Utoi7 december 1986 št. 161 ■ Novoletni intervju z Borutom Šnuderlom, predsednikom poslovodnega odbora SOZD Emona Tesnejše povezovanje in sodelovanje Ljubljana, 5. decembra - V tradicionalnem novoletnem Pogovoru za Emona Informator smo Boruta Žnuderla, Predsednika poslovodnega odbora SOZD Emona med drugim povprašali za oceno letošnjih poslovnih rezultatov celotnega SOZD, pri čemer je stekla beseda tudi o tekočih Problemih in težavah, nadaljnjih usmeritvah in nekaterih aktualnih problemih, s katerimi se bolj ali manj redno srečujemo ob svojem delu. medsebojnem sodelovanju in Povezovanju, ki se ob pripravah na praznovanje 40-letnice obstoja sistema Emona kažeta kot ena najbolj imperativ-nih zahtev pri nadaljnjem utrjevanju in razvoju SOZD kot celote. Kako ocenjujete letošnje poslovne rezultate SOZD Emone, ki se na prvi pogled zde izjemno dobri, če ne celo odlični? -Kar zadeva rezultate poslovanja, lahko ugotavljamo, da j° bili lam bistveno boljši kot predlanskim in da so tudi letošnji boljši, kot so bili lanski Tako je celotni prihodek Porastel z indeksom 218. dohodek z indeksom 220, doho-> dek na zaposlenega 218, osebni dohodki pa izkazujejo indeks 217. Poslovni rezultati 1986 so torej ugodni, boljši, kot smo si jih zastavili s planom, vendar še zdaleč nimamo razlogov, da bi bili preveč zadovoljni, čeprav sta dohodek kot akumulacija oresegla planska predvidevanja celotnega SOZD za 15%. Kot vse kaže, smo tudi z osebnimi dohodki zaradi tega končno nekoliko bolj zadovoljni, kot smo bili doslej? -Letošnja rast osebnih dohodkov je bila takšna, da smo se končno približali enakim in sorodnim delovnim organi-kocijam v Slovenji in občutno zmanjšali naš zaostanek.« In kaj lahko rečete glede izvoza, posrednega in nepo-Srednega, s čimer se tudi ukvarja Emona? “Pri izvozu na konvertibilni trg smo bili letos manj spešni, kot smo načrtovali, in sicer v veliki meri zaradi Premembe deviznega sistema, ki je negativno vplival na im°Zm*e' Intcres se Je močno zmanjšal, ker je odpadlo 'terno pokrivanje izgub izvoznikov, ker ni več tako ime-o Vane »šticunge-. ker so delovne organizacje vse boj w'fne od lastnega ostanka dohodku, ker so izvažale blago P d lastno ceno ipd. Če bomo h'ote'i več in boje izvažati, lah2° rnorak razpolagati z ustreznimi devizami, da bomo lBc-° 'tjdi uvažali blago in opremo. To je tista prava stimu-me>'> .prav smo velik in aktiven izvoznik, smo morali Pla/vf* ‘n mesece Čakati, da so bila realizirana posamezna nij,. a.v banki, zaradi česar je nastopala cela kopica težav z n 'm' Poslovnimi partnerji, ki niso mogli razumeti, da lahk morajo oni Plačati blago v 60 dneh. mi pa ga njim m 0 na primer šele po šestih mesecih. Okrog teh proble-brc?J? ogromno dela. Ob vsem tem pa dobro vemo. da ju ' ,zv°za ni deviz za razvoj, ne za modernizacjo. ker je Zarau 0tVanS^‘ trg Premajhen. Tudi posredniški izvoz seje v tpm' ‘St’u zmanjšal. Nadajni problem našega izvoza pa je *alauu ■ smo "Predragi-. Naši stroški, stroški OZD. ki nas soki° S sur°vinami in celotni družbeni stroški so previ-iztrtn, primerjavi s ceno. ki jo na svetovnem tržišču lahko ževam Prema,° sredstev tudi vlagamo v ustrezno izobra-dva q naš‘h kadrov in v bojšo obdelavo tržišča. To pa sta voza-0tnem^nil P°6°ja brez katerih tudi ni uspešnega iz- izt^i Poslovni ljudje pravijo, da nam je uspešnejši ■NamVr tUdi Černobil? Čem ob iVSi,^a stvor pride prav. kadar nam ne gre najbolje 1 Je predstavjal omejitev izvoza v določenem ob- (Nadaljevanje na 8. strani) Delovni kolektiv novega E-centra v Fužinah ■ NAŠE NOVE NALOŽBE Tovarna močnih krmil nad planom LJUBLJANA, 10. decembra - Kot je povedal Radi-voj Jesenšek, direktor Emo-nine tovarne močnih krmil v Ljubljani, je ta že v 11. mesecih dosegla letošnjo načrtovano proizvodnjo 84.500 ton, do konca leta pa se bo ta povečala na 91.000 ton, kar predstavlja 9 tisoč in 100 železniških vagonov, ali kompozicijo vlaka dolgega od Ljubljane do Slovenske Bistrice. Zanimiv je podatek, da se je proizvodnost na enega delavca od leta 1984 do letos povečala za 11 odstotkov. Navedenega leta so z 91 zaposlenimi delavci proizvedli 80.000 letno, medtem ko bodo letos 91.000 ton proizvedli z le 85 zaposlenimi delavci. Če pogledamo nazaj, tako piše v Vestniku AE (Agro-emone) številki 12 letnika 1969, je Tovarna močnih krmil, zgrajena je bila konec leta 1955 na pobudo Glavne zadružne zveze Slovenije kot prva v Jugoslaviji, prva štiri leta proizvajala le 25 do 30 odstotkov svoje zmogljivosti, ki je takrat znašala 32.000 ton. Od takrat dalje pa je Tovarna močnih krmil iz leta v leto povečevala svojo proizvodnjo pač glede na potrebe živinoreje. Leta 1963 je bila njena letna proizvodnja že 36.000 ton, naslednje leto pa se je povečala na 45.800 ton. »Napredek v tehnologiji in izkušnje nam velevajo, da nenehno vlagamo denar v izboljšave, rekonstrukcije in posodabljanje proizvodnje,« pravi direktor Jesenšek. »V okviru letošnjih naložb, začeli smo lani, smo zgradili nasipno podno skladišče za (Nadaljevanje na 2. strani) G. Amadon Baba Diarra generalni sekretar Demokratične zveze ljudstva republike Mali je v Bamaku slovesno odprl glavno razpravno dvorano narodne skupščine. Ob otvoritvi je Pavle Godec dejal: »Spoštovani gostje, dovolite mi, da vas v imenu kolektiva tozda Maloprodaja prisrčno pozdravim. Naš kolektiv Maloprodaje v katerem je zaposlenih 1010 trgovinskih delavk in delavcev daje danes prebivalstvu Ljubljane v uporabo svoj šesti Emona Center. Ko smo pred devetimi leti začeli raz- govnic, ki pokrivajo potrebe prebivalcev, po asortimanu trajnejše vrednosti za katere je ponudba blaga v širšem asortimanu vedno na razpolago. Za vsakodnevne in tedenske potrebe pa naj bi te funkcije prevzele vse druge prodajne enote od diskontov, nakupovalnih centrov do samopostrežnih trgovin. Center v Fužinah se razlikuje od sedaj zgrajenih, ki so (Nadaljevanje na 2. strani) ■ POROČILO IZ BAMAKA E-Inženirmg uspešen v Maliju BAMAKO, 25. novembra - V glavnem afriškem mestu republike Mali so slovesno odprli prenovljeno dvorano tamkajšnje narodne skupščine, ki jo je pred rokom uspešno prenovila delovna organizacija Emona Inženiring. Na slovesnosti so bili navzoči generalni sekretar de 1’Union Democratique du Pe-uple Malien (demokratične zveze malijskega ljudstva) g. Amadon Baba Diarra, predsednik parlamenta g. Sidiki Diarra ter številne visoke osebnosti armade, vlade, diplomacije in gospodinjstva, z jugoslovanske strani pa so se slovesnosti udeležili Dr. Danev Dragi, član zveznega izvršnega sveta, ambasador Jugoslavije Dušan Grubar, od SOZD Emone pa Borut Šnuderl, predsednik poslovodnega odbora sozda ter direktor Emona Inženiringa Adam Grunfeld s svojimi sodelavci. S pričetki del te reprezentančne dvorane so pričeli po pogodbi 23. marca letos, končali pa so 15. novembra, ko so njihovi tehniki že prevzeli vse aparature za ozvočenje in simultano prevajanje. Kljub temu, da je bil rok izredno napet, so Emonini strokovnjaki s kooperanti - delovnimi organizacijami iz Slovenije končali v roku. Celotna naložba je veljala 450 milijonov dinarjev. Izvajanje del navedene naložbe je prispevalo k takšnemu sodelovanju, da ima sedaj Emona Inženiring v Maliju stalnega partnerja s katerim skupaj že daje nove ponudbe za gradnjo skladišč za žitarice, šolske centre ter nadzorne postaje za elektrodistri-bucljsko omrežje. V pripravi pa imajo že tudi več ponudb za rekonstrukcijo hotelov v republiki Mali. Z. G. Srečno novo leto 1987 IZ EMONINE MALOPRODAJE Sesti E-center v Fužinah odprt LJUBLJANA, 12. decembra - Emonina Maloprodaja je v ljubljanski soseski Fužine slovesno odprla svoj šesti prodajni E-center, ki so ga zgradili v rekordnih šestih mesecih. Zbranim gostom sta spregovorila Pavle Godec, direktor temeljne oganizacije združenega dela Emone -Maloprodaja ter predsednik izvršnega sveta občine Ljubljana Moste-Polje Miro Sotlar. Njihove besede objavljamo v tej številki glasila posebej. Naložba je veljala Emono 560 milijonov dinarjev. Prvi E-center je Emona Merkur, TOZD Maloprodaja zgradila pred devetimi leti v ljubljanskih Kosezah. Kakovostna ponudba in velik odziv potrošnikov potrjujeta, da so taki E-centri uspešna oblika sodobnega trgovinskega poslovanja. Emonin tozd Maloprodaja ima poleg šestih centrov še 43 samopostrežnih marketov, 24 klasičnih prodajaln in dva samostojna bifeja. Zanimiv je podatek, daje imela ob ustanovitvi leta 1947 takratna Prehrana le pet klasičnih prodajaln. Velja še omeniti, da je pre-didejni projekt za novi E- center izdelal Emonin Inženiring, tehnološki del so izdelali strokovnjaki Maloprodaje, ki jim tovrstnih izkušenj ne manjka, projekt za izvedbo pa so izdelali v Gradbenem podjetju Grosuplje. Da je bila takšna blagovnica prebivalcem soseske Fužine resnično potrebna in da je naložba ekonomsko utemeljena potijuje podatek, da je znašal promet prvega dne od 12. do 19. ure osem milijonov dinarjev, naslednjega dne, v soboto, pa v času od 7. ure do 19. ure 10,250.000,00 dinarjev. mišljati o preskrbi prebivalstva v novih soseskah smo se odločili, da za Ljubljano s tem številom prebivalcev ni primerno prevzemati tehnologije Shoping centrov, temveč zgraditi v samih naseljih trgovine, ki bodo s svojim asortimanom pokrivale potrebe prebivalstva. Moramo reči, da se je po energetski krizi v svetu ta koncept uveljavil, da je potrošnik še vedno pripravljen