Štev. 5.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
4. februara 1923. Leto X.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%.
Krivično korteširanje.
Če bi vsaki človek bio zadosta razumen, odločen, ka bi znao vse .presoditi i po tom prevdani delati, ne bi trbelo kor-tešov. A so slabi! razumi i slaba človeča srca, nevučeni ljüdje z nešternimi düšami. Tem trebe presvetitev i okrepitela. Te je korteš. A če je pa korteš plačani ágent, šteri dela za. judašov groš i Ežaujovo skledo leče, ja j tistomi ubogomi stvorjenji, do Šteroga pride. To de moglo za njegovo plačano judaško delo pravici pljünoti v obraz. Glejte edno priliko samo. Človeki slabih jakosti — drügi za to Izdajstvo itak se ne dobi — v prgiščo stisne živinozdravnik, ali drügi „gospod“ küp bank rekoči: idi i küpüj votume. Podküpovalec je stranke, Štera je kmečkomi stališi povekšala vsa bremena i vzela neštete pravic. Korteš, ki je peneze dobo, je kmečkoga staliáa. 1 zdaj té podküpljenec z našimi penezi — ar korteše judašov groš v raznih dačaj mi plačamo notri, ide pa vö pod raznimi imenami iz dizpozicionskoga fonda — pravimo zdaj te podküpljenec kmečki človek kmete, ‘ svoje obteršene stališke brate, sestre vse napelava z lažmi, naj-glasajo ravno na . tisto stranko, štera je vzela pravice kmetom I je obteršila. Ali ka ešče bole svetlo pitamo, ste lejko ne vidli Človeka alí čüli od njega, ki je zapelo ali šteo pregovoriti kmete, naj glasüjejo na samostojno kmetijsko demokratsko-iiberaino ali radikalno stranko, štere so v trej letaj štirikrat povišale naše dače i telikokrat znižate vrednost našega peneza i stem povzročile dragočo, štera nas davi. Temne pameti i slabe düše se dajo od tej plačanih agitatorov pregovoriti, pravi, jednati krščanski dečko i moški nej. Tej nemajo skriti Želen] po jaslaj i kopanji, po dari nas güléčih strank, nego so napunjeni z ljübeznostjov do pravice, štero želejo vsem svojim bratom, kmetom, delavcom itd. Takši odločni možje i dečki so v krščanskoj kmečkoj zvezi, so evangeličanci ali katoličanci. Tem ide vseh nas poštenje. Tej so vredni naše roke, našega trüda i tej je hvala Bogi nájveč v Prekmurji. Živeli naši verni pristaši katoličanci i evangeličanci.-
Radičovci.
Okrajno glavarstvo je pod št. 77/pr. vladno odredbo naznanilo proti Radičovim kortešom v Slov. Krajini. V »uradnih naznanilaj" jo objavimo. Mi na to odredbo etak odgovorimo. Oblast nikša, niti vsi ministri nemajo juša, ar Zakon jemlje vsakomi, té juš, pravimo, nemajo juša zabraniti korteširanje šterekoli po obstoječih zako-naj dovoljene stranke. Radičova stranka pa ne je Prepovedana. Sme zato korteširao. Da če dnes oblast prepove kortešéranje Radičovcom, vütro to lejko včini vsakoj ne vladnoj stranki, kmečkoj zvezi tüdi. Namen prepovedi je itak v prvoj vrsti to, da zatira Horvate od strani radikal-ske srbske vlade. Ma pa ta Prepoved tüdi jako opravičen cio i je še potrebna. Radičovi zapelani i plačani kortešje najmre proti državi hujskajo i proti obstojelemi redi. To je pa kaznivo djanje i oblast je dužna povsod, predvsem pa
Prinas takšim hujskarijam na prste stopiti. Glaši se najmre, ka Radičovci kričijo po vesnicaj: ne trebe žandara, ne soldaka, ne dače, ne popa, ne Boga i ka do oni delali zato, naj Prekmurje pride nazaj pod Madjarsko. Te hujskarije oblast ne more trpeti i ne sme jih. Ali Če ne hujskajo, nego samo za republiko agitirajo, njim oblast ne sme i nema juša proti stanoti. Oda to svoje stališče povdarjamo, narišemo par vrstic od Radičove stranke, naj vidi naše ljüdstvo, kama bi prišlo, če bi Radiča bogato.
Gda smo zadnje volitve meli za ustavo (alkotmány) je Radičova stranka dobila okoli 60 poslancov. I gda smo glasali za škodljivo ustavo, ali bi se sprejela ali ne, smo mi proti glasali i samo trinajset glasov so dobili radikali, samostojni liberalci i muslimani več za ustavo. Glejte, če bi Radič tam bio z svojimi ljüdmi, bi dnes mi že slobodno dihali v autonomnoj Sloveniji, Horvatje pa v Horvackoj i tak krepili lepo sküpno domovino: Jugoslavijo. A on je doma sedo, dobili smo na šinjek zato centralistično ustavo i vse njene slabe, krivične posledice; na oblasti je ostala vlada z strankami, štere so kmete i delavce samo po povišavanji dače i odjemanji pravic poznale. Če bi Radič prišo, vseh teh nesreč bi se rešili z edne strani, z drüge strani pa horvacko ljüdstvo ne bi trpelo teliko preganjanj kak je moglo, ar bi je meo što zagovoriti. Po njegovoj hujskariji je pa postala čreda brez pastira, i, zagovornika. Jedino naša mala stranka je vzela siromaški horvacki narod v obrambo i odklonila ešče slovensko od Srbov ponüjeno (če je iz srca bila ponüjena) autonomijo, ar brez Horvatov ne sprejme autonomije, kajti oneiste pravice žele bratom Horvatom kak sebi.
Pa zakaj je sedo Radič doma? Dobo je z Amerike dva i pol milijona. Te penez je po pošti prišd na njegovo ime. .A penez je strank«). Za to so lejko sedeli Radičovi poslanci doma i pošiljali zapelano ljüdstvo pred Žandarska puške. Srbski listi pišejo i tüdi horvacki „Obzor," ka je prej zato ne šo Radič v Belgrad, ar je dobo peneze i od Pašič-Pribičevlčove vlade. Ka je na tom drügom glasi istine ne vemo, a teliko Znamo, ka je Radič jako bogat človek.
On šče samo horvacko republiko. Od Slovencov i Srbov nešče čüti, nas sovraži. Čtite »Slobodni Dom", njegov list, pa nam date prav. Pa kakša bi bila ta Horvacka republika ? Gda se je pogajo za njo z beogradskov vladov, je pristao na to, da pod srbskov oblastjov püsti vse horvate v Vojvodini, v Bosni, Hercegovini itd. Je to ljübezen do horvackoga naroda, šteroga prej rešiti šče. Ka ga tak cepi ? Radič nezmerno sovraži čeravno je katoličanec, kat. dühovnike i vero. Jan. 14. je v-Čakovci nesramno napadno oboje. V večih mestaj je ljüdstvo sovražno,- ešče molilo svojega dühovnika na Hrvackom i postalo mrzlo veri i cerkvi po Radičovoj hujskanji proti veri.
