanovah, šolah,
društvih itd. Tem arhivarjem bodo
izdelali tipske sezname za gradivo, ki so
ga dolžni hraniti. Za odkup privatnih arhivov
bodo organizirali posebno akcijo.
K 2. Prevzemanje gradiva zahteva
ažurnost prevzemov pri nekateriii večjih
ustvarjalcih gradiva, predvsem pri občinski
skupščini. Nadaljevali bodo z zbiranjem
tovarniških časopisov in drugega dokumentacijskega
gradiva podjetij, zavodov,
samoupravnih interesnih skupnosti
itd.
K 3. Urejevanje bo enakomerno porazdeljeno
na prevzete fonde in na
nove fonde. Pri novih fondih bodo
skušali doseči tako ureditev, da bodo
dostopni strankam. Stare fonde
predvojne tovarne »Sešir« in povojnih
KLO bo treba škartirati. Pri novih fondih
bo največ dela z občinskim gradivom
in pri arhivu sodišča. Pomembna naloga
je vsakoletno mikrofilmanje starejšega
in pomembnejšega gradiva ter restavriranje
slabše ohranjenih oziroma ogroženih
dokumentov. Gradivo, pomembno za
loško zgodovino, bo treba dopolniti z mikrofilmi
iz drugih arhivov, zaenkrat iz
Arhiva Slovenije. Pri vseh delih in postoplcih
bodo vodili potrebne evidence,
ki bodo enotne za ves zavod.
K 4. Z znanstvena obdelavo gradiva
bodo seznanjali občane v Loških razgledih
ali v samostojnih publikacijah z
368
izvlečki iz občinskih zapisnikov 1961 do
1918, s knjigo hiš in loških posestnikov,
s 100-Ietnico loških gasilcev, s predvojnim
delavskim gibanjem, z vodnimi pogoni
na loškem ozemlju, s prvo svetovno
vojno na Loškem itd. Vse te naloge seveda
niso uresničljive že v tem obdobju,
skušali pa bodo nekatere teh akcij končati,
druge pa vsaj pripraviti. Predvidevajo,
da se bo uporaba gradiva močno
povečala, predvsem zaradi množice občinskega
gradiva. Se nadalje bodo sodelovali
z muzejem, muzejskim društvom in
občinsko kulturno skupnostjo. Za nemoteno
poslovanje potrebujejo novo opremo,
ker so vse obstoječe police že napolnjene.
Vsako leto bodo potrebovali vsaj 50
do 70 arhivskih škatel za opremo gradiva.
Pri zgradbi bodo potrebna nekatera
nujna dopolnila (okenske mreže, specialne
ključavnice itd.), popravila in vzdrževalna
dela.
Muzejsko društvo
Iz programa društva povzemamo samo
glavno nalogo: Vsako leto bo izdalo tako
kot doslej zbornik Loški razgledi, in sicer
tako, da bo leta 1978 izšel jubilejni 25.
leitnik, ki mu bo Muzejsko društvo ob
četrtstcletnem izhajanju posvetilo še posebno
pozornost, leta 1980 bo izšel že 27.
letnik. V skladu s sklepi uredniškega odbora
Loških razgledov ter odbora Muzejskega
društva bodo Loški razgledi izhajali
v obsegu 15—20 tiskovnih pol (na
približno 300 straneh).
Društvo ima tudi pododbora v Železnikih
in Zireh, ki jih za nujno delo pri
vzdrževanju muzejskih zbirk financira iz
svoje dotacije.
Groharjeva slikarska kolonija
Se naprej bo prirejala slikarska srečanja
— v letu 1976 že desetič in v letu 1977
že deseto skupno razstavo del članov Groharjeve
slikarske kolonije. V načrtu je
dvoletno izmenično prirejanje slilcarske
kolonije in slikarskega extempora.
Mala Groharjeva slikarska kolonija bo
v Škof j i Loki vsako drugo leto, in to v
letih 1977 in 1979, torej dvakrat v tem
planskem obdobju. V letih 1976, 1978,
1980 pa se bodo mladi likovniki iz Škofje
Loke udeležili 0"troške slikarske Icolonije
v Smederevski Palanki.