na tedenski nakup, vendar v neposredni bližini svojega doma. Ljubljana je specifično tržišče v katerem je v samem centru lociranih vrsta bla- informator glasilo delavcev sozd emona ljubljana Šesti E-center v Fužinah odprt (Nadaljevanje s 1. strani) v glavnem iz jeklene konstrukcije z ravno streho, medtem ko je fužinski grajen kot zidan objekt z dvokapnico. Zaradi povedanega se nam vizuelno ni najbolj posrečil kar pa bomo skušali v bodoče popraviti. Verjamem, da ste prebrali našo samokritiko: Nisem lep - bom pa dober. Glede na potrebe prebivalcev smo smatrali, da je potrebno delati hitro, kar je tudi ceneje in smo prvo lopato za ta center zasadili 1. junija 1986, danes pa ga krajanom že odpiramo. Emona center Fužine ima skupno 1800 m2 površin, motoriziranim kupcem pa je na voljo 86 parkirnih mest. Skupnih, s komunalno ureditvijo urejenega zemljišča je 3500 m2. Celotna predračunska vrednost znaša 560 milijonov din, 150 milijonov dinarjev je sofinancirala Ljubljanska gospodarska banka, ostalo pa so lastna sredstva tozda Maloprodaja. Glavni izvajalec del je bilo Gradbeno podjetje Grosuplje, ki prav letos praznuje svojo 40-letnico. Za opremo pa sta poskrbela šentjurski Alpos in Soko iz Mostarja. V novi prodajni center smo vnesli tudi nekaj novosti - sodelovanje družbenega sektorja z drobnim gospodarstvom. Slednjemu smo namenili tri prodajne prosto- Marija Grčar, predsednica delavskega sveta tozda Maloprodaje je v Fužinah prerezala vrvico in s tem odprla novi E-center Tovarna močnih krmil nad planom (Nadaljevanje s 1. strani) sojine tropine z zmogljivostjo 2.000 ton. Skladišče na severovzhodnem delu tovarne meri 17 krat 24 metrov in 14 metrov v višino. Naš srednjeročni program rekonstrukcije tovarne je pogojen s sprostitvijo notranjih celic - skladišč v mešalnici, istočasno pa pomeni izredno velik varnostni faktor v naši proizvodnji. Dosedaj so se morali delavci spuščati v 18 metrov globoke celice ter ročno s krampi in lopatami razbijati maso sojinih tropin, ki imajo to lastnost, da se zelo rade sprimejo. Delo v celicah, z maskami na obrazih, v celicah so nastajali zdravju škodljivi plini, je bilo za delavce izredno naporno in ne nazadnje tudi nevarno. V novem skladišču tega problema ni več. Delo z lahkoto opravljamo s traktorjem in viličarjem. Navedena naložba je z vsemi dodatnimi deli veljala 63 milijonov dinarjev, izvedli pa so ga ljubljanska SCT, domžalski Mlinostroj in grosupeljski IMOS. Naložba je do prvega januarja 1987 še v poskusnem obratovanju, od tega dne dalje pa bo skladišče redno obratovalo. Letos so v tovarni uredili tudi okolico ob Kajuhovi cesti, razširili obvozne poti, jih asfaltirali kot tudi ploščad pred skladišči. To je bilo nujno potrebno zaradi velikega prometa tovornih vozil. Do 20 velikih tovornjakov je pripeljalo dnevno surovine v tovarno, 10 tovornjakov je odpeljalo gotove izdelke, k temu pa lahko mirno prištejemo še okrog 10 vagonov, ki so pripeljali surovine za proizvodnjo na industrijski tir tovarne. S to naložbo je znatno sproščen promet in parkiranje vozil na Kavčičevi cesti, ki je bila že tako preobremenjena,« je povedal Radi voj Jesenšek. Omeniti velja še, da je Tovarna močnih krmil že podpisala pogodbo z Iskra Delto o dobavi in montaži procesnega računalnika za vodenje proizvodnje in izdelave močnih krmil. Predvidevajo, da bo ta naložba končana nekje jeseni prihodnjega leta. V tovarni so veliko del postorili tudi v okviru rednega vzdrževanja. Gre za precej manjših zadev, ki pa vse pripomorejo k izboljšanju in avtomatizaciji proizvodnje, predvsem pa k zmanjšanju težkega fizičnega dela delavcev: Tako so naprimer v pre-miksarni v septembru mesecu montirali Primatove regale (150 kom.) za palete z vso pripadajočo oprema, dvema viličarjema. Nad industrijskim tirom so podaljšali nadstrešnico. Dosedaj je močan naliv čestokrat prekinil delo. Pred poldrugim letom so uredili prekucno ploščad ter jo povečali na dolžino 18 metrov. S tem je odpadlo ročno prazneče tovornjakov, ki je bilo težko in zamudno. Zadevo so uredili s sodelovanjem z Gošo. V tovarni se dobro zavedajo iztrošenosti zato pospešeno vlagajo denar v obnovo. V kriznem obdobju od leta 1983 do 86 so vse druge tovarne močnih krmil zmanjševale proizvodnjo od 20 pa, tudi do 80 odstotkov, ljubljanska tovarna pa je nasprotno temu trendu svojo proizvodnjo povečevala. Solidni kakovosti izdelkov posvečajo vso pozornost. Dosledno kontrolirajo vhodne surovine ter nenehno nadzorujejo proizvodni proces, tako krmil kot premiksov ter mineralnih mešanic. To jim omogoča laboratorij Razvojnega centra v delovni organizaciji Agroemona kjer opravijo letno okrog 4.000 laboratorijskih analiz, dokaj analiz pa opravijo izven Agroemo-ne v Jugoslaviji pa tudi v tujini. Velja še omeniti, da redno spremljajo učinek in porabo neposredno tudi pri porabnikih njihovih izdelkov. Zvone Gjurin re v katerih bodo s svojimi izdelki in uslugami popestrili našo ponudbo. Tako bodo zasebniki ponudili kupcem razna otroška oblačila in pletenine, razne izdelke za opremo stanovanj, popravili bodo čevlje, izdelali ključe in podobno.« Ob koncu svojega govora se je Pavle Godec zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali otvoritvi prodajnega centra, tako gradbenikom, njihovim kooperantom kot tudi Emoninemu Blagovnemu centru, ki je mnogo postoril, da je center dobro založen in predčasno odprt. Ko je prav na koncu zaželel 36 članskemu, kolektivu centra dobro delo, je Marija Grčar, predsednica delavskega sveta tozda prerezala vrvico in s tem simbolično odprla novo trgovino. ■ Z 19. RAZSTAVE V EMONI Pariz v očeh Vide Slivniker LJUBLJANA, 27. novembra - Po skoraj polletni prekinitvi je bila v preddverju poslovne zgradbe odprta razstava slik znane akademske slikarke Vide Slivniker. Ob otvoritvi je v prisotnosti velikega števila udeležencev zaigral mladi komorni duo Srednje glasbene šole v Ljubljani. (Sonja Lavrinšek - flavta in Friderik King -kitara) več skladb, razstavljena dela uveljavljene umetnice, ki je letošnje poletje in jesen preživela v velemestnem Parizu pa je predstavil profesor filozofske fakultete M'lček Koncelj. Umetnica je za svoja dosedanja dela, ki jih preveva izjemna koloritost, polne barvnih prehodov, poezije in mu-zikalnosti, prejela številne nagrade in razstavljala na mnogih razstavah doma in v inozemstvu. Bivanje v Parizu, njegova arhitektura in njegovi čudoviti in zanimivi detajli so umetnico dobesedno »prisilili,« da je poskusila svojo umetniško moč v prikazu vedut, arhitekture, mestnih izrezov tega svetovnega kulturnega centra. Njeni cerkveni stolpi, mansardne strehe, oboki, mostovi so prežar-jeni s posebno barvno poezijo. Kot vse kaže, je bivanje slikarke Vide Slivniker v Parizu imelo nanjo izjemno velik odziv - to njeno odzivnost vidimo od prehoda skoraj abstraktnih podob do novih likovnih izrazov. Umetnica predstavlja v našem preddverju slovenskemu kulturnemu prostoru prvič svoja nova pariška dela. Razstavni prostor se je tokrat prvič razširil tudi v restavracijo Emone. Pavel Groznik Že drugič podelili Rdečo vrtnico V delavskem domuFranca Karmbergerja v Ptuju so 17. 11. 1986 na priložnostni slovesnosti podelili Rdečo vrtnico najbolj prijaznim, založenim in po strokovni plati usposobljenim prodajalnam, Prodajalne so bile razvrščene v tri skupine: tekstilno-obutveno, tehnično-pohi-štveno in živilsko. Potrošniki so glasovali s posebnimi anketnimi listi, ki so bili objavljeni v Tendiku. Marjan Ber, predsednik občinskega odbora sindikata delavcev trgovine občine Ptuj je posebno pohvalil letošnjo odzivnost na anketo, glasovalo je izredno veliko število potrošnikov. V DO Emona Merkur Ptuj so posebno zadovoljni ker so Zanimanje za štipendije »Radi bi prišli v Emono, kje lahko zaprosimo za štipendije, bi lahko delovno prakso opravljali pri vas, pa pripravništvo...« so nas spraševali učenci 2. letnika ljubljanske srednje šole za trgovinsko dejavnost konec preteklega meseca, ko so bili v okviru svojega naravoslovnega dneva na obisku v Emoni. Več kot sto učencev, ki so se že usmerili v poklic prodajalca in njihove profesorje dt Z otvoritve Emona centra v Fužinah Govori Miro Sotlar, predsednik Izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste—Polje Tovarišice in tovariši. značilno za občino Ljubljana Moste-Polje v zadnjih desetih letih je hitra urbanizacija in vzporedno s tem velik prirast prebivalstva. S tem povečanim številom prebivalstva pa se že vseskozi pojavlja problem zadovoljive osnovne preskrbe, predvsem v naših soseskah Fužine. Jarše in Štepanjsko naselje. Ugotavljamo namreč, da hitri izgradnji stanovanj ni sledila pravočasna izgradnja vseh spremljajočih dejavnosti. Izstopa predvsem gradnja objektov družbenega standarda in trgovin. Problemi na področju maloprodajne trgovske mreže so bili zlasti pereči do leta 1980 ter po letu 1982. ker so delovne organizacije zaradi pomanjkanja sredstev prenašale gradnjo trgovin iz leta v leto. V občini je bilo leta 1980 le 55 trgovin z živali in 40 trgovin z neživjlskimi izdelki. Na enega prebivalca je bilo le 0,145 k v. metra neto prodajne površine trgovin na drobno, oziroma 0.85 k v. metra površine trgovine z živili in smo bili tako v Ljubljani na predzadnjem mestu. Po tem obdobju je bila dejavnost trgovine ponovno oživljena, organizacije pa so svoje planske zadolžitve za naše območje