Pa je mogoči takši orsag kak on predga, gde nede dače i žandare i vojaka? Te ja, če do podanik! sami svetci; a če do takši hujskačje kak on, vsega ešče več trbe. Pa kak on dosegne svojo republiko? Z orožjom ? Te na klanje pozove itak máli i iskrvaveli horvacki narod. Republika se samo z zakonom lejko dosegne,, toga pa on ne šteo, ar ne šo v Belgrad, gde so se zakoni sklenjavali. Pa mislite, ka Če bi tüjinski narod pomagao Radiči do horvacke republike, ka bi to brezplačno včino ? Cena te pomoči bi bila smrt ravno te republike. Pa samo republika tüdi ne od vzeme nevol, nego samo pravično ravnanje.. To pa dosegnemo, če velimo dobre krščanske može za poslance. Zato pazite Volilci, ka ne nasedete vukom v ovčenoj obleki, naša stranka kmcčka zveza je ne proti republiki, a Želemo jo z mirnim potom, gda de reč zrela, dosegnoti.
Naročte si „Novine!“
Kak človek dobi za 1 Dinar 55 kg. govedine!
Dobra vága, dobra mera v Nebésa pomaga! Ali Sobočka mestna vaga nej, ta vendar v pekel!
Na Sobočkoj vági má bik 345 kg. edno vöro poznej, gda se že večkrat sčisti, te vága 400 kilogramov.
Ništerni bi pravo, kak je to mogoče?
Tü vam popišem sledeči dogodek, Pošteni Kmeti! Kak se je to zgodilo 18. jan. 1923. pri mestnoj vagi v M. Soboti: Bike smo' vagali po rédi, kak i vsigdar je navada, in je vsakomi falilo. Eden bik je zvagani bio in je meo, teže 345 kg. tak, da se je vsakomi premalo vidlo, edno vöro poznej je bio drügod na vago gnáni, posili, med preklinjanjom G. policista Cágrana, ka on nede ednoga bika desét král vágo, vej ga že navčin, Vej mi že plača.za vaganje 1 Dinar.	*	.
Potom pitam, kelko vága ? G. pol. Cágrán odgovori:
Telko vága kak oprvim! drugoč pitam: Kelko vága? Pol. odgovori: telko kak, prvo! tretjič : kelko vaga bik zdaj ? Policist: telko kak prvol samo dinar plačati 1 Te Plačam t Din. -in tüdi poglednem na vago, kelko po istini Vága bik zdaj l Ka vidim ? Čüdno 400 kg. Tak pitam G. policista či je to nej 400 kg. ? Mi odgovori sramežlivo, da bik vaga 400 kilogramov l Tak sam jaz za 1 Din. dobo 55 kg. govedine, šteri dinar sam ešče poznej nazaj dobo. Ovači bi pa G. policist dugo meli govedinsko župo, in govedine z renom. Tak pri ednom biki so Gospod 55 kg. šteli menje povedati, toje 1 kg. a 37 K. cele šume 2035 kron menje. Takši fájn. gšefti se delajo tu. Samo žali Bog, pri tom ednom se je nej posrečilo. Bog zna kelko drügi je že. kvár melo. Prosimo G. Okr. Glavarja, Če je te policist prisežen pri vaganji ali ne ?
Pošteni kmeti in bike redila, pazite pri vaganji, posebno v M. Soboti! (Če je to istina, prosimo najostrejšo preiskavo. Ve tüdi z večih mest smo čüli spodobne pritožbe. To je, vidile, politika samostojne kmetijske stranke. Pa ta vüpa ešče votume vaše loviti. Oblast prosimo, naj napravi redi jasnost v toj zadevi. Vr.)
Uradna naznanila.
Radičeva agitacija.
Po dobrovoljnih poročilih skuša Radičeva stranka po svoji agitatoraj pridobiti tüdi v Prekmurji somišljenike.
Županom naročim, da opomenite lüdstvo na to, da je vsakša vdeležba Radičevih shodov bodisi na Hrvatskom bodisi indri prepovedana, da je vsakše sodelovanje z radičevskimi odposlanci prepovedano ino da se po obstoječi predpisih ostro kaštigajo.
Žandarmerijske stanice naj posvetijo Radičevoj propagandi svoje posebno, zanimanje celo naj pazijo proti meji Medjimurji, vsakoga Radičovoga agitatora, šteri bi se ge pokazao v tüuradnom območji, ga naj včasi aretira in ga odpravi prek meje proti Murskom Središči.
Osebe, za štere bi se dognalo, ka delajo z Radičevimi ljüdmi, jih je naznaniti na okrajno glavarstvo v M. Soboti. Okrajno glavarstvo v M. Soboti z dne 22. jan. 1923. Štev. 77. pr.
2
NOVINE
28. januara 1923
NEDELA.
II. Predpeonična. Evangelium sv. Lukača 8. O sejači i semeni. Sejač je Jezuš i njegovi namestniki duhovniki, ki njegove svete reči glasijo. Te reči, to je navuk Jezušov so semen. Njiva je pa Srcé poslüšalcov. Če semen ne doprinese zaželenoga sada, je nikdar ne ono krivo, ar je neskončno dobro, niti je ne kriv sejač, če seja Kristušov navuk, nego samo i jedino njiva. Pogledi krščenik v svoje srce ij doženi, ka je to? Je pečina? Je trnjav plot? Je pohojena cesta ali dobra njiva ? Sodi da ne boš obsojen. Zdaj je ešče nej kesno.
Trpljenje Gospodovo.
V sv. pismi najdemo mesta, štera to posvedočijo; tam najmre, gde psalmist po Kristuši da praviti: „Žgavne i za greh daritve si ne šteo, poslüh si mi pa dao popolen“ (Ps. 39, 7.), ka bi naznano pokorščino, z šterov je Kristuš trpljenje sprejeo, njemi je apoštol te reči položo vu püsta: „Žgavne i za greh daritve ne si šteo, a dao si mi pa za to pripravno telo“ (Hebr. 10, 5.), naj naznani nalogo, štero je Kristuš dobo za trpljenje.
Povej mi zato, o najgingavejše telo mojega Zveličitela, kakšo bolečino si občütilo, gda se je naglo vlejala na tebe pleha grdoga ravnanja, Štero je na tebi niti najmenjšega dela ne pomilüvala? En jedini trnek, z šterim se je nepazljiva noga včasi nabodnola, povzroči, da ne zječijo samo gingava deca i slabe ženske, nego ešče sami oroslanje med kavüljenjom prebežijo loge Mauretanije. Kakšo bolečino sta mogla zato tebi, o Gospod, sedemdesetdva takšiva Ima napraviti, šteri so se ti ne opičili v trdo peto, nego v glavo, v sence, v možgane, gde to najménjše ranjenjé smrt povzroči ? kakšo bolečino so ti mogli cveki narediti, šteri so li najfinejše mišice raztrgali? Kak so te hoteli bični vdarci, šteri so ti najglóbša droba (čreva) od krili ? Čeravno bi pri drügih bolečine duže trpele, ka za.to, da pri nikom so ne bile tak občütne kak pri tebi?
Ali ka mi odgovorite, dragi krščeniki, pri kom je trpela duže bolečina? Nišče naj ne misli, da je Kristušovo trpljenje samo tisti kratek čas obstojalo, ka je v škrampljah mantralcov bio. Oj! Te se je že dokončavalo. Začelo se je z Kristušovim življenjom; od tistoga megnjenja mao, kak se je poprijao, se je odpro pred njim strahoviten prizor njegovih bodočih mok po rečeh psalmista: „Moja bolečina se mi vrti zmerom pred očmi,“ on jo je ne vido samo povprek i nedoločeno, kak mi prišestne reči vidimo, nego celo jasno i čisto. On je z vsov svetlostjov naprej vido, keliko vdarcov z pesnicami, keliko plüsk, keliko sünkov dobi; ravnotak je naprej vido keliko trnov ga bo nesmileno pikalo, kelikokrat bo z poplüvanjom osramočen, kelikokrat zasmehávan, z kakšimi našimi grozovitosti bo obklanjen, tak, da njemi je premišljavanje ešče oddaljenih mok ravnoto napravilo, ka nam napravi pogled v blüzi stoječe.