Ljubljanski regionalni zavod za
spomeniško varstvo
V srednjeročnem obdobju naj bi se
okrepila spomeniška služba zaradi posebnih
naiog v zavarovanem predelu mesta,
tako da bi bilo postopoma do leta 1980
zagotovljeno iz sredstev za redno dejavnost
financiranje enega arhitekta-koaservatorja
za vse leto. Utrdilo naj bi se
načelo, da ni mogoče financirati prezentacije
spomenikom', če niso obenem zagotovljena
sredstva za redno dejavnost
spomeniške službe kot sestavnega dela z
zakonom predvidene obvezne javne službe.
Redna dejavnost zavoda bo obsegala
poleg dolžnosti, ki izvirajo iz razmeroma
doslednega in dovolj ažurnega obveščanja
občinske uprave o posegih na
kulturnih spomenikih, tudi izpolnjevanje
ostalih z zakonom naloženih opravil. Pri
tem naj posebej naštejemo: na področju
arheologije sistematični arheološi<:i
spomeniški nadzor nad vsemi zemeljskimi
deli v srednjevešliih urbanih kompleksih,
zlasti v Škof ji Loki; sodelovanje
v regionalnem občinskem programiranju
in izdelavi spomeniških pogojev pri vseh
urbanističnih in gradbenih posegih na
arheoloških terenih ter strokovna obdelava
ter prezentacija doslej najdenega
drobnega gradiva materialne kulture poznega
srednjega veka. cdkcpanega na
področju mestnega jedra Škofje Loke;
med naloge, načrtovane skupaj z muzejem,
sodi evidenca arheoloških terenskih
spomenikov in prezentacija arheoloških
cstalin antične ville ru^ticae v Žabnici.
Na področju ljudskega stavbarstva oziroma
kmečke arhitekture je treba z zaščitnimi
ukrepi ohraniti tudi značilne in
kvalitetne primere te zvrsti arhitekture;
lahko tudi z manjšimi posegi, na primer
z obnovo slikanih šivanih robov in ostale
dekoracije na kmečkih hiš,ih pripomoremo
k ohranitvi tega gradiva. V
zvezi z domovi pomembnih Slovencev
naj bi hiše pomembnejših mož dobile
spominske plošče. Umetnostni in urbanistični
spomeniki, katerih prezentacija
naj bi se financirala iz vseh virov in ne
samo iz sredstev občinske kulturne skupnosti,
so; spomeniška prezentacija mestnih
obrambnih naprav in grajskega kompleksa,
razvalin na Kranclju, nadaljevanje
obnove fasad z rekonstrukcijo fasadnih
pomolov in lesenih delov, prezentacija
starega Komuna in restavriranje
stropa v Gostečah iz 17. stoletja. Na pod-
24 Loški razgledi 369
ročju spomenikov ljudske revolucije bo
dejavnost usmerjena predvsem v sistematično
ureditev statusa grobišč in spomeniških
obeležij NOB. Pripravljen je
poseben popisnik za vpis v register, tako
da bo urejeno premoženjsko-pravno vprašanje
z vpisom v kataster in zemljiško
knjigo. Šele tako bo mogoče trajno in
programsko rešiti vprašanje rednega in
strokovnega vzdrževanja in sanacije teh
dragocenih prič naše zgodovine. Akcija
je zamišljena v sodelovanju z muzejem.
Rekonstrukcija tehniškega spomenika in
ureditev okolice Plavža v Železnikih. Za
popularizacijo spomeniške službe so
predvidene vsako leto tematske razstave.