začele realizirati. V razreševanje problemov osnovne preskrbe seje v veliki meri vključila tudi EMONA, saj je na najbolj deficitarnih območjih v tem obdobju zgradila tri pomembne objekte, in sicer: Emona center v Štepanjskem naselju, Emona center v Novih Jaršah, ki je bil kot zadnji odprt v novembru leta 1982, trgovina v Senožetih, četrta trgovina pa je sedaj po štirih letih Emona center tu v Novih Fužinah, ki pomeni hkrati šesti Center za Emono. Tudi drobnemu gospodarstvu je odstopljeno v najem okrog 120 m1 prodajnih površin. Vse te dodatne dejavnosti so namreč v novih soseskah deficitarne, istočasno pa so za življenje in delo občanov nujno potrebne. Kratek čas izgradnje kaže na veliko pripravljenost delavcev delovne organizacije EMONA MERKUR, kot tudi investitorja temeljne organizacije združenega dela Maloprodaja in izvajalca del SGP Grosuplje s kooperanti, da se problemi preskrbe v naši občini čim hitreje razrešujejo. Takega sodelovanja si želimo še naprej, ne samo na področju osnovne preskrbe, pač pa tudi na vseh ostalih področjih, pomembnih za življenje občanov. V imenu izvršnega sveta, skupščine občine in občinskih družbenopolitičnih organizacij vam čestitam za hitro in uspešno izgradnjo novega Centra, pri vašem nadaljnjem delu pa vam želimo še veliko poslovnih uspehov. potrošniki zelo visoko ocenili njihove prodajalne. Tako je dobila ponovno prvo mesto in rdečo vrtnico Tekstilna hiša Merkur v skupini tekstilno obutvenih prodajaln. V drugi skupini je osvojila prvo mesto prodajalna Oprema, prodajalna Tehnika pa drugo mesto. V tretji skupini je osvojila drugo mesto prodajalna »Bratje Reš« kije letos slavila drugo obletnico. Torej štiri rdeče vrtnice za DO Emona Merkur. To je sigurno priznanje potrošnikov za delo in seveda obveznost za vnaprej. To še velja posebej, če upoštevamo število priznanj in to, da so se tudi ostale prodajalne uvrstile zelo visoko. Marjan Ostroško Razstava našega gospodarstva v Maliju BAMAKO, 22. novembra - V prostorih Gospodarske zbornice v Bamaku so slovesno odprli razstavo slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva, na kateri se je s svojimi izdelki predstavila tudi SOZD Emona. Razstavo je odprl tamkajšnji minister za finance in trgovino. Razstavo je po organizacijski in tehnični plati pripravila delovna organizacija Emona inženiring. Ob otvoritveni slovesnosti je spregovoril tudi Borut Šnuderl, predsednik poslovodnega odbora sozda Emona, ki je v svojem govoru poudaril dosedanje dolgoletno sodelovanje obeh dežel ter nakazal možnosti še nadaljnjega gospodarskega sodelovanja tako na podrot ju znanosti, tehnologije 1 blagovne menjave. .. Na razstavi je sodelovat kar 48 organizacij iz Slovel’ je in Jugoslavije. Že prvi sojo obiskali številni posl°\ neži iz Malija, člani vlade tudi diplomatski predstav^ ki nekaterih držav, akredi’ ranih v Maliju. w Predsednik Malija g- ^ Traore, ki je v času razstj*' sprejel člana ZIS dr. D- ” neva ter predstavnike Er” j ne, je v pogovoru pouda^ daje uspešno sodelovanje j1 političnem področju P° ga za hitrejši raZ'ld gospodarskih odnosov i”6 obema državama. je v Emonini veliki sejni sobi pozdravil podpredsednik Franc Molan in jim predstavil SOZD Emono kot celoto, njeno organiziranost in dejavnosti. O trgovini, o delu delegatov v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah v Emoni, pa so jim spregovorili Marjan Pičulin iz Blagovnega centra, Pavle Groznik iz ljubljanskega Merkurja in Pavle Kogej iz Sozd-a. Vesna Raztresen ■ TEKMOVANJE EKIP PRVE MEDICINSKE POMOČI Najboljša ekipa Emona KK Ptuj emona hoteli Oddelek ?a ljudsko obrambo in občinska organizacija Rdečega križa na Ptuju sta tudi letos pripravila tekmovanje ekip prve medicinske pomoči, ki delujejo v enotah civilne zaščite. Letos seje organizatorjem prijavilo 11 ekip ali skupno 22 trojk, ki So pokazale zelo dobro znanje, saj so vse osvojile več kot polovico možnih točk. Najboljša je bila ekipa emoninega Kmetijskega kombinata Ptuj. v kateri so sodelovale: Marica Kaij . vič, Zdenka Planjšek, Z' ka Polanec, Irena EesJ1 j. Nada Janša, Nevenka h žuh, Ida Mišmaš in Na Planer. Zmagovalna ekipa je z^c. la skoraj vse možne t0 skupaj 117. Kombim11 ekipa je za svojo zmag0 Y.c-jela pokal v trajno last i” r^c hodni pokal ter prakt nagrade. Čestitamo! . ,ln$t Filip I)0 ■ X. ŠESTEROBOJ 1986 Visoka zmaga Emone Letošnje leto smo bili Emonci glavni organizatorji X. šesteroboja v počastitev 29. novembra. Bili smo izredno uspešni, saj smo izmed Petih tekmovalnih panog bili kar trikrat prvi. enkrat drugi in enkrat tretji. Našo jSOZD so zastopali delavci iz naslednjih DO: E-Com-toerce. Blagovni center, Inženiring. E-Merkur. Ker smo že tretjič zapored zmagovalci smo prehodni pokal osvojili v trajno last. Rezultati: ^ Vrstni red ekipno L EMONA (617 krogov) 12 točk 2- CARINARNICA (594 krogov) 9 točk 3- LJUBLJANSKA BANKA (579 krogov) 7 točk L BTC (567 krogov) 5 točk 5- GRADIS (479 krogov) 3 točke 6- INTEREUROPA (419 krogov) 1 točka Moški posamezno: 174 krogov, 3. MUSEK Tomaž (Carinarnic^). 163 krogov 1. KLEPEC Olga (Carinarnica). 155 krogov, 2. MANDELJ Bojana Limona). 143 krogov. 3. TEKAVEC Minka (Gradis). 130 krogov Vlečenje vrvi: L EMONA (5 zmag) 2 BTC (4 zmage) 2- GRADIS (3 zmage) <• LJUB. BANKA (2 zmagi) 5- CARINARNICA (1 zmaga) 6- INTEREUROPA(0 zmag) Intereuropa ni sodelovala. 10:1 8:2 7:4 4:6 2:8 Z 12 točk 9 točk 7 točk 5 točk 3 točkt Otočk ŠAH: Carinarnica : Emona 0:2. BTC : Intereuropa 0:2, Emona : TBC 2.( Gradis : Carinarnica 0:2. BTC : Gradis 2:0. Intereuropa : Emona 0:1 Gradis : Intereuropa 1:1, Carinarnica : BTC 1:1. Emona : Gradis 2:1 Intereuropa : Carinarnica 0:2. Vrstni red ekipno: L Emona 12 točk, 2. Carinarnica 9 točk, 3 BTC 7 točk, 4. Intereuropa 5 točk, 5. Gradis 3 točke. Ljubljanska banka 0 točk Ljubljanska banka ni sodelovala. Moški posamezno: „ „ , L Kovše Emil Emona, 2. Logar Metod Emona. 3. Pečnik Maks •netreuropa PUšan Eržen, predsednik odbora za šport in rekreacijo v Ltnoni prejema pokal za prvo mesto v šesteroboju, ki mu ea izroča Franc Molan, častni predsednik odbora pokro-Vltelja Emone £ , *Pske posamezno: 2 Škamperle Metka Emona , Engelman Marjana Carinarnica ' "Uvan Bojana Gradis . ^Sijanje i red ekip Carinarnica <2336 kegljev) v Emona (2269 kegljev) Gradis (2234 kegljev) 5 °TC (2136 kegljev) o' Ljubljanska banka (2035 kegljev) ■ Intereuropa (1486 kegljev) ^®ški posamezno: 3' Bošnjak Ivan BTC 433 kegljev, 2. Rauter Emil Emt ' 2-Ustovič Ivan Carinarnica 412 kegljev £ 1 \n,'sk(' Posamezno: . _ i.Bihtl Marija Carinarnica 371 kegljev. 2. Snrečmk Danica Emona * kegljev, 3. Lipar Joži Gradis 355 kegljev G?Mizni tenii C adls : Ljubljanska panKa i:z. vai hal1.narnica 3:0, BTC : Intereuropa _. 1 ,n*a : Intereuropa 3:0. BTC : Gradis 0:3. Carinarnica : Ljubi, banka Intereuropa : Emona 1:2. Cannamcia : BTC 1:2. Gradis : Intere-t, °Pa 3:0, Ljub banka : Emona 1:2. Intereuropa : Carinarnica 2:1 tm°ha : Gradis 1:2 ^tni red ekipno: 2 j*radis 3 yubljanska banka 4' j^ona i BTceUr0pa 6' Carinarnica 1 Posamezno: tič a ah Dane Emona. 2. Derganc Miha Ljubljanska banka. 3. Razdr-ndre) Ljubljanska banka 1. ■?!**** Posamezno: Jana y.ar, Breda Gradis. 2. Škamperle Metka Emona. 3. Homar Mar- s : Ljubljanska banka 1:2. Carinarnica : Emona 0:3. Gradis _ ------------ - ■ 12. Emona : BTC 3:0. Ljublj 12 točk 9 točk 7 točk 5 točk 3 točke 1 točka vvatni red: £mona parmarnica BTc*‘s hinb|janska banka otereuropa 52 točk 34 točk 32 točk 29 točk 24 točk 12 točk Mira Težak ■ NAŠE NOVE INVESTICIJE Tvornica stočne hrane več premašila plan LJUBLJANA, 10. decembra - Kao što nam je rekao Radivoj Jesenšek, direktor Emonine Tvornice stočne hrane u Ljubljani, ova je več u jedanaest meseci proizvela 84.500 tona stočne hrane, odnosno ostvarila obim proizvodnje predviden za ovu go-dinu. Do kra^a godine proiz-vodnju če povečati na 91.000 la 63 miliona dinara, izvodači su bili ljubljanski SCT, domžalski Mlinostroj i Imos iz Grosuplja. Do prvog januara je ova investicija u fazi prob-nog rada, od ovog datuma nadalje skladište če normalno raditi. Ove godine su uredili i okolijiu fabrike, pored Kajuhove ceste uredili su dovoz- Nova obvoznica v Tovarni močnih krmil speljana okrog tovarniških stavb omogoča hitrejše delo dovoza in odvoza tovorov. tona, što predstavlja 9 hilja-de sto železničkih vagona, ili kompoziciju vlaka dugog od Ljubljane do Slovenske Bistrice. Interesantan je takode po-datak da se je povečala produktivnost po radniku od 1984. godine za 11 odsto. Spomenute godine smo sa 91 zaposlenim radnikom proizveli 80.000 tona, dok če-mo ove godine proizvesti 91.000 tona sa 85 zaposlenih radnika. »Napredak tehnologije i iskustva diktiraju nam da moramo bez prestanka ula-gati u modernizaciju, rekonstrukcije, poboljšanje proizvodnje,« kaže direktor Jesenšek. »U okviru ovogodišnjih investicija, otpočeli smo je več lani, sagradili smo skladište za sojinu sačnu kapaciteta 2.000 tona. Skladište, nalazi se na severozapadnom delu fabrike, zauzima površinu 17 puta 24 metra, i 14 metara u visinu. Naš srednjeročni program rekonstrukcije fabrike uslovljen je oslobadanjem unutrašnjih čelija - skladi-šta u mešaoni, a istovremeno predstavlja veoma veliki faktor bezbednosti u samoj proizvodnji. Do sada su se rad-nici morali spuštati u 18 metara dubokc čelijc, te sa sa budacima i lopatama razbijali masu sojine