      Pa ešče več njemi je bilo, da če bi nas zavolo kakše velke hüdobije ravno zgrabili i bi jo na nas posvedočili, bi nam vseedno ešče ostalo neko malo vüpanje, ali te že vüpanje
ka vujdemo ali pa ka se z penezi odküpimo; mi lehko še vüpamo na zagovorništvo kakšega mogočnoga gospoda, šteri de se za nas zavzemao, kak se je peharnik za voznika Jožefa i ali mi se konči s tem lehko tolažimo, da se nam posreči ali sodca z prošnjami na sočütje ali pa izvršavalce sodbe na smilenje genoti. Kristuš je pa stalno znao, kak sv. Janoš pripomni (Jan. 18, 4.) Ka se ma ž njim zgoditi; v kak velikom strahi je zato mogo vsikdar biti, ve nam je dobro znano, da je vnogi na sam glas svoje smrtne ob sodbe naglo seri postao ali omedlo, ali vmro ali po kakšoj drügoj nesreči kazao, kakšo moč ma na človeka nevola čeravno se oddaleka gleda! Jaz se zato ne čüdivam trditvi, da je nišče ne vido Kristuša se smejati, ar je on lehko pravo od sebe „Celi den žalosten prehodim“ (Ps. 37, 7.), ali kak indri bole izrazito čtemo: „Moje življenje se krajša od bolečine i med zdihavanjom mi ido leta ta.“ (Ps. 30, 11.)
Glasi.
Slovenska Krajina.
„Marijine Liste“ preminočega leta št. 7—12, „življenje sv. Martina“ smo vsem našim naročnikom razposlali. Ki jih ne bi v roke dobili, naj to uredništvi v Črensovce naznanijo, ka pošiljatev nadomestimo.
„Življenje sv, Martina“ ki je rojen i en čas živo pa delao Bogi na čast v našoj krajin! (Pannoniji,) se dobi küpiti v uredništvi M. Lista v Črensovcih, v tiskarni v D. Lendavi i v tiskarni v M. Soboti. Cena ednoga falata dinar i 75 par. To je niti ne celo edno jajce trebe dati za tö lepo knižico. V mirnom časi ka se je dobilo za edno jajce? Skoro nikaj. Zato náj vsaka kat. hiža segne po toj knigici dokeč jeste, dosta više od onih, kak ido naročnikom, smo najmre ne dali štampati.
Novi Marijini Listi za mesec januar, šteri z .tablami vred obsegajo dvajseti strani, so te dni dogotovljeni. Ka nemo Zobstom poštnine plačüvali, prosimo drage Širitele, naj nam naznanijo, kama keliko MI Listov naj pošilamo. Vsaki mesec ščemo tak7 veliki snopič dati, samo dosta naročnikov naj bo. I cena teh 12 tnopičov je 5 Dinarov na leto. I ka je to? Niti ne celo tri belice na leto. Šteri siromak -to ne zmore f
Verovučitelje naj pošljejo kem prle v Ljubljano „na računovodstvo delegacije ministerstva financ, odsek za pokrajinsko upravo, oddelek II. BleiweÍsova cesta" te podatke : 1) Ime i priimek, bivališče s poštov verovučitela; 2) število dejanskih vür (keliko na tjeden poistini včijo) a) na šoli ali šolaj kam zdaj hodijo i b) od 1. januara do 30. aprila 1921; od 1. maja do 31. dec. 1921; f do 1. jan. do 31. jul. 1922. Keliko vör so včili? 3) Keliko plače so že dobili v tom časi? 4) Potrdilo šolskih vodstev. Ka so gospodje 1. 1921. notri poslali, ne vala.
Najšla je deklica sobočke meščanske (polgarske) šole na cesti med Tišinov i Krogom zlato verižico (lanček) z medalionom. Lastnik naj se zglasi v pisarni meščanske šole v M. Soboti.
Radičov poslanec od Radiča. Häusler Radičove stranke poslanec, ki je povrgo to stranko eta svedoči v Zagrebečkih Novosti" od Radiča: 1) da Radičova politika vodi narod v nedelavnost brez vsega haska’, 2) da Radič ne more najti prilike, po šteroj bi poméro Srbe z Hrvati i naopak; 3) da Radič kapitalist (to je da se bogati na kvár ljüdstva i ščé zákone na hasek velikim bankam ne pa kmeti i delavci.) 4) da sovraži vsako neodvisno gospodo (dühovnike, i drüge vučene ljüdi); 5) v svojem listi v „S!obodnom Domi* je v prvoj vrsti cio pisanja, naj se on hvali; O) da Radič ne za republiko. (Ve Znamo ka je z düšov i telom bio za f Petra T: srbskoga králja.) Ki so pač dugo vküp, se spoznajo, ,
Spravišče kmečke zveze v Markovcih. Na najsevernejšo točko naše lepe Slov. Krajine je 21. jan. trdno postavila svojo zastavo naša krsčanska stranka, kmečka zveza. V Markovcih je to bilo. Cela fara se je Zbrala k shodi pod voditelstvom g. plebanoša Ficko Karola. Govorili so domači g. plebanoš, tajnik naše stranke g. Švikaršič' i naši vrli dečki Horvat Pavel in Horvat Jožef. Govornikom je ljüdstvo odobravalo z glasnimi .Živio" kriči naznanilo, da so je v srce zadeli. Ljüdstvo je taki nastavilo kmečko zvezo za ceIo faro. predsednik Gašpar Janoš, ppreds. Svetec Franc, tajnik Šlebič Jožef, blagajnik Kro-pič Franc, odborniki: Gevro Jürij, Papič Štefan, Svetec Štefan, Črnko Štefan, Bočkor Peter, Ozvald Jožef, Verner Jožef, Korpič Peter. — Liberalci i Radičevci so tüdi poslali ta agente, ka bi spravišče motili. A tiho so bili kak miš v Ijüknji. Ljüdstvo je vse za nas, štero nas pozvalo, ka bi več krat ta* prišli. (Včinimo dobri Matkovčarje i Čöpinčarje. Vr.).
Zakaj ne püstijo naše dijake prek meje? Gda je obprvim; vödana bila ta Prepoved, včasi so se obrnoli naš poslanec na merodajna mesta i prosili pomoč. Pokrajinska uprava je naznanila kak smo to že ovo leto popisali, ka dokeč deca ne zvrši tü ljüdske šole, ka se ne navči državnoga jezika, tečas je ne püstijo vö, To je razumljivo. Tak je bilo tüdi za vogrske vlade. So pa izjeme tüdi, gda je što prisiljen zvün orsaga dati včiti deco zavolo roda, ki je tam itd. Vekšim dijakom je tüdi prepovedalo to prosvetno ministerstvo. Naš poslanec so proti tomi protestirali, ar so znali, ka Srbi i drügi se včijo zvüna države, zakaj se ne bi naši Prekmurci smeli, so Slovenci ali Madjari. Njuvo prošnjo je podpirao z upitom g. Vlado Pušenjak narodni poslanec. I njuvo prizadevanje je rodilo sad. Zdaj januara je ministerstvo prosvete dovolilo, da dijaki brez vse prošnje smejo povsod študirati prek državnih mej, samo za Vogrsko se mora ešče prositi dovoljenje ministra. To pa zato kak nam pišejo z Belgrada, ár je Kukovcova stranka (Kühar z Markišavec je na njegovoj listi) tožbo zdignola proti vogrskim šolam, ka je na tej prej proti našoj državi hujska. Ta stranka je tak prepovedala to z svojim ministrom Pribičevičom. To naj zdaj popiše Markišavčar, ne ka je potvarjao našega g. poslanca, ka so se za dijake ne poskrbeli, ka bi smeli prek meje iti. Zaistino laž ma kratke noge i jako kosmato dlako.