Seznam akcij in naložb v kulturne spomenike
po prioritetnem redu:
1976 — Obzidje na gradu (faza I, po
že izdelanem projektu), projekt za obzidje
na gradu (faza II), rekonstrukcija
lesene fasade na Spodnjem trgu, plavž v
Železnikih;
1977 — Obzidje na gradu (faza II),
projekt za prezentacijo razvalin na
Kranclju, plavž v Železnikih;
1978 — Prezentacija razvalin na
Kranclju (faza I), projekt za ureditev
Gosteč, kmečka hiša Hosta;
1979 — Prezentacija razvalin na
Kranclju (faza II.), restavriranje stropa
na Gostečem (faza I);
1980 — Restavriranje stropa na Gostečem
(faza II), poslikana fasada i:mečke
hiše Pevno 9.
I I. UREJANJE PROSTOROV ZA
KULTURNO DEJAVNOST
Spada med zelo akutna vprašanja na
kulturnem področju. Tu prikazane potrebe
še niso razvrščene po prioritetnem
redu, toda celotna slika potreb je jasna
in terja učinkovito reševanje.
Za urejanje in za obnovo kulturnih
domov je ZKPO Skofja Loka dobila naslednje
predloge;
— Za Loško gledališče so izdelani vsi
načrti in makete za adaptacijo na Spodnjem
trgu.
— Moški pevski zbor Ivan Cankar Sv.
Duh je nujno potreboval svojo pevsko
sobo in jo je pričel urejati.
— KUD Ivan Tavčar Poljane ima v zelo
slabem stanju streho kulturnega doma
in električno napeljavo.
— KUD Zala Lučine je moralo prenesti
svoje delovanje iz osnovne šole v Zadružni
dom in so potrebna najnujnejša popravila
enega prostora.
^- KUD Trebije želi dokončano dograditi
in usposobiti prostore, ki so jim
bili pred leti pogoreli.
— KUD Boštjan Jezeršek Sov od en j že
več let deluje v pomanjkljivi odrski opremi
in morajo obnoviti oder in električno
napeljavo.
— DPD Svoboda Žiri bi zaradi boljše
akustike moralo znižati oder. zaradi varnosti
dvigniti ograjo balkona, popraviti
razpadajočo vhodno teraso, pleskati in
beliti okna, vrata in dvorano.
-— DPD Svoboda Železniki je s pomočjo
prispevkov temeljnih organizacij združenega
dela in s samoprispevkom krajanov
dobilo nov kulturni dem, v katerem
pa je nujno še urediti stopnišča, garderobo
in oder.
— KUD Ivan Cankar iz Sorice bi nujno
moralo popraviti streho in še del električne
napeljave.
— Zveza kulturno prosvetnih organizacij
Skofja Loka se je julija letos preselila
v adaptirane prostore Puštalskega
gradu. Dvorišče tega gradu je izrcd.io
funkcionalno za pripravo raznih kulturnih
prireditev in bi ga želela v ta namien
izkoristiti. Prostor pa bi potreboval stieho
in neltaj nujnih popravil.
Problem prostorov za Knjižnico »Ivan
Tavčar« je dan že v obrazložitvi programa.
Ker vse doslej še ni rešena preselitev
iz Doma zveze borcev v sedanje prostore
Ljubljanske banke ali drugam in
ker tudi ni znana cena teh prostorov, s
tem samo še poudarjamo, da bo ta problem
treba rešiti v planskem obdobju 1976
do 1980.
Loški grad, kjer ima prostore Loški
muzej, je treba stalno vzdrževati. Muzej
iz sredstev za redno dejavnost teh vzdrževalnih
stroškov, razen manjših, ne
zmore. V planskem obdobju ima v načrtu
poleg rednega vzdrževanja stavbe (streha,
električna napeljava in ostalo) tudi
večja in nujno potrebna dela, kot so dokončanje
vzidave vseh oken, rekonstrukcija
strelovoda, rekonstrukcija centralne
kurjave in odkup Groharjeve rojstne
hiše.
Muzejsko društvo Skofja Loka ima v
načrtu obnovo zgradb v Železnikih in v
Žireh za potrebe tamkajšnjih muzejskih
zbirk, ki jih vodijo in upraivljajo pododbori
društva.
Zgodovinski arhiv planira naložbe v
opremo in vzdrževanje stavbe.
Naložbe v spomeniškovarstvene akcije
so zajete že pri opisu dela.
370