sačne, koja ima svojstvo da se slepi. Rad u čelijama, sa maskom na licu, tu su nastajali po zdravlje štetni plinovi, bio je za radni-ke veoma naporan. a svaka-ko i opasan. U ovom skladi-štu ovog problema više neče biti. Rad če se s lakočom obavljati sa traktorom ili vi-ljuškarom. Ova investicija je sa svim dopunskim radovima košta- ne puteve, asfaltirali ih, kao i plato pred skladištima. Ovi radovi su bili neophodno potrebni radi velikog prometa teretnih vozila. Do 20 velikih kamiona je svakog dana do-vezlo sirovine u fabriku, deset ih je odvezlo gotove proizvode, ovima možemo pri-brojiti još oko deset vagona koji dovažaju sirovine za proizvodnju na industrijske tračnice tvornice. Time se je ujedno oslobodio promet i parkiranje na Kavčičevoj cesti, koja je ionako preoptere-čena« kazao je Radivoj Jesenšek. Spomenimo i to da je Tvornica stočne hrane več potpišala ugovor sa Iskrom Deltom u vezi nabake i montaže procesnog računara, koji če voditi proizvodnju i izradu stočne hrane. Prema predvidanjima ova bi investicija bila okončana na jesen naredne godine. Potpuno su svesm značaja istrošenosti, zato stalno ula-žu u obnavljanje. U kriznom periodu od 1983, do 1986. godine sve druge fabrike sma-njivale su proizvodnju, dok je ljubljanska tvornica svoju proizvodnju povečavala. Največu moguču pažnju po-svečuju kvalitetu proizvoda. Tu je sprovedena dosledna kontrola ulaznih sirovina, kontrola proizvodnog procesa, stočne hrane i premiksa, kao i mineralnih mešovina. Ovo im omogučuje laboratorij Razvojnog centra u rad-noj organizaciji Agroemona, u kojem naprave godišnje oko 4.000 laboratorijskih analiza, a mnogo analiza naprave i izvan Agroemone, pa i izvan Jugoslavije. Redovito prate efekte i utrošak kod korisnika njihovih proizvoda. Zvone Gjurin Kegljačice Emone zmagovalke Na občinskem prvenstvu v kegljanju občine Ljubljana Mo-ste-Polje je naša ženska ekipa dosegla letos izredno lep uspeh, osvojila je namreč izmed 17 ekip 1 mesto. Moška ekipa pa je zasedla izmed 43 ekip 2. mesto, kar je tudi izredno lep uspeh. Žensko ekipo so sestavljale kegljačice iz E-Commerca in sicer: VIRANT Marina. SMREČNIK Danica, STIPLOVŠEK Stana. Te tri tekmovalke so si razdelile tudi prva tri mesta med posameznicami in sicer VIRANT Marina prva s 1946 podrtimi keglji. ST1PLO-ŠEK Stanka druga 1889 in tretja SMREČNIK Danica 1875. Moško ekipo pa so predstavljali tekmovalci ERŽEN Dušan. SKRAJNC Vinko. NOVAK Ludvik. DREMELJ Tone. iz E-Merkur. TOZD Centromerkur ter BOH Lojze in LIGENŠTAJN Drago iz MIZ-a. REZULTATI. Moški: 1. mesto Obrtno združenje 10003 kegljev. 2. mesto Emona 9959 kegljev. 3. mesto Sloga dom JLA 9917 kegljev ženske: 1 mesto Emona 4580 kegljev. 2. mesto Lokomotiva 4287 kegljev. 3. mesto Jata 1. 4270 kegljev ČESTITAMO: Mira Težak Nagrade Franca Nebeca za 1987. godinu Komisija za nagrade Franca Nebeca poziva sve radne i osnovne organizacije udruženog rada, društveno-politič-ke organizacije, samoupravne organe i pojedince u sasta-vu SOUR Emona da podnesu svoje predloge za dodelu nagrade Franca Nebeca za 1987. godinu. Nagrada Franca Nebca, koju je ustanovio Radnički savet SOUR sa zaključkom na svojoj svečanoj sednici odrianoj dana 10. aprila 1978 dodeljuje se kao moralno i materijalno priznanje za vanredna dostignuča trajnijeg značaja u sprevodenju ciljeva organizacija udrutenog rada u SOUR Emona i učvrščivanju samoupravnih odnosa u privredi. Ova dostignuča moraju u prvom redu biti takve prirode da utiču na opšti razvoj i ugled organizacija udrutenog rada u užoj i široj društvenoj zajednici, kao i na usavršavanje programiranih i društveno uskladenih zadataka. Nagrada Franca Nebeca dodeljuje se radnicima (poje-dincima ili grupama) osnovnih i radnih organizacija udruženih u SOUR fjmona sa tehničkog, ekonomskog, organizacionog i drugih područja, koji su svojim struč-nim znanjem i u praksi dokazanim uspešnim metodama i inovacijama vidno doprineli ostvarivanju ciljeva osnovnih radnih organizacija i SOUR Emona. Nagrada se takode mote dodeliti i kolektivima osnovnih i radnih organizacija, radnih zajednica, poslovnih i drugih organizacionih jedinica u SOUR Emona. Nagrada Franca Nebeca dodeljuje se svečano svake godine 10. aprila, na dan Emone. Za pojedinu godinu mote se podeliti najviše pet nagrada. Nagrada za pojedinca iznosi 50.000 din. Nagrada za pojedinog člana nagradene grupe u pravilu iznosi najma-nje 10.000 din, dok ukupan iznos dodeljen pojedinoj grupi ne sme da prevazide 80.000 din. Nagrada za radne kolektive iznosi najviše 200.000 din. Kriterijumu prilikom procene osnovanosti dodele nagrade, sem u uvodu navedenih, su još sledeči: doprinos kandidata finansijskom uspehu organizacije udruženog rada, izvozu robe i usluga, organizovanosti poslovanja, sprovodenju razvojnog programa investicija, delovanju samoupravljanja, saradnji sa zemljama u razvoju, uvod-enju inovacija, te razvojno-istrativački rad kandidata. Predlog za dodelu nagrade potrebno je iserpno obrazložiti i po potrebi prilotiti odgovarajuču dokumentaciju. Obavezno je uz predlog dostaviti i mišljenje Osnovne organizacije sindikata. Komisija prima predloge za dodelu nagrade uključivši do 10. marta 1987 (datum poštanskog žiga). Predloge koji stignu nakon ovog datuma komisija neče uzimati u obzir. Predloge sa obrazlotenjem i dokumentacijom te mišljenjem Osnovne organizacije sindikata šaljite na adresu: SOUR EMONA, Komisija za nagradu Franca Nebeca, 61000 Ljubljana, Šmartinska 130. ■ Zoiturs Sarajevo predstavi zimski program Olimpijski tereni LJUBLJANA. 11. decembra - Danas su u ljubljanskem hotelu Holiday Inn predstavnici Zoitursa iz Sarajeva u saradnji sa Emoni-nim Globtourom predstavili svoju turističku ponudu za nastupajuču zimu. Zima na olimpijskim in drugim skijaškim terenima na Jaho-rini, Bjejašnici i Igmanu biti če ove godine bogatija za nova'iskustva. Hotelske usluge če biti bolje, sa više elastičnosti prilagodene potrebama gostiju. Obilan doručak i izdašnja večera omogučiti če skjja-šima da provedu najlepši deo dana na snegu. Organizator! niso zaboravili ni na mališane, u hotelima če biti organizovano čuvanje dece u prikladno uredenim dečjim prostorijama. Cene u hotelima na Jahorini, Bjelašnici i Igmanu su veoma razli-čite, kreču se od 3.600 do 10.350 dinara za polupansion po osobi. Uglavnom bi mogli reči da su cene polupansiona i žičara niže od onih u skijaškim centrima Slovenije. 1. P. Hotel IGMAN, jedan od ZOl Hotela, lociran u srcu planine koja se odlikuje izuzetno visokom konccntracijom ozona. Hotel razpolaže sa 162 sobe in tri apartmana. • V letu 1986 smo zapisali • V letu 1986 smo zapisali # Prizidek Emonke dograjen LJUBLJANA, 27. januarja - Prizidek Emonke ali povezovalni objekt med Emonko in bodočo poslovno stavbo dvojčico Emonke, je dograjen, in sicer deset dni pred zastavljenim rokom in praktično vseljiv. V pritličju, kjer se stikata novi del in stari bo prenovljena in povečana trgovina z bifejem, bolj reprezentativna kot doslej, saj je to nekakšno središče celotne poslovne stavbe Emone in hkrati najbolj obiskano. Prehodni pokal za E-Commerce KRANJSKA GORA, 23. februarja - Na belih strminah Podlesa v Kranjski gori se je za naslov najboljšega in najhitrejšega smučarja Emone potegovalo 515 smučark in smučarjev iz 15 temeljnih in delovnih organizacij Emone. Nastopih so v veleslalomu, v teku in družinskem veleslalomu. Prehodni pokal so tokrat osvojili smučarke in smučarji iz delovne organizacije Emone Commerce, ki so zbrali 18 točk. Prav toliko točk so zbrali smučarji iz Blagovnega centra, ki so bili drugi, imeli so slabše uvrstitve v starejših kategorijah. Tretji pa so bili tekmovalci iz Maloprodaje. Nove vrtine v Čatežu ČATEŽ OB SAVI, 18. februarja - Na levem bregu Save v Čatežu, točneje v Mostecu pri Dobovi, bme stroji, in svedri vrtajo v globino zemlje ter iščejo nove vrelce termalne vode. Vrtati smo pričeli 21. januarja letos in smo danes prišli v globino 260 metrov, do termalne vode, ki ima 31,2 stopinje Celzija. V globini več kot 600 metrov pričakujemo termalno vodo z okrog 80 stopinj Celzija, pravi Ladislav Štih, vodja delovišča Geološkega zavoda iz Ljubljane. Cevi za vrtine termalne vode na levem bregu Save pri čateških Termah segajo v globino 600 metrov. Nagrade Franca Nebca 1986 LJUBLJANA, april - Na slavnostni seji delavskega sveta SOZD Emona, ki je bila v prostorih hotela Slon v Ljubljani so podelili nagradč Franca Nebca dvema posameznikoma in štirim kolektivom. Med posamezniki so nagrado Franca Nebca prejela Irena Vrščaj, poslovodkinja Emoninega marketa Maloprodaje v Črnomlju in Rade Maršič, direktor delovne organizacije Hoteli Jadran Kardeljevo - oba v višini 50.000 dinarjev. Nagrade Franca Nebca 86 so prejeli naslednji kolektivi: DO Emona Kmetijski kombinat Ptuj, DO Emona Elektronski center - Tiskarna, DO Emona Čommerce, tozd Globus -sektor uvoza in izvoza opreme, lesa in birotehnike, DO Emona Dolenjka, tozd Detajl Črnomelj - vsi po 200.000 dinarjev. Tretja zaporedna zmaga Ptujčanov CELJE, 17. maja - Na športnih igriščih celjskega rekreacijskega centra Golovec seje okrog 850 športnic in športnikov Emone iz 18 delovnih organizacij v enajstih panogah pomerilo za naslove najboljših. Z velikim naskokom 189 točk so prepričljivo zmagali Ptujčani iz Emoninega Kmetijskega kombinata. Tokrat tretjič zapored in tako prejeli prehodni pokal v