Fabijola    ali
Cerkev v katakombaj.
I. Mir.
Krščanska hiša.
Najšli smo Fabijolo na mehkoj stolici; v levoj roki drži srebrno ogledalo, pravoj pa orožje, štero se resan nikak ne pripravi nežnoj ženskinoj roki: mali meč s slonokoščenimi černjami. Takši mali meči so bili Rimljankam navadno orožje, z njim so kaštigale robe i tüdi za najmenšo stvar so jij smeknole z njim. Tri robkinje so se sükale okoli nje — Fabij jij je küpo deleč v deželaj za drage peneze, ne samo, ar so bile lepe, nego tüdi zato, ar so znale lepo gorspravljati i oblačiti.
Edna je bila čarnoga obraza, doma deleč iz Nubije. Jako dobro pozna vsefele trave i njüvo zdravilno moč i tüdi drüge čüdodelne lastnostni trav. V Fabijovoj hiši jo imenüjejo, tak kak so jo zvali doma : Afra. — Drüga je bila Grkinja; radi so jo meli zavoljo njenoga čistoga i miloglasnoga jezika. Znala je lepo spravljati i oblačiti po najnovejšoj šegi; njeno ime je bilo Graja. — Tretja, Sira, je bila z Azije; hvalili so jo zavoljo njene nevtrüdljive delavnosti i zato, ar je hitro i jako lepe zanke vezala. Bila je tiha, mirna i je vsikdar delala. Čista inačiši sta onividve: brezskrbnivi, klepetasti, vsikdar spevleta Fabijoli hvalo, vsikdar se njoj prilizüjeta, priporočata njoj toga ali onoga mladoga dečka, šteri njivi je podmito.
„Oj, kak srečna bi bila jaz,“ pravi čarna zamorka, ,,či bi mogla dnes z vami, premaga gospa, biti pri večerji; či bi mogla viditi, kak se gosti čütijo vašoj krasota kak hvalijo lepotičje, štero sem vam dnes napravila!
Istina je, večkrat sam posküsila, da se mi je posrečilo pa dokončala sem svojo nalogo — zaistino je v Rimi ešče níšče nej vido kaj takšega!
„Z gospov ščeš'biti pri stoli," pravi prili-züvajoč se Grkinja. ,,Za mene je telko Časti že preveč! O, či bi íe pri dveraj mogla pogledati v hišo, kak se bo vse čüdilő prekrasnoj svilnoj obleki, štero smo rávno zdaj dobili iz Azije! Kaj lepšega so ešče izda ne vidili. Vej sem se pa tüdi noč i den trüdila s tov krasnov oblekov!"
, ,,Ka pa ti. Sira, ka bi si pa tí želela," pravi Fabijola, Azijanki i jo zaničljivo pogleda. Ali ne boš tüdi ti hvaliti svojega dela?”
»Blaga gospa, drügoga si ne želim, kak samo to, da bi ví bili vsikdar srečni i- da mojega dela nikdar nebi hvalili — nej, nikdar ne napravim več kak samo tisto, ka mi veli dužnost," Tak je gučala ponizna robinja; pa Rim-Ijanki so ne bile po voli takše reči: ,,Robinja," se oglasi*, »vidi se mi, da ti ne veš hvaliti I Nikdar ne čüjem priliznjenij reči iz tvojij vüst."
,,Tej bi prilizüvanje pri tak imenitno j gospej tak sirmaške robinje ne melo nikše vrednosti" odgovori Sira, »Vej se vam priiizüjejo velki gospodje vsaki den, i vajeni jeziki vam gučijo sladkij reči zadosta — ali jim vervlete. Ali ne" zaničavale njuvoga prilizüvanja ?e
Divje sta jo gledali tovarišje!, tüdi Fabijola je bila čemerna.
Gizdavo pravi: »Ali te ščem ešče včiti, da si moja last, da sem te küpila za drage peneze, da mi slüžiš, kak jaz ščem? Moje so tvoje roke, moj je tvoj jezik! Či ščem, da me hvališ, da se mi prilizavaš, da spevle.š mojo hvalo, me moraš bogati, či ščes ali neščeš! To bi bilo lepo, da bi robinja meja svojo voljo 1 Želja njene gospe joj mora biti zapoved. Vej robinja nema niti svojega lastnoga življenja!"
»Da, istina je to,” odgovori mirno slüžab-nica, ,,mojé življenje i vse ka mine z življenjom, vse to je v vašoj roki, moje zdravje, moja moč, moje telo.- Vse to ste küpili s svojim zlatom: vaše jej a jaz mam ešče nekaj, ka niti casar sam nemrè küpiti s svojim zlatom. Verige robstva toga nemrejo zvezati, visiko, visiko je ešče nad življenjom.”
»Kaj je to?"
»Düša!"
Fabijola se nezrečeno začüdi. Ešče senjalo se njoj je ne nikdar, da bi tüdi robinja mela kaj takšega. ..Düšo, — povej, povej, ka pa misliš, da je düša?”
,,Z visokimi rečmi \eam toga nemrem-povedati, pa takše so moje misli: Jaz mam nekaj v sebi, ka mi svedoči', da živim; i da ne živim sama, nego da je poleg mene ešče dosta drügij stvari, štere so boljše od tistij, štere so okoli mene nekaj, ka se ne da zediniti s pogübljen-jom, ne z betegom, ne a smrtjov — nekaj, ka zaničava vse prilizüvanje i vsakšo laž. To je düša i dokeč mam to, mi je nemogoče prilizüvanje, nemogoča laž!”
Dale.
4. februara 1923.
NOVINE
3
Našiva kandidata sta g. Šiftar Geza iz Martjanec i Klekl Jožef iz Črensovce, en evangeličanec i en katoličanec. Teva sta na stranko kmečke zveze gorstopila. Štokoli bi prišo zato v štero občino, ne poslüšajte ga, teva gospoda sta našiva, níšče drügi ne.
Gradišče. K nam so prišli Küharje i nam Obljübiti dosta piti, če na liberalno Kukovcovo stranko damo votum. V začetki smo ništeri mislili, ka hodita za KIeklnovo stranko. A gda smo zvedli, ka piti ponüja i ka proti našemi krščanskomi programi guči, smo jiva povrgli. 1 ki so njima Vervali en čas,- so Že tüdi drügoga mišljenja.
Shod naše stranke se je vršo 29. jan. v Fokovcih. Vodila sta ga g. Švikaršič i g. Hari Leopold. Evangeličanci so se po lepih govoraj genjeni v celih ieregaj oklenili naše kmečke zveze. Le tak naprej evangeličanci. Naša Slovenska Krajina samo te bo mela lepšo bodočnost, če mo edni v politiki. Liberalna vniči državo, krsčanska jo na mesto postavi. Madjarski listi priznajo zdaj že, ka žalostna Usoda (sors) Vogrske jedino od Überalne politike shaja.
Neodvisna je prej „Vjedinjena Prekm. Stranka“ piše „M. Krajina.“ Pravna, neodvisna od krščanske politike, neodvisna od tiste, štera jedino more naš Kraj rešiti iz žalostnoga gospodarskoga položaja, neodvisna od naše kmečke zveze, a visi pa od bogate überalne stranke, šteroj pomaga Kukovca rešiti. Toga nosi naimre svojoj listi. No pa kak čüjemo, se zakon med na Küharom i Kukovcom že raípitava i sklenjava drügi z Puclnovov strankov. Té tüdi nede meo blagoslova že zato ne, ar se dva mladoženca držita za edno sneho: Kühar i Kočar za Samostojno kmetijsko stranko.
„Jedini dr. Kukovec je delao za Prekmurje“ piše njegov liberalni listi „M. Krajina.“ Mi damo prav M. Krajini pa idemo ešče dale. Ne samo našim čtevcom, nego celoj Slovenskoj Krajini naznanimo ka je delao dr. Kukovec za njo. Glejte to: 1.) Bio je Socialni minister to je minister za invalide i .delavce i ne Spravo zakona od pomoči delavcov i invalidov pod streho čeravno bi lejko, rajši je glasüvao, ka so se naše dače podigno!® pa tüdi njegova ministerska plača. 2.) Kakši Štirikrat se vozo Prinas z automobilom, šteroga naša dača držala gor, naš gorčanec pa peški hodi do 7 vör če šče iti na sod v Soboto, ka ga ne eaprejo i gučao je od naše železnice, kak jo on na red postavi. I komaj se odpelao (z Tešanovec komaj vujšo. Vr.) že so vam šinje, železniške i drügo Pohištvo odpelali. Pa to ne še zadosta. V Belgradi kak je poslanec Drofenik v „Slov. Narodi" sam popisao, i Belgradi je dr. Kukovec samostojne poslance nagovarjao,' naj ne gldsajo za našo železnico. Pa ešče nikáj drügo je pravo v Belgradi. V parlamenti, to je pred zastopniki celoga naroda je pravo, ka se Slovencom vsem dobro godi, ka so vsi zadovoljni. To teliko pomeni, ka naših nevol ne je šteo spoznati, i ne je šteo Odpraviti. 3.) Gda je naša stranka zahtevala, ka dinar zamenimo za edno korono, je dr. Kukovec v parlamenti pravo, ka za dinar dati štiri kóróne je ešče preveč dobro ?a nás. 4.) On je bio minister, gda so naši delavci ne smeli Iti prek meje na delo i si brez carine spraviti zrnje domo. 5.) On je bio v tistoj vladi i glasüvao za to, ka so naše dečke po zimi pozvali notri, ka so je slabo hranili i oblačili, ka so Vnogi obetežali izmed rekrutov i ešče vmrli — pa gda so naši poslanci za to' tožbo zdignoli proti Vojnomi ministri, je dr. Kukovec s samostojnimi poslanci vred (Pucljova stranka) kričo proti njim v parlamenti: lážete, našim vojakom se ešče predobro godi. — To je tak na kratci delo dr. Kukovca.z šterim si zaistino zaslüži, ka markišavski Kühar i njegovi zaslepleni ljüdje nanjega dajo votum — (za peneze? Vr.) Pa Bog dáj norcam bar 18. marca pamet, ka se streznijo i strsnejo.
Vednaka dača. Srbija i Črna gora mata sküpno 4 milijone 300 jezero prebivalcov, Slovenija pa samo edno milijono. Pa glejte v desetih mesecaj to je lani do 1. novembra sta prvive dve sküpno plačale samo 49.3 mil. dinarov dače, Slovenija pa v tom časi 52.8 milijonov. — Tak so liberalci, samostojni i radikali vertivali. Sodite, če zaslüžijo vaše votume.
Küharje v Küpšincih. Jan. 27. se je k nam tüdi priklato Hoharov demokratski kurtaS. Župan nas je dao k sebi pozvati kak da bi se šlo za kakše Občinsko delo. Kurtaš ješteo naše votume dobiti, a pretežna večina evangeličancov i do zadnjega človeka vsi katoličanci so njemi ponüdbo odklonili. Obetavao je, če giasamo za demokrate, ka mo lejko biké vövoziti kak Benko. Mi pa odgovorimo, če bi po voli demokratov bilo, bi ešče dnes den samo Benko küpüvao i klao, zdaj pa hvala našemi g. poslanci, tüdi drügi lejko küpüje i kole. Pa toga moža bi mi zapüstili, ki je vso svoje življenje darüvao na pobogšanje našega kmetskoga i düševnoga stana! Pa ne pozabimo to tüdi kurtaši povedati, ka ne more demokratska Küharova stranka proti Benki
delati, ar bn sam sliši tüdi v njo. Votume Küp-šinčarov dobi Kmečka Zveza.
Zakaj so važne te volitve? Važni zakoni, kak šolski, davčni, vojaški, za delavce i kmete se bodo sklenjavali zdaj v parlamenti. Zato se trgajo teliko liberalci, ki majo velike akcije pri bankaj, so proti krščanskoj šoli i pravicam kmeta pa delavca, ka bi zmagali, ar bi radi takše zakone sklenjavali, šteri do za njé to je proti vam, kmetje i delavci : Če Vuka postavile za čuvara svojih kmetskih pravic, krvavo de se vam zejalo ednok zato. Zato pa plačanim kurtešom pokažite pot vö z vsakše vesi. —
Kde de se volilo? Tam kak pred tremi letami. Naš g. poslanec so prosili, ka bi se v Melincih, Moštjancih, Fükšinci!), kama daleč moro ništerne občine volit, popravila krivica i ka se ne bi volilo v nedelo. Slavno to je prosila cela stranka za vso Slovenijo. Pa pravične vaše zahteve, ljüdstvo, ta vlada ne je štela dozdáj poslühnoti. Pa zakaj ne? Zato ar misli, ka ste siromacje, daleč nete šli volit i ste bogaboječi, zato te šli raj v cerkev kak volit, Vi si pa vö posodite obleko i obüteo, bodite Vrlo pri božoj slüžbi i H ite volit. Tak bo, vűpamo se i Vlada dobi veliko skomino.
Krugljice prosite županje od okrožnoga sodišča v Maribori, gde nemate teliko kruglic kak mate volilcov spisanih v imenik. Prošnja naide slüžbeno brez štemplna i ka se hitrej reši, zapišite gor na kopert: „v volilnih zadevah, n u j n o*"
Na samostojno kmetijsko stranko kandidira Hartner Geza, mlinar z M. Sobote. Na Radičovo, stranko pa g. Cvetko, pisač dr. Šömen odvetnika. Mi samo teliko Povemo, ka ne bo zmagao ni Hartnerov penez ni Radičova hujskarija i Sleparija, nego pravica. Z pravico idemo v boj proti kapitalizma), demagogom, zmaga z božov pomočjov, slovensko ljüdstvo, bo naša. Naprej v boj proti vsem sovražnikom.
Shod naše stranke se je vršo tüdi v Prosenjakovci. Govorila sta g. Hari Leopold i Horvat Jožef z Bogojine. Ljüdstvo je za nas.
Küharje v Seli so šteli občino na svoj račun, pridobiti a ne se njim posrečilo. Naše je.