trajno last. Market v črnomaljskem Čardaku odprt ČRNOMELJ, 17. aprila - Ob navzočnosti predstavnikov občine Črnomelj, poslovodstva in delovnih organizacij Emone ter množice krajanov je delovna organizacija Emona Dolenjka iz Novega mesta slovesno odprla v novem naselju Črnomlja - Čardaku novo samopostrežno trgovino. Površina prodajnih prostorov samopostrežnice znaša 550 m2, vrednost celotne naložbe pa velja nekaj manj kot sto milijonov dinaijev. Naložba je v glavnem financirana iz združenih sredstev SOZD Emona in lastnih sredstev kolektiva Emona Dolenjka. Višja komercialna šola v Emoni ^Ekonomska fakulteta Boris Kidrič skupaj s SOZD Emona ustanavlja oddelek višje komercialne šole za študij ob delu. Sola se začne meseca septembra t. 1. v prostorih Emone v Ljubljani, predavanja bodo predvidoma dvakrat tedensko -to je v ponedeljek in četrtek od 13. do 17. ure. Počitniški bungalovi hotela Otrant v Ulcinju Hotel Otrant v Ulcinju odprt ULCINJ, 3. julija - Na 12 km dolgi peščeni plaži, le lučaj od morja sta soinvestitorja budvanska hotelsko-turistična organizacija Montenegroturist in SOZD Emona Ljubljana slovesno odprla vrata hotela Otrant, ki ima v 131 sobah 262 postelj, ter sodi skupaj z bungalovi in njihovimi 284 posteljami v zaokrožen turistični kompleks Otrant v Ulcinju. Globtrade tudi v Milanu Glede na potrebo intenzivnejšega dela na tržišču srednje Italije in nastopanja na borzi v Milanu, tem poslovnem centru Italije, je 15. maja 1986 naše podjetje v Italiji, goriški Globtrade Italiana S. p. a. odprlo v Milanu svojo podružnico. Slovesni otvoritvi so prisostvovali poslovni partnerji Italije, predstavniki tamkajšnje oblasti, gospodarske zbornice in bank, z jugoslovanske strani pa so se slovesnosti udeležili generalni konzul SFRJ, konzul za ekonomske odnose s tujino, predstavniki zvezne gospodarske zbornice v Milanu, slovenske zbornice iz Trsta, Ljubljanske banke ter številni predstavniki naših delovnih organizacij med njimi Pri-moije, Gorica Magro iz Skopja ter sarajevski UPI. Market v Cerkljah -uresničevanje želja CERKLJE OB KRKI, 22. maja - Ob prisotnosti predstavnikov občine Brežice, poslovodstva Emone, Emoninih delovnih organizacij ter množice krajanov je delovna organizacija Emona Posavje, tozd Trgovina na drobno, slovesno odprla novo samopostrežno trgovino. Trgovina je v Marlesovi montažni stavbi. Ima 170 m2 prodajnega prostora, 210 m2 je namenjenih skladišču in pomožnim prostorom, bife pa ima 25 m2. Naložba je veljala 100 milijonov dinaijev. Kamp naselje s 124 hišicami ČATEŽ OB SAVI, 2. julija - V prej kot stotih dneh so v čateških Termah na prostoru skoraj dveh hektarov zgradili 124 počitniških hišic, za katere se je odločilo 93z delovnih kolektivov iz domala vse Slovenije. Tik pred vrhuncem turistične sezone so tako v Čatežu dobili novih 496 postelj, kar bi bilo dovolj za že kar zajeten hotel. Bdeči petelin v IRKO KAMNIK POD KRIMOM, 5. avgusta - Resnični »črni petek« je bil za najmlajšo Emonino delovno organizacijo IPKO - Industrijo plastične in kovinske opreme v Kamniku pod Krimom v petek, 1. avgusta 1986. »V petek, 1. tega meseca, ko je bil od zgodnjih popoldanskih ur večji del Slovenije brez električnega toka zaradi razpada električnega omrežja, je ob približno 16.15 vratar Emsud Krupič opazil na strehi pisarniškoproizvodnega trakta dim in ker je sklepal na požar, je takoj obvestil in poklical gasilce. Pohvaliti velja pripadnike prostovoljnih gasilskih društev Preseije, Zg. Brezovice, Kamnika, Jezera in Goričice, ki so med prvimi prišli gasit in reševat. Žal se zaradi pomanjkanja toka niso mogli dovolj uspešno postaviti ogryu po robu, vse dokler niso prispeli poklicni gasilci ljubljanske gasilske brigade, ki so pripeljali s seboj cisterno z vodo. S skupnimi močmi so uspeli zadušiti požar, suj je obstajala resna nevarnost, da preskoči ogepj na proizvodno halo plastičnih izdelkov, ki je v neposredni bližini,« je povedala Zdenka Petelin, vodja splošnih in kadrovskih zadev pri IPKU. / Ekipa Ptujčank iz Kmetijskega kombinata, ki v vlečenju vrvi nima tekmeca. Četrt stoletja Emona KK Ptuj MOŠKANJCI PRI PTUJU, 12. septembra - Več kot 2000 delavcev, gostov in zunanjih sodelavcev se je zbralo na slovesni proslavi na letališču, ki seje pričela ob 14. uri ob 25-letnici dela in obstoja Emoninega Kmetijskega kombinata Ptuj. V slavnostnem govoru je Branko Gorjup, glavni direktor kombinata orisal delo in razvoj delovne organizacije v četrt stoletja dolgem obdobju ter koncept razvoja, ki temelji na dosedanjih dosežkih in zastavljeni razvojni strategiji. V okviru slavnostnega pograma so številnim delavcem kombinata podelili državna odlikovanja, s katerimi jih je predsedstvo SFRJ odlikovalo za posebna prizadevanja pri delu in za dosežene uspehe. Napoleon sosed Zlatoroga PTUJ, 23. septembra - Ob 25-letnici Emoninega Kmetijskega kombinata na Ptuju smo gostinci Haloškega biserja z namenom nove boljše ponudbe gostom odprli nov gostinski lokal - Kava bar - z imenom Napoleon. Lepo urejen bar je na Ptuju v Bezjakovi ulici in povezan s pivnico Zlatorog. V kroniki mesta Ptuja je omenjeno, da so v času imperatorja Napoleona zahajali tja v takratno gostilno in kazino francoski grenadirji. Bojda je nekoč v hiši prespal tudi sam cesar Napoleon. Politična šola v Emoni LJUBLJANA, 30. oktobra - Z današnjim dnem seje tudi v Emoni pričela politična šola, ki jo je ta organizirala s sodelovanjem politične šole pri Mestnem komiteju ZK v Ljubljani. »V mozaiku izobraževanja v Emoni smo s tem dodali nov kamenček,« je ob otvoritvi šole dejal Franc Molan, podpredsednik poslovodnega odbora SOZD Emona, Tone Grahek, vodja ljubljanske politične šole pri Mestnem komiteju, pa je na kratko obrazložil program pouka, ki so ga v okviru 66 učnih ur prilagodili potrebam naše delovne organizacije. Spominski posnetek iz celjskega Golovca, kjer so bile y i mesecu maju letne športne igre Emone. Pokale najboljšim. Francoski kruh na slovenski način LJUBLJANA, 16. oktobra - V ljubljanskem Supermarketu Emone so skupaj z živilskim kombinatom Žito odpri*' novo pekarno, v kateri bodo pekli pri nekaterih sladokusci*1 priljubljeni francoski kruh - baguette - in drobno pecivu, sem sodijo žemljice, slaniki ter hlebčki z makom in sezamom. Vse to bo v hiši takoj, brez prevoza, še toplo in hrustljajoče prišlo na prodajne police. . Vsekakor pomeni to novo kakovostno ponudbo, ki sta J omogočila oba partnerja kupcem Emoninega Superma keta. C0RN-SNACKS za dobro jutro Dietetika iz Agroemone nas je zopet presenetila z novjuj izdelkom, koruznimi kosmiči, ki jih je poimenovala COR^ SNACKS. Prijetno hrustljavi koruzni kosmiči, pripravljeni z m1^ , kom ali jogurtom so okusna jed, primerna za zajtrk, mai|C , ali poobedek. Postrežemo jih lahko tudi s sadjem, komP0 , tom s stepemo smetano, ali pa jih grizljamo kar same. 15 let Maximarketa Slovesna otvoritev Maximarketa, največje blagovne hi5® Jugoslaviji, je bila 23. novembra 1971. leta ob 17. uri. Go*x ' med katerimi so bili ngjvidngjši predstavniki gospod" skega in družbenopolitičnega življenja v Sloveniji, je P° v dravil generalni direktor Emone Franc Nebec. Tako PlJt’u 13. številki E-Informatorja, ki je izšla v decembru mcse leta 1971. j Otvoritvena slovesnost je dosegla vrhunec, ko je k predsednik Skupščine mesta Ljubljane inž. Miha prerezal vrvico in s tem simbolično odprl vrata EmoP* največje trgovske hiše. Globtourove smučine 86/87 LJUBLJANA, 12. novembra - Naša turistična agenc^ Globtour je za letošnjo zimo 86/87 pripravila veselo snlU*rji 34 različnih krajih in sicer v domovini in na tujem v Avs in Italiji. Cene tedenskih paketov se gibljejo med 36.3u 99.300 dinarjev. , tav- ! Novost v Globtourovem letošnjem programu Prc3|Cin J Ijata v Jugoslaviji Vlašič in Divčitjare, v Avstriji Bad ,jjj kircheim. Afienz-Kurort, St. Lorenzen ter Lachtal. v * Zortcolan - Ruvasclctto in Val di sole Folgarida * ■ DR. INŽ. LUCIJAN KRIVEC: »Zavedamo se, da fekalije ne spadajo v vodotoke!« Gnojevka je kmetovo zlato LJUBLJANA. 11. dec. - V zvezi s polemiko okoli hudega onesnaževanja okolja, ki povzroča tudi naša ihan-*** farma prašičev, srno za "jnenje vprašali dr. ing. Lu-C|jana Krivca, ki je bil po-nov’no imenovan za direktorja TOZD Prašičereja Ihan. fakole pravi: “Kot vse ostale prašičje jarme v Sloveniji se je tudi ‘han rodil v času. ko ni nihče Pomislil na okolje, na čistil-?e naprave ali odvoz gnoja, ča vse to tudi ni bilo potrebah bančnih posojil - pred “ leti. Ihan je nastal zaradi Povečanega standarda ljudi. zaradi zmeraj večjega povpraševanja po svinjskem [oesu. Prav tako ostalih šest arm v Sloveniji. Vse te far-oie so bile pred desetimi leti r,-konstruirane in so podvo-jlle prirejo prašičev, saj se je Potrošnja mesa z nekdanjih ™ kilogramov (na prebivalca ‘otno) dvignila na 70 kilogramov. Po slovenskem rejcem planu so se te farme .krati preusmerile v selek-jOske in razmnoževalne cen-tre Po regijah - za vzrejo plemenskega materiala, za poviševanje zasebne reje. Prav zaradi tega imamo v Sloveniji najmanj prašičjih arm v primerjavi z Jugosla-njo. Nadaljnje povečevanje ^areje prašičev je v naši repliki predvideno v koope- racijski reji z zasebniki. Medtem ko se je zahod začel osveščati, kar zadeva tovrstno varstvo okolja, že pred 15 leti. smo se mi tega zavedli šele pred osmimi leti. No, in zdaj so prašičje farme kot onesnaževalec okolja na lepem postale največji kamen spotike. Zavedamo se, da prašičje kot ljubljanske fekalije ne spadajo v vodotoke, zato bomo morali v Sloveniji ta problem rešiti še v tem srednje-ročju in sicer kar najbolj primerno. Reševanje živinorejskih odplak je zelo kompleksno strokovno vprašanje in hkrati najmanj raziskano. Vprašanje teh odplak se tiče biologov, kemikov, hidrolo-gov, poljedelcev, pedologov ter strojnih in gradbenih specialistov. Tega problema še zdaleč ne morejo reševati samo prašičjerejci, saj to niti ni njihovo strokovno področje. Še zmeraj nimamo strokovne komisije, ki bi združila vse strokovnjake, sposobne dati najboljše rešitve za živinorejske odplake in odpadke. Šele v zadnjih letih se razvijajo rešitve v kombinaciji komunalnih in živinorejskih odplak, ker so ene bogate z organskimi, druge z anorganskimi snovmi. Kombinacija daje boljše rezultate čiščenja, zato so da- ne možnosti za reševanje živinorejskih odplak v čistilni napravi. Z gospodarskega stališča je najboljše vračanje organske mase nazaj na poljedelske površine in to ne glede na družbene ali zasebne. Hranilna vrednost slovenskih prašičjih odplak je ocenjena kar na 160 S milijard dinarjev: dušika, fosforja in kalija. Ker je Ihan lociran v bližini mest in naselij, je vračanje fekalij otežkočeno. zato smo se odločili za skupno domžalsko centralno čistilno napravo. Dva razloga sta za to. Prvič, ker nam čas ne dopušča postopne preusmeritve gnojevke na družbena polja in zasebne površine - menjava miselnosti poljedelcev - za izkoriščanje gnojevke, ki je na zahodu in v Švici še posebej imenujejo kmetovo zlato! Osveščeni kmetje. In drugi zato, ker je Ihan že soinvestitor centralne komunalne čistilne naprave v Domžalah, kjer bo izkoriščal plinohram in plinoagregat za proizvodnjo električne energije - tudi za potrebe farme v Ihanu. Potrebna je le še gradnja hidrotransporta čez reko Bistrico in gradnja gni-lišča za zmanjšanje obremenitve gnojevke pred biološkim čiščenjem. Kljub temu, da so nekateri objekti že zgrajeni, bo ta in- vesticija stala okoli 100 S milijard dinarjev, kar bo prevelik zalogaj zgolj za Ihan, saj nikjer v Jugoslaviji niso taki stroški ugrajeni v proizvodno ceno mesa. Mislim, da bo moral SOZD Emona organizirati širša bančna sredstva, med njimi tudi tako imenovana nepovratna. Ob vseh polemikah okoli onesnaževanja pa smo ogorčeni, ko se v javnih občilih pojavljajo dezinformacije, da Ihan onesnažuje okolje kot milijonsko mesto, čeprav imamo za primerjavo centralno čistilno napravo Domžale, na katero je priključenih 45 tisoč prebivalcev. Njihovo onesnaževanje znaša 288,448 populacijskih enot, farma Ihan pa s povprečnim dnevnim staležem 54,286 prašičev 76,262 populacijskih enot - kar je 3 krat manj oziroma enako 9,259 prebivalcem domžalsko-kamniškega območja z industrijo vred. Torej gre pri oceni, da Ihan onesnažuje okolje kot sto milijonsko mesto - stokratno pretiravanje! Idejni projekti za končno rešitev v okviru domžalske komunalne naprave so pripravljeni. delno tudi investicijski program, medtem ko bo glavni projekt prišel na vrsto po novem letu,« je končal dr. ing. Lucijan Krivec. N. I. Ante Tavčar za svojo mizo v Maximu Foto: M. Kafal ■ UTRINEK NATAKARJA Tavčarjeva miza v Maximu MAXIM, 21. novembra -Slavnostna seja delavskega sveta ob 15-letnici Maximar-keta za slavljence, ki so v tej hiši od prvega dne, se bo vsak čas pričela. Ura je 14. ko opazim, da prihaja znani gost, lahko bi mu rekli prijatelj hiše, ki ji zaupa. Ta naš stalni gostje sin slovenskega pisatelja Ivana Tavčarja in kot sam pravi, poslednji Tavčar. Rojen v Ljubljani pred 90. leti je Ante Tavčar dolga leta delal kot bančni ravnatelj in je sedaj že v pokoju. Vsi ga poznamo, še posebno pa osebje Maxima, ki mu streže že več kot tri leta in tako je ta miza za katero vedno sede dobila ime .Tavčarjeva miza’. »Najraje imam domačo .mehko’ hrano« pravi in z nasmeškom pristavi: »Včasih so pa res prevelike porcije. Sem prihajam zaradi bližine, kvalitetne hrane in solidne postrežbe.« Poslovim se in mu zaželim še veliko zdravja in prijetnih uric za njegovo mizo. Matija Kafol 1 SAMOPOSTREŽNICA V HUBADOVI ZA BEŽIGRADOM JE POTREBNA OBNOVE »Tudi nas so čisto pozabili« , Ljubljana, 12. decem- ra - »Tudi na nas so čisto Pozabili, ste pozabili, saj smo L letnico marketa praznoti spetembra. zato smo ,1 že v dvaindvajsetem le-u « pravi Tatjana Ručigaj, Pravnica naše samopo-jrežnice v Hubadovi ulici za ezigradom, ki je takole ne A bi j0 posebej ogledovali uJno potrebna temeljite ob- nove. Zakaj? Samopostrežnica je sicer na glasu po prijaznih dekletih in ženah, »zaposlenih je veliko, samo za delat pa jih je največkrat premalo«, kakor pravijo same. Koliko? Petnajst, vendar sta dve na porodniški, tretja bo šla vsak čas, četrta je bolna, ostale pa se ne znajdejo prav za blagajnami. Mesar Slavec jim je * obešalnikov na ulico ktj^ko-zimske modne revije na Ptuju. Za avditorij ši Jevij: Js*i Emonim Merkur izbral kar ulico. Na modni 4U, i(jSo Predstavili nove modele ženskih in moških obla-s° kupcem na voljo v njihovih prodajalnah. tem geslom smo v n^°ni Merkur Ptuj sklenili daljevati svoja prizadevala , Za čim tesnejše stike s o^rošniki. Zaradi dobrega PioHVa na pomladansko br ?n° revijo smo tudi okto-Dr„ko revijo jesen - zima $ki,nesli na ulico. Manekeni Doa ne Tabor iz Maribora vrin v°^stvom Pavline Ma-Hiji ’ So Pokazali vse, kar po-K’4«?? v Tekstilni hiši, lewd?' Lomu in Biserki za Snjo jesen - zima. ubci je povsem druga-Š|Lsl je utrnilo marsikomu. Ute°da- da so naše trgovine st^ne in da kupec pogo-ga ,.a obešalniku ne vidi te- Dodobra pa je zbrano množico ogrel ansambel Agropop, ki smo ga tokrat povabili v goste. S tako zasnovanimi modnimi revijami bomo v Emoni Merkur Ptuj nadaljevali. Prepričani smo, da v veliko zadovoljstvo kupcev. Tisto, kar vidiš je najboljša reklama in vodilo. Mnogi so to upoštevali in se po končani modni reviji napotili v naše prodajalne. Modno revijo smo posneli tudi na video kasete, ki smo jih predvajali v prodajalnah in s tem omogočili ogled tudi tistim, ki niso prisostvovali reviji. Arnold Paulinič ušel v Fužine, novi Janez Vi-demšek pa se na stranke še privaja. Rade bi dobile nove blagajničarke. takšne, ki se na blagajne spoznajo, ki so za to delo izprašane in izšolane. In nove blagajniške pulte. Takšni so, kot da bi jih prašiči obglodali. Vse prošnje za nove so samo bob ob steno. Po trije poklicani si jih prihajajo ogledovat, pa nič. Da jih ne bodo porabili za kakšen emonski muzej? V Hubadovi jih žuli tudi promet. Kuhinjo je sanitarna inšpekcija že pred leti zaprla. Nekdaj je slovela po dobri kuharici. O, kje so že tisti časi! Ko je bil bližnji konkurenčni discount tri tedne zaprt. je promet spet zacvetel: dvignil seje z 200 na 240 (indeks). Marija, ki je v tej hiši že od vsega začetka, pravi, da bi morali tudi gondole zamenjati iri se dogovoriti, da ne bi zmanjkovalo alpskega mleka, saj so Ljubljanske mlekarne v naj bližjem sosedstvu. No, so pa dobile nove police za kruh, kar je vendarle nekaj. Kaj naj še rečemo? Da ni več pravih trgovk, da so plače zdaj kar dobre, da naj bi vzdrževalci sproti obnavljali samopostrežnice, da premalo vlagamo v stare trgovine in še kaj. »Kje so časi ob otvoritvi, ko smo delali po vse dneve, pa ni nihče niti pisnil,« se spominja Marija in opozarja, da je bila samopostrežnica v Gogalovi odprta še prej kot v Hubadovi, saj so prodajalke tja hodile jest, pa smo nanjo tudi pozabili. Nikdar ni prepozno, če je dobra volja, kaj ne?! N. I. Nove dejavnosti v DO Posavje - Brežice V TOZD Trgovina na debelo, kakor tudi v TOZD Trgovina na drobno v Brežicah, se je razširila stranska dejavnost in sicer v TOZD Trgovina na debelo na kooperacijsko proizvodnjo v kovinsko-predelovalni dejavnosti, kablov in vodov, predelave plastičnih mas, v grafični dejavnosti na: tiskanje tiskovin, not, in sitotisk. Omenjena dejavnost je dokaj zaživela v DO, saj so se z določenimi proizvajalci takšne wste proizvodnje že sklenili ustrezni sporazumi, ki se že izvajajo v praksi. Rezultat le-teh je presenetljiv. V naši trgovini sc že nahajajo izdelki, ki jih drugje ni moč kupiti. S takšno ponudbo v širši jugoslovanski prostor izredno povečujemo in izboljšujemo svojo ponudbo. V TOZD Trgovina na drobno Brežice se je dejavnost razširila na prodajo se- kundarnih odpadkov, od tega: staro železo in stara litina ter odpadke barvnih kovin. V TOZD Trgovina na drobno pa ne gre le za razširitev dejavnosti temveč tudi za povečan obseg poslovanja. Ustanovila je več novih poslovnih enot in sicer: »Diskont«, Trgovina z gradbenim materialom, skladišče živil in komisijsko trgovino vse v samem mestu Brežice. V Cerkljah ob Krki pa poleg že nove trgovine še posebno trgovino z gradbenim in tehničnim blagom. Z ustanovitvijo navedenih poslovalnic, se je močno povečal promet. S tem pa tudi dohodek. Svojo dejavnost bo DO močno povečala tudi z gradnjo novih skladiščnih in rodajnih zmogljivosti na rncu. Za navedeno gradnjo zavzeto pripravljamo vso potrebno dokumentacijo. J. R. ■ Popravek Krediti odbor Interne banke Emona V zadnji številki E-Informatorja nam je na 12. strani glasila, pri objavi novih samoupravnih organih Interne banke Emona tiskarski škrat v zadnjem stolpcu pri kreditnem odfcoru zamešal kolone s podatki delegatov in njih namestnikov do