Turnišče. Tü se je ustanovila Obrtna škola za vajence (inaše). Odpré se na slovesen način vu nedelo dneva 4. februara t. 1. popolne ob '3 vöri. Ob toj priliki nastopi tüdi ešče nej. dugo ustanovni domači moški pevski zbor. Vsi obrtniki i njüvi prijateli iz celega kraja se k otvorili vljüdno vabijo —Ešče nikajpoKoga iz Törnišča. Drügo nedelo 11. februara VL priredijo domači dečki pod voditelstvom tükaršnji vučitelov veseli Večer z Igrov vu gostilni g. Št. Tivadara Program bo ete! 1.) .Lipa" (pesem), spevle moški zbor. 2.) »Zdravnikov strežnik", Veseloigra v 3 dejanjij. 3.) Couplet. 4.) .Kmet i foto-grafe, šaloigra v 1 dejanji 5.) »Vse mine* (pesem), spevle moški zbor. Igralo se bo dvakrat. Najprle ob 3 vöri po večernici, drügoč pa večer ob 7 vöri. Čisti dobiček od igre se obrné na hasek törjanske obrtne škole. Vsi, šteri ščejo videti kaj lepoga i biti veseli, naj pridejo to nedelo v Törnišče i te bodo videli, ka varašanci tüdi nikaj majo.
Kandidat za samostojno kmetijsko stranko je ne Cankovski, nego skakovskl župan Kočar Matjaš. Dnes tjeden so v štampariji mesto skakovski Cankovski štampali. Cankovski g. župan je veren pristaš naše krščanske stranke. Spreglednite pomoto.
Radičovi agitatorje so se vrgli tüdi na našo krajino. Ido od vesi do vesi kak nikda bo-gomilci ali bičarje (flagelanti), povejo svojo predgo ka ne trbe dače plačati, pa ne vojske,slüžiti pa ne delati, samo dobro žveti v Horvackoj Seljačkaj Republiki. No pa gde trebe, to tüdi pošepetnejo, ka njuva stranka naš kraj nazaj spravi pod Vogrsko. Če je takši norc, ki verje tem Sleparije!)), tistomi zaistino ne moremo pomagati.
V Medjimurje hodijo tüdi Novine. Zato gda dobimo kakše glasi z Medjimurja, je objavimo v tistom guči. V te rhtmen bo slüžilo Medjimurje v naših Novinah. Prvi članek pod tem naslovom guči kak je obhodo Radičov korteš, vučiteo Ljudevit Tomašič pri Sv. Martini, gde je napadno širitela naših Novin. Martinčarje so ga pošteno navčili poštenja. Stemi ljüdmi se niti v guč ne vzeti, ki kortcširajo za Radiča, špotljivca naše vere, ki je v Zagrebi na spravišči ednoj pobožnoj Horvatič!, od M. Bistrice, štera je zagovarjala vero etak pravo: „Zdaj jé drügi Bog". Njegov list i njegovi govori so puni z Maternom vere.
Do krvavoga so zbili organi finančnoga ministra pri zaslišenji nekšega našega domačega človeka i to nedopüstno junaštvo bitja sledkar dolzatajili. Naš g. poslanec pitajo g. ministra financ. 1) Je dovoljeno ob priliki zaslišanja Vašim organom koga biti ? 2) I če ne, ste je voljni po zakoni kaštigati ? 3) Je vreden tisti Organ državne slüžbe, šteri krivična poročila dejstvo® nasprotüjoča pošilja svojemi ministri?
Naj se naseljavanje naših ljüdi kem hitrej zgodi na Esterhazijovom imanji pri Dolnji Lendavi, so naš poslanec pitanje napotili na g. ministra za agrarno reformo.
Država.
Radikalci i vojaštvo. Radikalci se poslo-žüjejo tüdi vojaštva za agitacijo. Pod pritiskom oficerov morajo, kak horvacki iisti pišejo, vojaki pisati domačim, da naj volijo radikalno stranko, ka je ta za državo najbolša i najhasnovitejše. Tak se je zgodilo, da so takši vojaki pošilali domo pisma, šteri nanč pisati ne vejo. To je dokazilo, da vojaštvo silijo k tomi oficcri od ,,bele roke." — Bolše bi bilo, da bi se radikalci brigali za vojaštvo, ka de bole sito i lepše oblečeno, ne da je silijo v svojo stranko.
Pucelj se pritožüje. Belgradski listi pišejo, da se je bivši minister Pucelj hodo tožit ka Zdajšnji minister Zupanič davle navodila ob-lastvam, da kak mogoče podpirajo njega pri volitvah. To se te Pucli ne vidi. On pa je tüdi tak delao, kda je bio minister. Njegovi živinozdravniki so tudi agitirali za samostojno stranko pri svojih opravilali. (Ešče zdaj to delajo. Vr.) Vse te bo pa Vrglo slovensko ljüdstvo z volitvami za dveri, da jim več nedo pomagali ne njihovi živinozdravniki i ne oblastva.
Izseljavanje v Ameriko. Izseljeniški urad v Zagrebi naznanja, da pred 1. julijom ne da potnih listov v Ameriko, ka je število izseljencov preveliko. 
Svet.
Stoletnica velkoga madjarskega pesnika, Aleksandra Petőfija so slavili Madjari 1. jan. 1923. Minolo je 100 let, kak se je rodio Petöfi, ki je slovanske krvi. Oča njegov je bio Bunjcvac iz Bačke i se je pisao Petrovič, kak tüdi njegov^ sin, šteri si je sledkar pomagyaro ime na Petőfi. Te najvekši pesnik madjarski je vmrov mladosti 27 let v bitki pri Segesvári.
Za pomoliščenje je prosila drüžina vmorjenoga poljskoga predsednika za njegovoga  morilca. Morilec je bio obsojen na smrt, zdaj ga pa drüžina vmrloga brani, da naj živ premišlava ka je včino, kak dobroga človeka je vmoro. — Tüdi mati vmorjenoga nemškoga ministra Rathenau-a je prosila pomiloščenje za morilca svojega sina. Kak lepe krščanske düše.
Domača politika.
Občinske volitve v Ljubljani je vlada potrdila. Odborniki so na to zvolili staroga župana dr. Periča s 33 glasi proti 13 liberalnim, glasom znova za župana, za podžupana pa dr. Stanovnika s,Sl glasi proti 15. — Liberalci so Zobstom šteli pravice občine zatreti, Zobstom so razpüstili Občinsko poglavarstvo, Zobstom napravili novi za nje dober občinski Volilni red, zmagale je pravica.
Svetovna politika. .
Francozi so naleteli na velike teškoče v ruhrskoj zemlji. Nemški delavci i uradniki so njim odpovedali slüžbo sami pa ne morejo dela zvršavati. Den za dnevom se zapirajo nemški podanik!. Anglija podpira Nemčijo, dá njoj falej premog kak bi ga doma dobila. To pa zato naj slabi moč Francozov. — Rusija mobilizira, ka bi Šla Nemcom na pomoč, če bi nastao boj med Francozi i Nemci. — V Losani se pa angleži, amerikanci i drüge velesile pogajajo z Türki. Vsaka bi rada dobila v roke Mosul, kraj v Mesopotamiji, kde so petrolejske vretine. Zato se ide pred vsem bogatašom sveta, ne pa zaistinsko mir i pravico. — Rumunija proti Vogrom tüdi mobilizirala par letnikov. ka prej čuva svoje meje, prek štere so nešterni madjarski vojaki pri Aradi stopili. Za to nepravilnost je Madjarska dobila od male i velike antante Opomin, se izjavila, ka mir Šče i prosi pomoč, ka Rumunija z mobilizacijov nede mira grožala. Kak se z vsega toga vidi, smo ešče jako daleč od pravoga mira,
Madjarski grb (cimer). Zavezniki so pozvali madjarskö vlado, naj odstrani stari grb, šteri je pomeno zemljo sv. Štefana l naj da napraviti novoga zato, ka so velki deli Ogrske odpadnoli.