nerazumljivosti. Bravcem se opravičujemo, podatke o kreditnem odboru pa objavljamo ponovno. KREDITNI ODBOR iz dqavnosti član namestnik iz OZD - kmetijstvo Slavič Heda - kooperacija Nahtigal M^jda - pred. mdu-M^jdič Jože strija - trg. na veliko Giovani Marija - trg na malo Žekar Miloš Jovan Miran inDjošič Mira - zunanja trg. - hotelirstvo turizem - inženiring ostale dejav. - delov. sk. IB Berpjak Danica Praprotnik Anton Pene Sonja Tofant Magda Crnkovič Slavi Ulčar Jože Krall Janez inVodopivec Karolina Grohar Tatjana Novak Nada Janko Zoran Agroemona Kmet. zadruga Mesna industrija Blagovni center E-Merkur E Commerce E Hoteli Inženiring Interna banka Ža predsednika kreditnega odbora je izvoljen tov. Jovan Miran, za namestnika pa tov. Djošič Mira. Pokažimo kaj delamo Pred časom smo pisali o delu in življenju Kluba upokojencev v Osijeku in njihovi samostojni razstavi ročnih del v prostorih obnovljenega Supermarketa. Iz knjige vtisov je bilo razvidno. da je razstava uspela. Meščani so jo toplo pozdravili, posebno pa so pohvalili namen razstave - prikazati dejavnost človeka v vsakdanji življenjski dobi. Bogata motivika in pestre barve tamkajšnjih narodnih noš domišljijo naravnost izzivajo k ustvarjalnosti. Člani Poverjeništva v Kopru so v lepih jesenskih dnevih priredili veselo družabno srečanje. Pripravili so tudi lepo razstavo ročnih del. Iz pripovedovanja, zlasti iz zapisanih vtisov obiskovalcev smo videli kako bogata in dobro organizirana je bila. Obiskovalci so bili polni hvale, razstavljene izdelke so kar takoj hoteli kupiti. Upokojenci koprskega Poverjeništva imajo kaj pokazati -znano je narodopisje, bogate slovenske noše, krajevne na- vade - vse to je moč izvirno upodobiti na papirju, lesu, tekstilu... Dvoje poveijeništev, dvoje razstav! Lahko smo ponosni na njihove pobude in seveda uspehe! Dve razstavi ročnih del upokojencev naravnost vsiljujeta misel, da povabimo tudi ostala Poverjeništva, da razmišljajo o pripravi razstave ročnih del za praznik. Nič ne bo izpadlo kot posnemanje. kot že staro, vse bo izvirno in naše. Menimo, da so še druga naša poverjeništva v krajih z bogato zgodovinsko preteklostjo že pričela z delom. Lepa pozornost bi bila, če bi ob obletnici Emone v preddverju Emonke razstavili predmete vseh vrst iz raznih krajev, kjer delajo naša poverjeništva in tako še enkrat pokazali kaj znamo in zmoremo. To bi bil tudi največji dokaz enotnosti Kluba upokojencev SOZD Emona, kakor tudi dokaz delavnosti in ustvarjalnosti človeka. Edo Uratnik Z OBISKA V KOSEZAH Trgovina blago na ogled postavi LJUBLJANA, 27. novembra - Emonin tozd Maloprodaja je 17. avgusta 1977 leta odprla svoj prvi prodajni -E-center v novem ljubljanskem naselju v Kosezah. Sledili so jim drugi, šestega v Novih Fužinah je odprla pred dnevi. Koseški bo v poletju prihodnjega leta praznoval že svojo 10-letnico. Ponavadi se zgodi tako, da po letih trgovina utone v sivi vsakdanjosti, otvoritveni blišč zbledi ali potemni, trgovina pa ostane, ena med številnimi, ki so tu, že davno odprte, vedno enake, ne da Pa naj bo dovolj, o tem smo v našem glasilu že pisali. Za lepo aranžirano Emoni-no domačo kaščo so prejeli pred meseci posebno nagrado. Za razstavo, poimenovali sojo: »Emona izdelki«, bi, če bi jo kakšna komisija ocenjevala, po vsej verjetnosti tudi prejeli priznanje. Na vogalu pred delikatesnim oddelkom sta prodajalki Anica Tomše in Dri ta Tetaj pod Emonino zastavo razstavili izdelke Emoninih proizvodnih organizacij - od tozda Prehrane, Mesne indu-stirje Zalog, ptujskega Kme- Delikatesni oddelek v Kosezah je prejel letos tudi priznanje občinske SZDL — na predlog potrošnikov bi opozarjale: Tu smo, to vam nudimo, za vas smo pripravili ... oglejte si... itd. Brez slabe vesti lahko potrdimo, da to za koseški E-center ne drži. Kot prvi Emonin center je po našem mnenju in ugotovitvah še vedno prvak v svoji ponudbi, in v tem kako svoje blago kupcem na ogled postavi, če to povemo lepo po slovensko. Pričelo se je z zelenjavo in sadjem Res je točno, tako je bilo. Prodajalke sadja in zelenjave so že pred leti pomislile na to, da se tudi to blago, kot vsako drugo kupuje tudi z očmi. Lotile so se dela. Zelo domisleno so uredile prodajne police in pult ter sadje in zelenjavo razporedile v pravcato ikebano. Blago je kar vabilo k nakupu. Tako je bilo takrat, in je še danes. tijskega kombinata, Agro-emonine Dietetike in drugih. Med izdelki lutke v belih haljicah z rdečim znakom Emone. Opazili smo, da so se kupci ob tej mini razstavi ustavljali, in si jo ogledovali. Sicer pa so imeli kaj videti. Med Emoninimi izdelki lepo razporejena suha roba, košarice in v njih steklenica ptujskega vrhunskega vina so lovili poglede. Nasproti te male razstave vabi k ogledu nov izdelek firme Bayer - sladilo Natreen, ki ga po licenci izdelujemo doma v ljubljansem LEK-u pod imenom Bayer Pharma Lek, Jugoslavija. Ves aranžma je v beli barvi, barvi čistoče, kot se za tak izdelek to spodobi. Sladilo Natreen v popolnosti nadomešča sladkor, po okusu ga skoraj ni moč razločevati od sladkorja. Letos je kupcem na voljo v tabletkah, prihodnje leto pa bo tudi v tekočini. Javno priznanje delikatesnemu oddelku Sloves delikatesnega oddelka koseškega E-centra že dolgo časa sega ne samo preko krajevnih in občinskih meja, temveč tudi preko meja mesta Ljubljane. Upravičeno. To našo trditev potrjuje javno priznanje občinske SZDL, ki ga je ta izročila 27. novembra 1986 na predlog Sveta potrošnikov Krajevne skupnosti Marici Rozmanovi, vodji delikatesnega oddelka. Marica s svojimi sodelavkami Bernardo Begovič, Ano Radivojevič, Sonjo Grum in Darjo Tomiek res poskrbi za bogato ponudbo (tudi kaviarja ne manjka) predvsem pa za to, da je oddelek prava paša za oči in razstava delikatesnih izdelkov od ranih jutranjih ur do poznega večera. Igra domislic trgovk v Kosezah pa s tem še ni izčrpana. Hladilne vitrine, ki niso vklopljene, predstavljajo pravo baterijo mini izložb. Pred blagajnami že vabijo razstavljeni izdelki, primerni za novoletna darila - za njega in za njo, za malčke pa dedek Mraz poln bonbonov. Med čakanjem pred blagajno se utrne misel... Sredi trgovine se gospodinje ustavljajo ob pogledu na razstavo bleščeče kuhinjske posode. In že se porodi misel: Ta mesec to malo ponvico, drugi mesec pa pride na vrsto tisti lonec. Posoda vabi. Gospodinje se rade postavljajo z lepo posodo. In ta je tu. Pred odhodom domov je treba dober nakup, po stari slovenski navadi tudi zaliti. Če ne drugače, pa vsaj s šali-co dobre kavice. V Kosezah tudi šanki v bifeju niso neizkoriščeni. Pod steklom so trgovke razstavile čaje, ki jih Emona prodaja, na krožniku slane preste, zraven šalic za kavo pa sladilo Natreen. Morda si se ob tem, ko čakaš na kavico spomnil, da si pozabil kupiti še lipov čaj za lajšanje prehlada. Resnici na ljubo povedano, koseški E-center je dober, dobro je-založen, in če kje. boste v njem dobili tisto kar iščete. Naj povemo, da lahko dvakrat tedensko kupite v njem tudi sveže morske ribe, ki jh vakuumsko pakira Kvarner jz Moščeni-ške drage. To smo zapisali zato ker trovke v trgovini to zaslužijo. Priznanje so jim pred nami dali potrošniki sami, in ti najbolj vedo kdo priznanje zasluži. Slednji gre na rovaš prizadevnih trgovk, del priznanja pa gre po našem mnenju tudi poslovodkinji Mariji Jakličevi, ki poslovodske posle opravlja že več kot trideset let in to uspešno. Srebrno priznanje leta 1979, Nagrada Franca Nebca leta 1982 in zlata plaketa Emone 1986 leta to samo potrjuje. Po našem mnenju bo zadnje priznanje naše frontne organizacije zasedlo v vitrini pisarne Centra častno mesto in bo v ponos vsem zaposlenim. Javna priznanja potrošnikov trgovini se resnično bolj izjemna kot pogostna. In prav zato imajo svojo težo. Zvone Gjurin V pasaži Maximarketa so njegovi trgovci pripravili v jubilejnih dnevih tudi modno revijo za najmlajše. Mali manekeni, otroci Emoncev in kupcev so zelo prisrčno prikazali vrsto oblačil za vse priložnosti, ki so kupcem na voljo na obešalnikih in poljcah Maximarkcta. NAŠI JUBILEJI Priznanja za zvestoba Stane Kmetič, kuhar v maximarketovem Grillu čita priznanje, ki ga je dobil za 15-letno zvestobo hiši. LJUBLJANA, 21. novembra - Na slovesni seji delavskega sveta Trgovske hiše Maximarket, kije bila ob priliki praznovanja 15-letnice obstoja in dela sta predsednik delavskega sveta Stane Babič in Aljoša Žorga, direktor temeljne organizacije izročila 61 delavcem pismena priznanja za dolgoletno delo in zvestobo hiši. Vsi navedeni delavci delajo v tej največji blagovnici Emone od dneva otvoritve 23. novembra 1971. leta. Pismeno priznanje je prejelo tudi 14 delavcev, ki so bili ob otvoritvi učenci trgovske stroke a so po končani učni dobi ostali zvesti Ma-ximarketu. Pismena priznanja so prejeli: Branka Adamovič, Stane Babič, Darinka Berdajs, Marjeta Blažič, Danijela Boldin, Marija Cirer, Mira Čadež, Vera Ceboklh Marinka Černe, Stanka Certalič, Marija Fink, Ivanka Ger-želj, Mihaela Gostinčar, Marta Gregorc, Aleksandra Hafner, Metka Hribšek, Monika Ilenič, Marija Jamnik, Jovo Jovanovič, Marjan Kačar, Marjan Karlin, Terezija Kastelic, Janez Kastelic, Nataša Kmet, Stanislaj' Kmetič, Marija Kojek, M*' haela Končan, Martina KO' nig, Drago Kontrec, Vida Korošec, Olga Kramberger-Helana Lah, Stana Makivič. Katarina Mihelčič, Silva Miholjevič, Dragica Obet" žan, Barbara Omers, Branka