Zveza nasledstvenih držav. Dela so zato, da bi nasledstvene države, to je Jugoslavia, Čehoslovaška, Poljska, Rumunija, Vogrska i Austrija mele edenisti penez i ednoisto carino. Če se posreči to prizadevanje, zna to postati prva stopnja ešče za vojaško zdrüženje i ustanovitev velike Srednje europske sile.
4
NOVINE
4. februara 1923.
MEDJIMURJE.
Radičevi korteši v Medjimurju.
Medjimurci su poznati radi osobitoga štovanja svoje vere po celi naši domovini. No kaj več i listje šapče, ne čeju znati radičovski korteši. Neje im bilo dosti,, da su se tak nesramno očesali v katojičku veru i njene slüžbene na skupščini v Čakovcu 14. O. mj. i v čemu se tulko još i danes govori v narodu Osobito okol Čakovca, koji je poslüša! Radiča — oni nesu prestali vredati versko čuvstvo Medjimurca. V jednem mesti se neki vučitel tak dalko spozabü, da je v svoji školi dokinul ne samo naš stari i mili krščanski Pozdrav „Faljen hüdi Jezuš Kristuš" — nego i. molitvu pred i po školi. Decu vuči, da su najhüjši oni, ki idu v cirkvu i da se od takvih treba nájveč bojati itd., da ne nabrajamo i druge njegove fabrikate. 1 neje ostal samo pri školi, nego je gledao, da prcširi svoje pogansko delo i vam škole.
V nedelju pak 21. o. m., dek se narod skupljao za sv. meša, oboril se je na prodavača obljubljenoga v narodu lista »Novine." Ali tu je doživel — kaj bi doživeli i vsi Radičevi kórteši, kad bi ih narod spoznal v duša i videl njihove namere — da je bio reskrinkan svojim bezboš. tvom i osodjen od celoga naroda, dok su vsi, koji su bili polek, bili tak rezdragani obrazom vere i verskoga podučavanja v školi, koji! je proti tom vučitela izrekel mediciner, (ki je'pak bil došel med narod kaj bi sprečil, da ne bi bledi vučitel pobral koju i po pleči) — da su mu mnogi gratulerali pak i sam predsednik školskoga odbora.
S tom prilikom nam je krsčanska dožnost opomenoti naše pobožne Medjimurce, naj se pazijo pred tim vučitelom i spodobnemi hlačari. On bi štel svoju službu kakti vučitel izrabiti i za politiku i da poništi svaki trag veri, koja je za njega mudrijaša i za njegovu boljševičku (komunističku) dušu „narodna nesreča“ tobože. Kak pak mu je stan odmah kre pošta, nagovarjal je ona, ki su držali vredne i krščanske „Seljačke Novine,“ da ih zameniju s kvarkanjem bezposlenih pevačica v „Slobodnom Domu.“ Ali ne zabite, brati Medjimurci, kaj je Kristuš naš rekel: „Po njivom rodu budete ih (lažne proroke) poznali. Ne more dobro drvo zloga ploda dati, niti zlo drvo dobrog ploda . . . “	—
i za tem: „Koji neje z menom, protiv mene je.“ Prvo ide vašeg vučitela, a drugo — pazite — da ne bu vas osodilo; tak vas Otkupitelj opominja! 
Medjimurec.
Orlovski tabor v Brni.
Toda trebelo je vstopiti nazaj v vlak, ka smo že itak meli zamüdo, da bi prle prišli do Cila: to je v Brno. Kak se je vlak geno, ešče ednok liki grom je zadoneo Pozdrav i ostavili smo to postajo, na šteroj smo že naprej vidili veliki Uspeh tabora. Kak dugo smo mogli, smo gledali nazaj i mahali z robci. Potem pa se je vsakši zamislo, bio je genjen od tak pristnoga sprejema i skoro smo se vozili brez govorjenja. Neštetokrat se zmislim nazaj na te den, na to postajo i te lepi sprejem, šteroga si štem med najlepše trenutka, ka sam .jih doživo na Češkom l vsigdar mi strepeče sreči ne Vem ali od veselja da sem bio srečen stopiti ednok na to zemljo, ali od žalosti, da to ne izda naša Sküpna last, da smo izda odtrgani eden od drügoga.
Prihod v Brno.
Prece duga je ešče bila pot do Brna i vsi smo nestrpno čakali, da bi že samo tam bili. Tü naj omenim, da je Češko ministrstvo železnic dalo odredbo, da morajo biti vsi kolodvori okrašeno To smo tüdi vidili. Vseskoz, kak smo se pelali, je bilo puno ljüdstva na postajah, poslopja so bila v zastavah i povsod smo bili jako-jako prisrčno pozdravljeni.
Naednok pa samo prileti- glas: »Brno" 1 Vsi smo bili v oknah ali pa vöni. 1 resan, kak smo se pelali, smo na levo deleč videli varaš, Brno. Velikansko je bilo veselje v vlaki. Varaš se mi je zdeo, kak Ljubljana, ravnotak se je vido na sredi mesta grad. Ešče malo časa i vlak je prileto na zadnjo postajo našega Cila. Na dugo je zafüčkao i stem dao na znanje, da vsako sekunao že lehko stopimo dol.
Brno ma veliki kolodvor, dosta je prostora eli lehkó pravim igla ne bi spadnola na tla, telko je bilo lüdi na njem vse na tlačeno. Kolodvor ves v zastavah, vse opleten z cvetjom. To je bila prava lepota. Komaj smo henjali',, že so ravnotak tüdi tű grmeli pozdravi i döneli glasovi trombent. Tü nas je čakala vojaška godba, do sto ljüdi. Tüdi tu so bili pozdravi obej štrang. 1 ne je štelo biti konca srčnim pozdravom. Tü smo se müdili skoro celo vöro.
Svoje stvari smo spravili vküp i te so.nam potem z motorami zvozili na stan. Mi smo se pa postavili v red. Naprej naše zastave, potem Orli v krajih za njimi Orlice, potem narodne noše i civili. Šli smo skoz glavni izhod. Godba nam je igrala lepo koračnfco i mi, čeravno smo bili zadosta otriljeni, smo korakali z glavami vujškar. Kak se pokažemo na Prostori pred kolod-vorom, kda je tista ogromna množica várala naše zastave i rdeče srajce (rbbače) se je zdigno iz deset jezero grel mogočni Pozdrav, šteri se je odbijao pa celom varaši. MI smo korakali naprej na glase godbe! pozdravi so doneli naprej, da človek nikaj ne mogeo razločiti. Tak smo šíi po celom mesti na naš stan. Vsešerom ob cestaj puno lüdi i okna vsa puna iz šterih je letelo cvetje! prisrčni pozdravi na nas.
Že je bila kmica, kda smo prišli v školo, štera je bila naš dim par dni. Zdaj si je poiskao vsakši svoje mesto, potem šo po kavo i se vlegeo v posteo. Posteo je bila: slama i dve günj!, tode nadvse pričaküvano smo dobro spali na tej postelj.
11 avgust.
Na drügi den petek, 11 avgusta smo Hitro sposkakali iz svojih ležišč, čeravno smo ešče bili zadosta trüdna, vendar sije nihče ne nvSlo, da bi duže ostao v posteli, nego vsi smo se hitro spravili vzeli šajke i šli po zajtrk, šteri je büo: kava, žemlja, perec i kisilak.
Tü omenim tüdi nekaj o našoj kühnje Predvsem moram izreči, da je kühnja izvrstno fun-kcionirala. Kühali so nam v vojaških kotlaj na dvorišči ednoga kloštra prek Od naše škole. Meli smo svoje domače kühare i nekaj živeža smo tüdi pripelali sebov.