Peskar, Mirjana Peternel, Milena Petrič, Marjan Pičulin, Silva Pišljar, Marjeta Planinšek, Vincenc P®” gladič, Stanislava Preb**' Frančiška Prelec Tomšič Vida Pustotnik, Štefanija Sever, Miha Srša, Frančiška Stenko, Milena Stoji«-kovič, Franc Šebalj, Marija Škamperle, Ivan Vidra' Marjan Vrčko, Vida Vrčk°' Jana Zadnik, Marija Z»r°' bec, Ivan Zorčec, Alenka Žen, Tihomir Rajačič, ter ob otvoritvi še učenci, a danes že prekaljeni trgovski delavci: Alenka Babuder, Marija Balant, Jožica Černe, Jožiea Finžgar, Marjeta Bajd**1 Marija Likovič, Brank3 Merklin, Milena Peteri"1, Antonija Polajnar, Rajk3 Pregrad. Milena Remškan Jana Smodiš, Franc Mal ,p Ludvik Zakrajšek. Vsem tudi naše iskrene če" stitke. ^ j ■ HOTELI NAM POROČAJO Najdaljša noč v Emona hotelih Vsako leto znova se nam poraja vprašanje, kje preživeti silvestrsko noč. Če se še ni"e odločili, kje jo boste preživeli, naj vam Emona hoteli pomagego pri vaši izbiri. Pripravili smo vam pester program z mnogo glasbe, od zimzelenih melodij, domačih napevov, do modernih pop in disco ritmov. Naši kuharski mojstri pa vam bodo postregli z jedačo, ki bo zadovoljila vsakega gurmana. ★ ★ ★ V hotelu Slon se boste lahko zabavali v klasični restavraciji, narodni restavraciji, kavarni, prav tako pa tudi v aperitiv baru, ter nočnem baru. Igrali vam bodo ansambel Naslovna stran, trio Domino in barski ansambel. Novoletni menu je sestavljen iz novoletnega aperitiva, za predjed vam bodo postregli rakov coctail, glavna jed vsebuje dvojno juho Royal, rostbeef Colbert, nadevana puranja prša z fino oblogo ter mešana solata, za posladek pa sladoledna torta in kava. Po 01. uri bo za utrujene goste na razpolago sarma ali golaž. Posebnost slonove ponudbe je kot že več let zapored ta. da gostje niso vezani na en sam prostor, temveč si lahko po želji izbirajo glasbo ob kateri bodo zaplesali. Cena silvestrovanja znaša 10.000 din. ★ ★ ★ Novoletna loterija je posebnost silvestrske ponudbe hotelov Bernardin, kjer bodo v vsaki restavraciji prodajali srečke, žrebanje pa bo po polnoči v hotelu Bernardin. Zabavali se boste lahko v • Grand hotelu Emona in Bernardin. V restavraciji Pečina vas bo za 19.000 din zabaval en mož en orkester, za 17.000 din lahko preživite prijeten večer v Majolki, v restavraciji Grili pa je cena silvester-ske noči 15.000 din. V baru hotela Bernardin vam bodo za 8.000 din postregli coctail in porcijo tatarskega biftka. ★ ★ ★ Kozarec z znakom hotela Riviera vam bodo za novo leto podarili v disco clubu GET 27. Za 8.000 din pa boste ob aperitivu in hladnem narezku uživali ob glasbi skupine Bazar. Za neutrudne plesalce obvestilo, da bo Get 27 odprt tudi L, 2., 3. in 4. januarja. ★ ★ ★ Silvestrovanje v hotelu Evropa stane 1.100 din. zabaval pa vas bo en mož - en orkester. ★ * * V hotelu Slavija bo potrebno za novoletni menu odšteti 15.000 din. Igral bo ansambel .Alfija Nipiča1. ★ ★ ★ V hotelu Holiday Inn so pripravili novoletno praznovanje v restavraciji, kjer bo igral ansambel Adriatic - tu boste za praznovanje odšteli 13.000 din; v unionski kavarni bo igral ansambel Rekreacija. v restavraciji pa ansambel Nika Zajca. Silvestrovanje v obeh prostorih je 11.000 din. Za novoletno večerjo so vam pripravili: do- mači aperitiv, novoletni narezek za predjed, za glavno jed Loparnico, ramstcak v gorčični omaki, mrežno pečenko, krompir po švedsko, radič Mimoza, za posladek pa emonsko rezino ter kavo. V ceni je vključen tudi kozarec šampanjca ob 12. uri, ob 01. uri pa vam bodo postregli ’ telečjo obaro. ★ ★ ★ Silvestrovanje nudistov na bazenu hotela Terme je prava novost. Ob živi glasbi vam bodo novoletni menu ponudili za 10.000 din. Za 4-dnevni polni penzion pa bo potrebno odšteti 49.000 din. Kdor se ogreva za disco glasbo. lahko preživi najdaljšo noč v clubu Premium, kjer vam bo na voljo hladni bife. * * * Gotovo bo veselo in prijetno povsod kjer boste praznovali, pa naj bo to v hotelu, planinski koči ali pa doma. Ob tej priložnosti vam kolektiv DO Emona hoteli žele: Srečno in uspešno Novo leto 1987. Željko Juričev ■ KADROVSKA STRUKTURA Emona Posavje ponovno na rešetu Hitrost, s katero se razvijata tehnološki in družbeni razvoj, pogojujejo, da se pridobljeno znanje ob sedanji stopnji razvitosti v 40-letnem delovnem ciklusu vsaj štirikrat osipa. To dejstvo ter nujnost, da sledimo razvoju, zahteva od vodstva DO, da stalno spremlja razvoj same DO in posameznika. To spremljanje in dopolnjevanje znanja pa je treba voditi organizirano in sistematično, s sistemom razvoja kadrov. visoko, višjo in srednjo >z brazbo, predvsem ekon® ske usmeritve. Iz tako us tovljenega in stanja je n"* , potrebno izšolati obstoj1-. kader, ki opravlja doloc*-’ . dela in naloge, za katere majo ustrezne strokovne 1 brazbe. Za pridobitev de* cev z visoko in višjo strok no izobrazbo pa smo povS ,j. spremenili štipendijsko P ,:j tiko v delovni organi?3 jj. Tako imamo pet "iP$0li stov na visoki in višji ekonomske usmeritve. Razvoj kadrov je strokovni in osebni razvoj delavca, ki je odvisen od njegovega poklicnega in družbenega delovanja. njegovih delovnih in strokovnih lastnosti, od njegove osebnosti, od potreb delovne organizacije in življenjskega okolja. Zavedajoč se pomena raz voja kadrov v DO, smo po novno opravili temeljito ana lizo strukture kadrov v DO. Pri lem pa ugotovili: da do ločeno število delavcev, nima ustrezne strokovne izobraz Nekatere delavce, ki n* . jo V. stopnje strokovne 1 j. brazbe ekonomske usP* . tve, pa smo vključili v P% vodsko šolo v Novem rn®gp katero je organiziral Sy Emona Ljubljana v s°°* (li vanju z ESŠ v Novem n" v in DO Emona Dolenj* Novem mestu. Omenjen g lo trenutno obiskuje delavcev. Vse ostale de* ^ pa bomo usmerili v *" 0t> strokovno izobraževanj "* Jerman Rcl I NAŠI JUBILEJI Deset let hotelov Bernardin Zamisel o izgradnji hotelskega kompleksa Bernardin je nastala konec šestdesetih v letu 1971 pa je 22 emonskih organizacij na podlagi ekonomske študije, ki je dokazala upravičenost naložbe. Podpisalo samoupravni sporazum o skupnih vlaganjih v nptele Bernardin. Za izgradnjo so posojila odobrili Ljubljanska banka in Mednarodna banka za razvoj. Leta 1976 so bili v tem hotelskem kompleksu že odpr-? Pnvi hoteli. Najprej sta za-eela obratovati hotel Bernar-ain in Vile Park (B kategori-K 1 ,to kasneje pa še Grand otel Emona (A kategorije). Skupaj je bilo v njih 1.500 Postelj. Kolektiv, ki šteje danes zaposlenih, se je v prvih 440 letih poslovanja spoprijemal s hudimi težavami. Veliki devizni dolgovi in visoke obresti so v vseh letih pobirali velik del zaslužka. Takšno breme je kolektiv nosil in še nosi tudi za druge, prave porabnike deviz, saj so sami porabili le 40 odstotkov de viznega kredita. V temeljni organizaciji so v letih 1977, 1978, 1979, 1982 in 1983 poslovali z negativnim finančnim izidom, v letih 1980, 1981 1984 in 1985 pa so izločili v poslovni sklad 34 milijonov din. Izgubo hotelov Bernardin so v vseh letih solidarnostno pokrivale emonske temeljne organizacije. Ker so v hotelih Bernardin izrazito izvozno usmerjeni -80% vseh gostov so gostje iz tujine - jih še posebej priza- . &n v Novi Zelandiji, 12. re Prostora v cerkvi na kate-oD,f„ vogalih nosijo štirje delm?1!*1 svodno Polje, 16. iz-rirv°yaec zemljevidov, 17. Var, l 50' 18- sin (hebr.), 20 Venu skrbnik, 22. drugo pc ^arračne smeri, izdelal je za- po V dane vsaka sprememba na področju deviznega poslovanja. To se posebej odraža v letošnjem letu, ko bo zaradi izpada stimulacij TOZD predvidoma zaključil poslovno leto z negativnim finančnim izidom. Hoteli Bernardin so se iz nekdaj spalnega naselja razvili v naselje, ki nudi gostom tudi obilo zabave. Izvenpenzionsko ponudbo, pa vsako leto še popestrijo in na ta način ustvarijo precej dohodka, ki bi se sicer prelil v druge portoroške lokale. V bernardinski lokalih je za vsakega nekaj -gost se lahko odloči za lokal, kjer strežejo le narodne jedi, lokal, kjer bo postrežen z ribjimi dobrotami, prostor z umirjeno ali živahno glasbo. V lanskem in letošnjem letu so imeli tudi mnogo prireditev (Fish market, Grili fest), ki so na bernardinsko obalo privabile veliko število ljudi. V hotelih Bernardin, ki so bili že ob gradnji predvideni v glavnem za tuje goste, preživlja svoj dopust največ gostov iz ZR Nemčije (45%), 10 odstotkov gostov je Angležev, 10 odstotkov Avstrijcev in 10 odstotkov Skandinavcev. Skozi vsa leta so bili hoteli zelo dobro zasedeni, saj je bilo letno izkoriščenih 66% kapacitet (ob tem je potrebno upoštevati, da precej kapacitet preko zime ne obratuje). Hoteli Bernardin so največja hotelska organizacija v delovni organizaciji Emona hoteli. V letu 1985 so dosegli 315 tisoč nočitev, kar je 31% vseh nočitev v Emona hotelih, realiziral 28 odstotkov dohodka in 58 odstotkov deviznega priliva delovne organizacije. Čeprav so v letošnjem letu zaradi spremenjenih pogojev gospodarjenja zopet v nezavidljivem finančnem položaju, pa v tej temeljni organizaciji v bližnji prihodnosti že načrtujejo izgradnjo II. faze Bernardina, ki bo sedanji devizni priliv še podvojila. Vse uspehe, ki so jih v desetih letih poslovanja dosegli, pa je seveda treba pripisati predvsem velikim naporom, ki jih je v tem obdobju vlagal v sanacijo, skupaj z DO Emona hoteli, kolektiv hotelov Bernardin. ^ 2. --------—— ■ «n .«« attiokritika nad vhodnimi vrati novega prodajnega <____________ d