Dale
Telovadno drüštvo Orel.
A či ščemo kak i moramo rešiti svoj narod toga smrtnoga sovražnika, moramo ga potegnoti iz preteče nevarnosti. Mi Ščemo dobro našoj mladini, njoj Ščemo dati dobre krščanske vzgoje, zato zbiramo v naših vrstah Vse, šteri tüdi tak mislijo. Zato raztégne Orel svoje peroti, dá pod nje dobi mladino, da jo tak čuva sovražnika.
Mislim, da sam zadosta jasno povedao, zakaj se drflžimo v orlovskih vrstah ino z toga vidimo, kak jako nam je potrebno to zdrüženje. I kak pa zvišava Orel svojo organizatorično dužnost? Orel vstanavlja telovadske odseke, gde more in je potrebno, Čele mogoče v vsakšoj vesi. Pomaga tüdi drügim, drüštvam, štera so krščanskoga značaja. Agitira za naše krščanske naprave ino časopise, pomaga povsod pri prireditvah ino shpdah. Štere drži krščanski misleči deo ljüdstva. Sama organizacija prireja tüdi svoje nastopa po raznih krajaj. Nastople ob priliki velikih svetkov, da tak pokaže svoje Osvedočenje ino manifestira za krščanske misli,
Tretje delo Orla je izobraževalno delo. Ta naloga je tüdi jako Važna i potrebna. Izob-ražbo ljüdstvi! Te krič se dnes den ponavlja povsod. I te krič je Važen. Da, izobrazüjmo se, da zadostila o potrebam našega življenja. Svet ino njegova znanost napredüje vsakši dén. Ustanavljajo se nove. škole, ljüdstvo se mora včiti. I kaj je kultura? To.je Izobrazba ljüdstva,* z štere se sodi narod, na kakšoj stopnji kulture stoji ,
Tüdi mi ščemo meti razumen, izobražen narod, sami se ščemo izobražüvati; včiti, spopol-njavati svoj razum, samoga sebe. To važno nalogo si je vzeo tüdi Orel. Naša organizacija tüdi šče dati ljüdstvi izobrazbe, je včiti, spopol-njavati, posebno našo mladino. Ohraniti šče ljüdstvo dovzetno za vsako dobro delo, sposobno za zdrav napredek na vsem poli ino posebno utrditi v jakostnom življenji. To je namen organizacije v tom pogledi. Zdaj pa poglejmo ali to nalogo Orel izvršava?
- Orel prireja za svoje kotrige takzvane dečke fantovske večére. Na tej sestankah pridejo- vküp dečki kotrige Orla — tű se včijo govorništva, da lehko nastopijo pred lüdstvom. Tü se govori in razpravila O vseh pitanjaj, štera se tičejo verske izobrazbe ino obrambe, političnoga življenja, gospodarskoga napredka, znanosti, leposlovja Ino vzgoje. Orel . prireja razne tečaje, predavanja, mladenska ino javne shode z namenom, da razširja svoje delo, svoje ideje med ljüdstvom. Vzbüja čüt za lepoto za plemenitost srca ino omikanost v oponašanji s tem, da prireja včasi deklamacije, spevanje glasbe, igre ino razširjavažne knjige. Sploh pa zbtija med ljüdstvom zanimanje za vsakdanešnja pitanja.
V dosego izobraževalnosti v teh pogledal) imajo Orlovski odseki razne odseke. To so: pevski odsek, Socialni odsek, dramatski odsek
itd. Tei odseki majo namen, da svojim kotrigam nüdijo priliko, da se lehko izobražüjejo, v šterom deli od naštetih se što šče. Vzemimo na priliko pevski ali glasbeni odsek. Kak lepo in dobro je za kotrige da se vzurijo v lepom popevali ino nastopajo v moških ali pa tüdi v mešanih zbora]', ali da kak že majo v dostih mestih tamburaše. Kak prijetno je v takšem odseki 1 Vse to pa ma namen vzgajati srca ino zbirati zanimanje za vse, ka je lepo ino hasnovito. Tüdi za ljüdstvo se lehko prirejajo razna predavanja, na šterih se jako dosta dobroga i hasnovitoga pridobi.
S tem bi končao tri glavne naloge Orla; popisao sam na kratko, a itak se že z toga vidi, ka šče doseči Orlovsko telovadno drüštvo.
Da, to so nad vse vzvišeni cili vredni, da se gojijo tem bole, ár smo ravno toga najbole potrebni. Zdaj pa preidem na drüga pitanja, Štera so Važna za vsakšega Orla, iz šterih ešče ležej spoznamo našo organizacijo.
Predvsem je najvažnejše pitanje. Kaj je Orel? Orel je zdrüženje (organizacija) pošteno krščanske mladine. Ta, tak Važna organizacija pa ma, kak se že vidi iz prvoga odgovora trdno podlago i to je: Krščanska vera, njena načela, zapovedi, kako nam jih je dao sam Bog i Kristušova Cerkev. V tom pogledi je naša organizacija ločena od drügih telovadnih organizacij (»Sokol"). To njoj da značaj i na to je lehko ponosen vsakši član Orla. Biti vzor (minta) vsakšemi, kazati krščansko ljübezen do Boga, to je krasen značaj, Šteri odliküje vsakšega'človeka in to si je nadjao Orel, zato je lehko ponosen na svojo organizacijo. Ne se trbej bojati ino poslüšati tiste, šteri se ravno iz te Poglavitne lastnosti norčarijo negojz glavo pokonci lehko hodimo i pravimo. Mi smo Orli, naš cio je vöra i ljübezen do Boga i ljüdstva, mi smo junaki, branitelje Kristušove Cerkvi ino njegovih idej.
Zdaj pa se pitamo. Što je lehko Orel i kakše dužnosti nalaga ta organizacija? Član orlovske organizacije je lehko tisti, što se dosled-no i stanovitno ravna po njenih peldaj i načelih, to je, što ljübi Boga i ljüdstvo i živi pošteno, brez zamaska življenje. S tem je povedano, da more biti kotriga Orla krščanski mož, šteri stoji na visokom stališči.
Dale.
Pošta.
      G. V. Leben Križevci 160. Prosim na koj poslali 80 Din.?
Odam
posestvo stoječe iz 28 oralov zemlje, 3 orale goric i lepoga loga z zidanov hižov, štalami, z živinov, pohištvom, orodjom (škerjov) i letošnjim povom. Hiša leži frtao vöre od železniške postaje Hrastje-Mota.
  FRANC ZEMLJIČ, MURŠČAK hš. 33.
Dve lovskivi puški oda na dve i tri cevi
MARTIN CASAR, logar v IŽEKOVCIH.
Proda se
takoj manjše posestvo na Štajerskom, ¾ ure hoda od postajališča Hrastje-Mota, z dvema želarskima hišama, z živim in mrtvim gospodarskim inventarjem in z večino pohištva — za 4500 dolarjev.— Podrobnosti se izvedo v našem uredništvu.
Pravi amerikanski
Singer-mašini za šivanje
se dobijo za Prekmurje
samo v trgovini
BRATA BRUMEN
MURSKA SOBOTA Cerkvena ulica 192. (poleg birovije),
v Dolnjoj Lendavi pri
BEDIČ IN KAC Dobijo se tüdi Singer igle, olje, konci, nadomestilni deli itd. (Šivalni stroji za sabole, šujstre i za familije). Odavle se na rate (24 mesecov). Singer Šivalni stroji BOURNE & Co. New-York.
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava