Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 38-55. ^ek. račun:	Ljubljana
itev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih in po praznikih.
GLAS NARODA
Naročnina na mesec je 12 Din. Za tujino 20 Din. Uredništvo:	Ljubljana,
Nebotičnik, Gajeva ulica št 1. Telefon 38-51 Rokopisov ne vračamo.
Št. 16
Ljubljana, torek 21. januarja 1936	Leto II.
. Zažiranja ljudi so preveč ran lcna, da bi jih bilo mogoče —• Pa s Se tako prepričevalnimi do* azili —. zbrati na eno točko.
Goethe
Dnevna pratika
T°rek, 21. januarja 1936. Katoli-,fni; Neža. Pravoslavni: 8. januarja, Leorgije.
Dežurne lekarne v Ljubljani ušnik, Marijin trg; Kuralt, Gospo-vetska cesta; Bohinec, Cesta 29. oktobra.
Vreme
g ®PetT se je pooblačilo po vsej dr-Vl-. Nekaj zjasni tev je bilo samo na ?aanisi vzhodni polovici, cločim je na ■ Padu ponovno deževalo. Tcmpera-i,1*a se je nekoliko zvišala. Najnižja:
+12S ceVaC —1 C, najvišja: ' Split
Napulj za	Oblačno in de-
r 'n° P0 vsej kraljevini. Tempcratu-‘ ozračja se bo še nekoliko zvišala. Ifis')0 Vzkaja ob 7.10, zahaja pa ob
I Diinejska napoved: V splošnem ob-lin"]0 ,einperatura nad ničlo. V do-f'. \ obilne padavine, po gorah mo-• Pfzni vetrovi.
Gledališče
Drama
_ ‘ Zaetek ob 20. uni 2)" 'torek; Zaprto.
“- sreda: Siromakovo jagnje. Red Sreda.
Opera
• torek: Prešmentani grad. Red C.
'- sreda; Aida. Gostuje Manij Ši-menc. Izven.
itilčn. avna dražba zarubljenih pr
mesti,,1 >0 23, januarja od 9 dalje ličeva m skkadiščn v Ljubljani Je Se b0 n' št' 10 (baraka). Na draž kiohii. Pr0tJala šasija za tovorni avt Veri j;’ lu°ško kolo, razne ure, zla '^^Uj^azna obleka itd.
^0v«nke so krivi
s° v Zagrebu mošl« v manjšini
D0 . ,	Zagreb, 20. jai
bil° V Za^rcb ^oSkih v ,zensk m okoli 55.0(1 Cevi!0 k lcflb P« vojni se j izen.,,vlsk “i moških v Zagn !bki pa n10/.Ro najnovejši otat
in oob’m- v Za«rebu 93.47
>ebske^, P2,105- moških. Da s SUn vcl£bile vc.čin<>, gre na ti )c,1|k v y k‘l Pnscljavanja Sl< ]liiJvee Sba«reb* lncd katerimi j Do fckmj' ki si iščejo kri Ve v y Vetia leta je prišla n;
in fa«rt-'b okoli 11.000 Sl< ^v- Tab!, 0X0 c,koli 6-000 Shver 0 'Poški vSv SIovenke krive, d Zgrebu v manjšimi.
Italijani se na severu umikajo
Strup mu je dala v mast — žrtve katastrofe lesne industrije — železnica št. Janž—Sevnica v delu — Poškodba B. Šramla ni nevarna — Mariborska bolnišnica v stiskah - 11.000 Slovenk v Zagrebu - Po smrti bom potoval..,
Angleški, kralj se bori s smrtjo
London, 20. jan. n. Jurij V., kralj Velike Britanije, ki mu je zdaj 70 let, se na svojem gradu Sandrihamu, 50 km severovz« hodno od Londona, bori s hudo boleznijo. Pred nekaj dnevi je obolel na lažjem bronhialnem katarju, po katerem pa so nasto* pile še druge kompIikac:je: osla= belost srca in zastoj v krvnem obtoku. Komplikacije so sc po naj novejših poročilih šc poveča« le, tako da se ves angleški narod boji za življenje svojega ljubljc« nega kralja.
Ob kraljevi postelji so stalno zbrani njegovi osebni zdravnik’, ki jim je včeraj priskočil na po« moč še znani specialist za srčne bolezni Maric Cassidy. Včeraj so morali uporabljati posebne aparate za vdihavanje kisika.
Pri visokem bolniku je tudi kraljica Mary in njegovi štirje sinovi, zbrani pa so v Sandi in«
ghamu tudi vsi ostali člani kra* Ijevske rodbine.
V Sandringham prihajajo z vseh delov sveta brzojavna in tc< lefonska povpraševanja o zdrav« stvenem stanju kralja. Seveda je tudi zbranih tam vse polno novi« nar jev, tako da je mali kraj pre« napolnjen.
Preteklo sredo, ko je kralj ja« hal na izprchod po okolici, je iz« gledal še zelo dobro in ni nihče niti slutil, da nosi v sebi kal ta« ko tžke bolezni. Domnevajo, da se je kralj pri tej priliki prelila« dil.
Danes so po vseh cerkvah in tudi po vseh radio postajah po« novili molitve za kraljevo oz« dravljenje. Skoro vsi tuji kra« Ijevski dvori pa so po svojih po« slanikih v stalni zvezi s Sand« ringhamom in dobivajo vsako uro poročila o razvoju bolezni.
Ahlfeld, v centrali v Tržiču sta pa še dva inženjerja in en stavbenik ter več pomožnega osobja, kar za sedaj zadostuje.
Boljši časi za Dolino 9 gradov
Šele zdaj verjamejo
da bo nova železnica št. Janž — Sevnica stekla, ko tvrdka Dukić že 14 dni dela
Tržšioe, 20. januarja
Vendar smo dočakali, kar skoraj nikdo ni več verjel. Že drugič nam je bila ta železnica zagotovljena, saj je bila že vzakonjena in so bila dela 1. 1930. tudi že razpisana, a nismo je dobili, čeprav je ta košček proge prepotreben za skrajšanje kar več zvez. Z njavečjimi napori vseli naših faktorjev nam je bila ta kratka proga lani spet zagotovljena in spet se je pričelo zavlačevati. Vsa javnost je mislila, da so naši upi spet šli po vodi. Zaupanje ljudstva je bilo tako omajano, da ni vieč verjelo novici, ko smo objavili, da bo železnica med Št. Janžem in Sevnico naposled res stekla.
Sedaj šele prebivalstvo Mirenske doline in Posavja verjame, da bo ta prepotrebna železnica res zgrajena, ko
tvrdka Dukić in drug 14 dni dela
In vse, kar smo o delih poročali, se je tudi izpolnilo. Kakor smo pisati, so res najprej pričeli s tremi predori, da obenem vrtax> kar na
šestih straneh. Sedaj je zaposlenih šele sto delavcev, ker ni mogoče delati na odprti progi, če zapade sneg, v tunelih pa sneg del seveda ne ovira. Spomladi bo takoj pričelo delati do 1000 delavcev in tedaj bodo potrebni tudi vozniki. Vsi delavci so iz najbližje okolice, edino minerji so iz bližnjega premogovnega revirja, vsa pa seveda sami naši ljudje. Tega svojega načela pri zaposlitvi delavstva se bo podjetje držalo ves čas.
Dela vodi šefinženjer g. Oton
Upajmo, da delavstvo pni vrtan a tunelov na naleti na nepredvidene ovire, ki bi dela zavlekle, obenem pa želimo tudi zgodnje pomladi, da delavstvo in kmečki ljudje čim prej pridejo do zaslužka z delom na progi in. z vožnjami, zlasti pa z dobavljanjem prehrane. Za sosesko, ki je doslej predvsem živela od lesne industrije, je prava sreča, da so se ob njenem popolnem zastanku pričela dela pni novi železnici, ki vsej prelepi Dolini gradov ob Mir ni prav tja do Trebnjega prinese nove, boljše čase.
Smrten skok v Dravo
Maribor, 20. januarja.
V nedeljo ponoči je bil državni most preko Drave prizorišče razbil rij v ega dogodka. Okoli 22. ure sta krenila z Glavnega trga preko mosta krojaški mojster Avberšek in njegov 26-letni pomočnik Emil Pevec. Ko sta dospela do sredine mo-
sta, se je Pevec poslovil od svojega) delodajalca z besedami:	»Lahko
noč!« Nato se je obrnil nazaj proti glavnemu trgu. Komaj je Avberšek pogledal za njim, je že videl, kako se je Pevec vzpel na ograjo mosta in hip nato omahnil v globino. Izpod mosta se je čul samo še mo--čan udarec.
Nadaljne najnovejše vesti na str. 7«
Cecilija Colledge (desno), ki je angleška prvakinja v umetnem drsanju, in Viktorija Lindpaint-ner, ki je nemška prvakinja. Obe trenirata v Garmisch-Parten-kirchenu.
Kino
Kino Matica: Ljubimci.
Kino Ideal: Fantom X.
Kino Union: Pri Belem konjičku. Kino Sloga: Na straži velemesta. Kino Šiška: Izgubljeni s:n.
Dnevna kronika
X Rojstni dan kraljeviča Tomislava. V nedeljo je bil kraljevič Tomislav devet let star. Po vsej državi so lepo proslavili njegov rojstni dan. V Ljubljani so zlasti lepo proslavili ta dan gasilci, katerih pokrovitelj je krahevič. V stolnici je opravil dr. Mika Opeka službo božjo, katere so se udeležili gasilci v paradnih uniformah in številno občinstvo. Po maša so se gasilci zbrali pred Mestnim domom, kjer jih je primerno nagovoril ta'nik B. Roš.
X Poroka. V Ptuju sta se poročila Meglič Martin in zasebnica Topolovec Marija. Čestitamo!
X Pošten najditelj. Na progi Pra-gersko-Ptuj je padla neki gospe Weiss iz vlaka zlata ura zapestnica, vredna okoli 20.0(10 Din. Uro je našel na progi progovni obhodnik Pihler in jo je takoj izročil vodstvu postaje v Ptuju.
X Novi grobovi. V Grajeni pri Ptuju je umrla 65 let stara posestnica Zorec Marija. — V ptujski bolnišnici je umrl 66 let star viničar Cafuta Jakob iz Krčevine. — V ptujski hiralnici so umrli 76 star Črešnar Jakob iz Ruš, 75 let star Svetec Alfonz iz Vač pri Litiji in 56 let stara Bombek Neža iz Rogoznice pri Ptuju.
X Novi odbor vojnih dobrovolj-cev v Ljubljani. Na občnem zboru 5. t. m. izvoljeni odbor Srezke organizacije Zveze vojnih dobrovolj-oev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani se ie konstituiral na prvi seii takole: Predsednik: Jeras Josip. 1. podpredsednik Logner Alfonz. II. podpred. Žagar Jooo, tajnik Prin-
Razgled
Anglija in petrolejske sankcu je. Angleška vlada je sklenila, da se zamisel petrolejskih sank« cij opusti, in sicer radi tega, ker postaja položaj v Pacifiku vedno ■ bolj napet in želi zato Anglija čimprej likvidirati s kompromi« som spor v Abesiniji, da bi mog la posvetiti vso svojo pozornost japonskim načrtom in intrigam na Daljnem vzhodu.
Japonski umik s pomorske konference. Japonska je zapu« stila londonsko pomorsko kon* ferenco, ko štiri ostale razprav« Ijajo-če velesile Velika Britanija, Zedinjene države, Francija in Italija niso hotele pristati na nje« no zahtevo, da se določijo naj« višja dovoljena tonaža za vojne mornarice, pri čemer naj bi Ja« ponska dobila pravico do enake« ga brodovja, kot ga imata An« glija in Zedinjene države. Kon« terenca se bo nadaljevala brez Japonske. Ta nepopustljivost Ja« ponske ima za posledico, da se odnošaji med Rusijo in Anglijo izboljšujejo in da dobiva Turči« ja v Angliji posojilo za oboroži« te v.
Anglija se oboroiuje. Sklenila je silno povečati svoje oborože« vanje, in sicer ne le zaradi ne« varnosti, ki se je pojavila za njen položaj v Sredozemlju in v Tihem morju, temveč nič manj zaradi ogroženja s strani Nem« čija. Nemčija ima danes naj« močnejšo zračno armado v Ev« ropi, proti kateri angleško otoč« je doslej še ni zavarovano.
Avstrijski kancelar dr. Schin schnigg je imel v industrijskem klubu v Pragi predavanje o go« spodarskih stikih Avstrije m Češkoslovaške. Potovanju av« strijskega kancelarja v Prago se je pa pripisoval tudi velik P^1"« tičen pomen. Posebno so videli v njem začetek preorientacije v avstrijski zunanji politiki, ki se je doslej naslanjala skoraj iz« kliučno na Italijo. Kancelar Senu schnigg naj bi sedaj iskal našlo«
čič Edvard, blagajnik dr. Hebein Josip, odobmiki: ing. Vidic Ignac, ing. Gržina Ladislav, dr. Turk Ernest, Gorečan Franjo, Železnik Ru-dolf, in Jeras Srečko. Namestniki: Rakušček Vinko. Per Franio. Fon Vekoslav in Vagaja Ludvik. Nadzorni odbor: Predsednik: Mikuž Drago, dr. Kambič Mirko in Šifrar Andrej. Namestnika:	Javorrok Ivan
in Zorčič Franc.
Maribor
m— Narodno gledališče. Torek, 21. januarja ob 20. uri »Zlati rudnik«, Premijera. Red B.
m— Kino. Grajski: Sijajna veseloigra »Katja«. — Union; Prekrasni film »Viktorija« po romanu Krnit Hamsuna.
m— Občinska seja bo v petek 24. januarja ob 18 v mestni posvetovalnici na rotovžu. Na dnevnem redu je mimo drugih drobnih zadev volitev dveh članov mestnega disciplinskega sodišča tor izvolitev občinskega odbora za prehrano prebivalstva Maribora.
m— Občni zbor Sokola I jo bil preteklo soboto v telovadnici inž. podčastniške šole. Po zanimivih referatih društvenih delavcev, ki pričajo, da
po svetu
nitve še na Malo antanto, ker mu Italija zaradi svojih zaplet« Ijajev v Sredozemlju ne more več nuditi dovoljnega jamstva za neodvisnost Avstrije. Vendar je kancelar Schuschnigg zaključil svoj govor z izrecno izjavo, da ostane avstrijska zunanja kakor tudi notranja politika neizpre« men j ena.	*
Usoda Lavalove vlade je še vedno neodločena, ker se ne ve, kako stališče bo končno zavze« la proti njej velika radikalna stranka, ki ima v rokah ključ do parlamentarnega položaja.^
Rusija hoče največjo in najt močnejšo armado sveta. Njen proračun za vojne izdatke je poskočil letos na bajno svoto od 6 milijard na 14 milijard rub« Ijev Rubelj velja danes približ« no 10 dinarjev. Rdeča armada, ki je še leta 1934. štela 562.000 mož, bi imela letos 1,300.000 mož. Za oborožitev te strašne vojne sile ji je ponudila proti« boljševiška Nemčija posojilo 500 milijonov mark. Povećavanje ru« ske armade je v zvezi z japon« skim prodiranjem na vzhodu in njihovim neprikrivanim agresiv« nim načrtom proti Sibiriji.
Za likvidacijo abesinskega spora ponuja baje Mussolini spO’ razum. Obrnil se je na Lavala, ki pa zaenkrat o tej stvari noče še ničesar podvzeti, ker ima že preveč slabe skušnje z Mussoli« nijem. Vendar se v tem popušče vanju Mussolinija in želji za kompromisom vidi že omil.jenje abesinsko«!talijanskega spora.
V Španiji je v teku strastna volilna borba za volitve v parla« ment. Desničarske stranke, ki so imele doslej večino, se zaganja« jo predvsem v predsednika re« publike Zamoro, češ da je pri zadnjih vladnih krizah, ki so pa bile zelo pogoste, postopal pre« več pristransko. Borba je tem brezobzirnejša, ker je vlada po dolgih mesecih odpravila cen« zuro.
stoji agilno društvo neomajno ob smernicah Tyrša, je bil izvoljen odbor, ki ga tvorijo večinoma prejšnji funkcionarji. Starosta je dr. Ljudevit Pivko, načelnik Vito Cilenšek, načelnica pa Rožica Štokova.
španski socialisti pripravljajo prevrat
Madrid, 20. jan. d. Včeraj je bilo v Linaresu veliko sooialistič« no zborovanje, katerega se je udeležilo 50.000 ljudi. Vodja ck« stremnega socialističnega krila Largo Cabalero je podčrtal, da je končni cilj socialistov, da pre* vzamejo oblast. Da se to doseže je edino sredstvo sila. Toda za* to je treba počakati ugoden tre* nutek. Largo Cabalero je poslal nov apel srednjemu stanu, v ka= terem naglašuje, da hočejo so« cialisti izvesti samo nacionnliza« cijo velikih imetij in pa naciona« lizaciio bank. Govornik je izja« vil, da volilni dogovor med so« cialisti in levičarskimi repubh« kanci nima nobene tajne klav« zule
Eksplozija v Italiji
Bari, 20. ian. Havas. V službe« acm poročilu o priliki eksplozi«
Razgovcr^^itatelii
Zabavljanje
Ljubljana, 28. jan.
Prijatelj, ki nam piše:
»Ker vi v teh razgovorih tako odkrito vse poveste, bom pa tudi jaz odkrito povedal, da mi je Vas list prav všeč in da ga z zanimanjem berem od konca do kraja. Sik šim ene in druge zabavljati, ampak jaz pravim tako: če se jim list ne dopade, kaj ga pa potlej berejo? Zabavljajo, berejo ga pa le. Zadnjic sem v gostilni sam videl eniega takega gospoda, ki ga poznam. Bral je »Glas naroda«, več kakor pol ure ga ni dal iz rok, potlej je pa zabavljal — ali ne na list, ampak na vse kaj drugega, saj si lahko misli1* te, na kaj. — Torej jaz vam kot diff* ber prijatelj rečem samo to: ostanite na tej poti, saj ni ta list za veliko gospodo, ampak za nas male ljudi' in tukaj boste zmerom imeli več prijateljev kot pa tam.«
Prijatelj, hvaležni smo Vam za to možato, pošteno besedo. Fn prijatelj odvaga tisoč neprijateljev. Kar se tiče zabavljanja, se za to niti malo ne zmenimo, — ker ako bi se na to ozirali, tedaj bi bilo naibolje, da se obesimo na prvi klin. Kje P3, je tudi več zabavljanj kakor med Slovenci? Če bi bilo kaj povpraševanja po zabavljanju, bi mi s to robo lahko zalagali ves svet in pu tem obogateli.
Vemo pa tudi dobro, kdo so tl zabavljači proti listu. So namreč ti' sti, ki so se sramotno slabo izkazali, ko je šlo listu za njegov ob'
' stanek, ki so svoje prijatelje s,(r mišljenike pustili na cedilu in obrnili svoj plašč po vetru.
V ostalem pa vedno velja stari pregovor: V sreči šteješ prijateljev nič koliko, v nesreči jih lahko se' šteješ na prste. Poglejte bivše mo' gočnike, ministre, bane itd. Kaj so želi drugega ko nehvaležnost in zabavljanje? In to ravno od tistih, ki so jim storili dosti dobrega. Nehva' ležnost je plačilo sveta.
Z moralne plati nas, kakor reče' no, zabavljanje prav nič ne boli. b poslovne plati pa smo ga celo veseli. Saj uči trgovska izkušnja. da kdor zabavlja, ta kupi. In boli k? bodo ljudje na naš list zabavljaj bolj bo to za nas dokaz, da ga Pr'd nn herpin.	^
je v rafineriji olja se pravi, da j mrtvih sedem oseb. Sedem jih •* težko ranjenih.
Sneg, mraz In cikloni vUSA
Newyork, 20. jan. k. Medte ko so na jugovzhodu USA D sneli strašni cikloni, je v m o gih severnih krajih snežilo z likimi zameti. V Newyorku J velik mraz. Dosedaj je bii z' di snežnega viharja ustavu ves promet. V Filadelfiji je padel silen sneg.
Spopadi v Grčiji ^
Atene, 20. jan. b. Včeraj j^(1, la izredna seja vlade po1, stvom predsednika vlade. *-	^
na so bila poročila policij* pfl# sodnih oblasti o krvavem .sđ# du med Vcnizclisti in K00*-, nd vimi pristaši v noči od so -nedeljo. Vlada je sklenila, danes podvzela stroge kor.
^oboiehnikl zahtevajo revizijo zakona iz leta 1930
V, ,.	Ljubljana, 20. jan.
ki ' k j VSa Pcre5a vprašanja, vn J1 . danes zasledujemo po ča« vn 1S‘JU" ,sPada nedvomno tudi Prasanje naših zobotehnikov. Pok-nCa’.ki se Je zgodila tenu ,a '930> ni <,s,ll,‘brez
Zak0'>0te^nikom 50 odvzete z s(. .Onom pravice vršenja samo<
. JHe prakse. Lahko rečemo, da kertar0<^no zdravje v nevarnosti, čev iCVno ljudstvo ne more pl a* * hov- Za P°Pravo svojega zo> te ]a visokih honorarjev. Poleg 7^l z*a Pa je nastalo še hujše, sm l)tel1n*kom po vsej državi so li Tl10 znižali plače, odslovi# Vaj > služb in nadomestili z
HadACLR,ezultat vscSa tetia je teh •?, brezposelnosti v zobo» tcmn,1kem Poklicu. Kam sedaj s ^'kvalifiemmimi ljudmi? Mar ^beračijo in postanejo breme , 'n m države? Konstatiramo,
. so vstopili v poklic po prejš« d, , zakonskih določbah, ki so Cu?eVale- da se po Metni
svoje!! 7flrklicu ..lahko T*™*
hmi- . akaj se jim to zdaj za# tiai JT’ -*e bil to namen, pili e[Ja to *e za tiste, ki so vsto* kn,r,V fa Poklao po izdanju zako* hi a , ta 1930. Nikakor pa ne odvzeti zakon pravic ti» nol-v Zob°tehnikom, ki so bili v in ze ,Prcd izdajo zakonov v tej V<>VaV za izpopolnjevanje tvei^ki ogromne denarne žr» tehniv'°t(>vo se jc izvršila zobo# krivic m S tem zakonom velika
Orilf^^tehniki so predložili na ne s ' na mesta dobro utemelje# jo v. ^menice, v katerih zahteva« od i ^Pfcišnjo revizijo zakona zr>Hnf.a, Upati ie, da se Ho ro rei'i'^k<> vprašanje sko» Prav,,1 tako s socialnega in Inžer.-u®8 stališča v smislu pred« ^,h spomenic.
Otvoritev proge Veles — Prilep
ka k,. lja ln njegovega nan ^Ua vZa pavla, armadnega bistra , ola'ievica, prometne) Zdove j* Spahe, ministra : beneg,aln rudnik6 Jankoviča,
1ZrnČen ^	včeraj s
Pfova \r Prometu nova žel
^tvZ 6? " PrMeP-
r,.- tudi francoski ^-J^ter Reynauld
---------------------
n^omff.nzaciJska trgovi, PpdJa,,: zav° ,n Madžars, ^a(1žarsh-o°VC>ia s Porazi Pot0,n v Se Je začc,o t >a in še kompenzacije. C
*a regulfl1- druge banke n Ljubiti valutnih teč i°Zirom {anska klavnica >z v M V!lik zakol si ^ne led,, Cmcijo sklenila ?>boli “ za } Din. da g,
Strup mu je dala v mast
Strašne posledice nesrečnega zakona
Ptuj, 20. jan.
Kočarju Martinu iz Tibolcev, ki je star šele 34 let, deljek malu umrla žena ter mu zapustila 2 otročička. Kmalu so je pa tudi poročil z brhko Miciko, ki mu je pripeljala v zakon 3 nezakonske otroke, ki so tudi potrebovali rednika. Vendar pa to pot zakon ni bil posebno srečen. V velikem sovraštvu sta se razšla že po devetih mesecih skupnega življenja.
Arzenik . . .
Ko je po ženinem odhodu odšel nekoč v Ormož, je ločena žena izrabila priliko in vdrla v stanovanje ter mu odnesla predmete, katere ji svoječa-sno mož ni hotel pustiti, češ da jih je priženil Kmalu po tem dogodku, si je Martin, ki jo sedaj vodil sam tudi gospodinjstvo, skuhal krompir in ga zabelil. Komaj ga je nekaj po-nžil, mu je postalo nenadoma slabo. Začelo ga je močno trgati po udih in jel je bruhati. Poklicani zdravnik je ugotovil zastrupljenje. Ker razen krompirja zabeljenega z mastjo ni nič jedel, je menil da je mast pokvarjena. In res je našel v njej več za koruzno zrno debelih žoltih kroglic. Postrgal je mast iz lonca v papir in jo nesel k zdravniku, ki jo je poslal Higijenskemu zavodu v Ljubljano v preiskavo. Tukaj so takoj ugotovili.
da je v masti arzenik. Sreča v nesreči je bila ta, da ni zaužil večje količine masti, ker bi ga to lahko stalo življenje. Tega dejanja je osumil svojo ženo, in vodi o zadevi preiskavo okrožno sodišče v Mariboru.
Napačen oče
Prve dni v zakonu mu jo žena nekoč tudi zaupala, da je za enega izmed otrok javila sodišču napačnega očeta, ki ji mora sedaj plačevati alimente. Martin je seveda po razdoru zakona to povedal prizadetemu, ki je proti njej takoj naperil tožbo in se je vršila v petek pred sreskim sodiščem pri Sv Lenartu v Slov. goricah tozadevna razprava, kjer je tudi Martin nastopil kot priča proti svoji ženi
Zverinski napai
Ko so je po razpravi napotil peš proti svojemu domu, ga je v bližini Juršincev dohitel brat ločene žene. ki se je pripeljal za njim s kolesom in se ga takoj dejansko lotil. Sunil ga je z nožem ravno v odprta usta in nm povzročil na nebu močno rano, Nato pa ga je obdelal še z neko staro verigo po glavi, da je padel v nezavest. iz katere se je zbudil šele čez nekaj časa. S težavo se je zavlekel do neke hiše ter prosil, da so ga odpeljali v bolnišnico.
Tudi mariborska bolnišnica je v hudih stiskah
Maribor. 19. jan.
V	dnevnem časopisju so se v zadnjem času ponavljale vesti in poročila o velikem navalu na l.ub-Ijansko državno bolnišnico in o prenapolnjenosti v njej. O mariborski splošni bolnišnica, ki je mimo zdravilišča v Rogaški Slatini največji banovinski zavod, pa se čita bore malo, čeprav so razmere v njej skrajno kritične. Že primerjava frekvence in obsega bolnice ob prevratu s statističnimi p.idatkj za preteklo leto 1935. kaže nujno potrebo. da se mora mariborska bolnica na sedanjem prostoru povečati in razširiti.
Pomanjkanje prostora
Koncem leta 1918. ie imela splošna bolnišnica v Mariboru 2 oddelka: kirurškega in internega ter mimo t&ga še odsek za infekcijske bolezni, skupno s 380 posteljami ter k bilo na leto oskrbovanih 3.110 bolnikov. Poleg tega pa je v bolnišnici stanovalo še 52 bolničnih nameščencev. Za takratno frek-.venoo bolnišnice in število nameščenih zdravnikov, uradnikov, sester, bolničarjev in bolničark in drugega režijskega osebja, ie obstoječi kompleks povsem zadoščal.
V	teku zadnjih 18 let so se razmere bistveno spremenile. Stalno naraščajoča frekvenca bolnikov je ne-obhodno zahtevala povečan e bolnišnice. Oblastna samouprava je sicer v ta namen kupila bivši sanatorij v Petrovem selu, kjer je bilo možno namestiti okoli 60 postelj. Nadalje jo Projtrtuberkulozna liga zgradila v bolnišnici nadzidek na
internem oddelku za tuberkulozne s 24 posteljami, končno se je še pre gradila in povečala izolirnica, in sicer od 34 postelj na 100. Vse to pa ni zadostovalo, da bi se lahko stari in novi oddelki primerno razvili in zahtevam moderne medicinske vede preuredili.
42 bolnika na dan..
Sedanja kapaciteta bolnice znaša 564 sistemiziranih in 53 zasilnih postelj. Število oskrbovanih bolnikov je bilo v letu 1935. 12.852, -torej štirikrat toliko kot leta 1918! Dnevno povprečno stanje bolnikov je bilo 465 Povprečno narašča stalež bolnikov letno za 12 %.
Od 11.358 bolnikov je zapustilo bolnišnico ozdravljenih 7298. zboljšanih 3.215, neozdravl-enih 449, umrlo pa je 396 bolnikov. Povpre-čo je bilo dnevno sprejetih 42 bolnikov, največ 28. oktobra: 68 bolnikov. najmanj 22. decembra: 9 bolnikov.
Zanimiv je pregled zdravljenra po oddelkih. Slika je naslednja: na kirurškem oddelku je bilo 3.739 bolnikov, na internem 2383, na očesnem, vratem, nosnem in ušesnem 1212, na spolnem in kožnem 1788, na odseku za bolne na pljučih 231, na infekcijskem 572 ter na po-rodniško-ginekološkem 1899 oseb.
Trojčki in desetkrat dvojčki
V porodnišnici je bilo rojenih 785 otrok. Deset primerov je bilo, da so bili rojeni dvojčki, en primer pa trojčki.
Takoj spomladii namerava uprava bolnice pričeti z nujno potrebno zgradbo velikega bolniškega pavi-
ljona z 240 do 260 posteljami. V njem bodo dobili prostore oddelek za ušesne, nosne, očesne in vratne bolezni, oddelek za kožne in spolne bolezni obenem z venerološkim ambulatorijem m kočno prepotreben oddelek za živčne bolezni. Gradbeni stroški paviljona so preračunani na 6 milijonov dinarjev. Uprava bolnišnice že danes apelira na dobrodelnost Mariborčanov, ki naj materijalno in moralno pripomorejo k podvigu naše bolnišnice.
Iz domače politike
Nedeljske občinske volitve
Včeraj so bile občinske volitve v devetih občinah v naši banovim. Posnemamo po »Slovencu«« izide teh volitev:
V	Begunjah na Gorenjskem je izmed 299 volilnih upravičencev glasovalo za listo JRZ (Franc Gašperin) 233 vofilcev. Nasprotniki niso postaviiii svoje liste .
Na Brezovici pri Ljubljani je izmed 559 volilnih upravičencev glasovalo za JRZ (Ignacij Novak) 330 volilcev- Tudi tu ni bilo dimge liste-
V	št. liju v Slov. goricah je iz. med 920 volilnih upravičencev dobila JRZ (Karel Svaty) 453 gla-sov, združeni nasprotniki (Rudolf Hamer) pa 113 glasov.
V	Kostanjevici na Krki je izmed 778 volilnih upravičencev glasovalo za listo JRZ (ing. Likar) 410 volilcev, združeni nasprotniki (Cvelbar) pa so dobili 161 glasov.
Na Lescah pri Bledu je izmed 332 volilnih- upravičencev dobila lista JRZ (Ivan Žerk) 94 glasov, združeni nasprotnik (Pavel Olip) pa 178 glasov-
X Zg. Polskavi je izmed 320 upravičencev glasovalo za JR5S (Poharc) 151 volilcev, nasprotniki pa niso postavil svoje liste.
V	Sp. Polskavi je izmed 241 volilnih upravičencev lista JRZ dobila 124 glasov, lista združenih nasprotnikov (Heber) 18 glasov.
V	Tomišlju je izmed 366 volilnih upravičencev bilo oddanih za JRZ (Kraljič) 166 glasov, za listo združenih nasprotnikov (Kumše) pa je glasovalo 11 volilcev.
V	Zagorju ob Savi je izmed 1514 volilnih upravičencev glasovalo za JRZ (Prosenc) 1148 volilcev, združeni nasprotniki (Arh) pa so dobili 366 glasov-
Kočevski časopis prepovedali v Avstriji
Kakor poročajo iz Celovca, je koroška deželna vlada prepovedala uvoz glasila kočevskih Nemcev »Gotscheer Zeitung« z utemeljitvijo, da je preveč hitlerjansko usmerjena. Prepoved velja za ddbo enega leta. Zanimivo je, da nem. ški list prepovedujejo v nemški Avstriji, medtem ko pri nas lahka svobodno izhaja..«.
Nekii dunajski zdravnik priporoča probi glavobolu njuhanje tobaka.
No. kmalu utegnejo tobačnice naših dedov io babic pri-bi spet f. modo.
Slike iz sodne dvorane
žrtve propada lesne Industrije
Zaradi zločina bankrotstva obtoženi in oproščeni
Ljubljana, 20. jan.
Ugledni vrhniški trgovec z lesom g. Franc Krašovec je star že 66 let in še nlikdar mu ni bilo treba sesti na zatožno klop.
. Čudni in hudi časi so za trgovce z lesom. Ogromne izgube in že stoji vse delo, da so brez zaslužka in kruha desettisoči. Kako je bilo pred kiti! Kakšno veljavo je imel les, denar pa nič. Kolikor si hotel, si dobil posojila na gozd, danes te pa ta dolg duši in tlači, ker les ni nič več in je vse denar. Vse je samo denar in najlepša posestva gredo pod nič. na''trdnejše tvrdke propadajo. naiboVše družine doživVa-jo tragediie. Polomi, konkuroi. nesreče. — Vse se bori in kolje za denar, žrtve pa- padajo in padajo.
Tra^ecliia starega Kraševca
V petek smo bili na št. 79. priča taki tragediji, ko je stari Krašovec moral sesti na zatožno klop s svojim sinom Tonetom in dvema hčerkama.
Premožen mož in spoštovan trgovec je bil Krašovec. Takntiran in priden trgovec njegov Tone. Z c 1926. je imel svoj obrtni iistjn še talijanskega jezika se je naučil da bi pričel na svoie z uspehom Toda oče je vedel, k .o je sin, m Ione je ostal pri niem. Dolgo je pri očetu imel po 1000 Din na mesec, tele zndnia leta mu v- na moral pr." deti. ker so mu Ta liani ponu aii vabljiva zastopstva, da bi bil na mesec zaslužil po ~ do 6000 Dm. Plačeval mu pa oČ; seveda ni mti tistih tisočakov. 'iiO pozneje po 2000. saj je bilo vendar vse v__družinskem premožen:u. 1 udi hčerka Anica je pomagak očetu n dejala za dve uradnici čez dan po go-zdovih in skladiščih ter na kolodvoru z očetom, ponoči in ziutoni pa ori računih v nisarni. Do 1. 1931. je delala za 600 Din na mpsec. nato ie na n^ota hidr pritisnila in ji je da' m.sn n;t1 Cilka ie hotcD m učitehiSče Čem" ko ie na doma 'deU čez p-lavo' Tn kdo ie 7/mec1i-veiši od domačega človeka?! Moral .li ie takoi dah no iFiOO. nnznoto se ie no unesla in bila •'odovehna s 1?.=;n Din no rn^ec Tudi hčerkama riii odra-fovgl nlnči-', samo za Sproti qo dobivali otroci
S Osamosvojitev
Kupčije so pa jele pešati. Oče je najel posojilo, saj je imel na kaj. Tudi menico na 400.000 Din sta podpisala z ženo, ki ima tudi svoje posestvo, pa še oba Jelovška za poroka. Od 400000 Din je izčrpal samo 260.000 Din. Vrednost lesa in gozdov je padala, Vrednost denarja je jela rasti...
Otroci so se hoteli zavarovati in so pritisnili na očeta, naj jim izplača zatečene plače. Tonetu je bil dolžan že 104.370 Din, Anici 80.9855 Din in Cilki 76.315 Din. Plačal jim je, saj so zaslužili. Tone se
je neprestano vozil po Italiji, sklepal kupčije, terjal in kasirah Brez oddiha in počitka za 2000 Din na mesec! Naposled se je domenil s sestrama in ustanovili so svojo tvrdko »Krašovec, lesna družba z o. z. na Vrhniki«.
Obtožen
Njegovi dolgovi so narasli na 800.000 Din, vendar je pa še lani plačal za les in odplačal dolgov za 800.000 ter delavcem in za režijo 500 do 600.000 Din. Tudi hranilnici je dal nad 100.000 Din. Vendar je moral napovedati konkurz, ki je pa spet ustavljen, a'on z otroci je moral pred sodnike, češ, da je kot dolžnik pogorša! svoje stane, da ne bi hranilnici plačaj 739.940 Din in zato napovedal konkurz. Obtožnica mu tudi očita, da je priznal neresnične terjatve, ko ie dajal otrokom nagrade in marsikaj prepisal brez vednosti hranilnice na otroke, jim ced!ra1 terjatve, jim prodal zalogo in dal nrnstore v najem. Tone, Ana in Cilka so prjšM na zatožno klop, češ. da so sodelovali pni ztoč-nsh-ii bankrotstva.
Oproščen
Nad tri ure je trajala žalostna
razprava. Ves križev pot pridnega trgovca se je spet Odvijal, kako ga tlačijo časi in razmere, ne krč vega in nedolžnega.
Mnogo je bilo ogorčenja in razburjenja. Mirno je razložil oče svojo usodo, ni pa mogel brzdati razburjenja Tone, ko je slikal razmere. Ogorčenje je doseglo višek, ko sta Cilka’in Ana morala čuti očitek da je bila bala te ali one razstavljena pri Šarcu. Splošno začudenje in protesti, da je laž. Zagovornik dr. Frlan samo kvalificira postopanje upnika in predlaga dokaze za upravičenost plač otrokom in za druge stvari, drž. tožilec Goslar jih pa odklanja, da gre le za fair-nesso upnika.
V dolgem, jekleno logičnem govoru je dr. Frlan pobil točko za ■točko obtožnice in dokazal, da upniku ne preti izguba.
Nenavadno dolg je bil posvet senata in končno je razglasil predsednik s. o. s. Kralj sodbo, da se oproščajo vsi obtoženci.
Vsa polna dvorana se je oddahnila, z vseh strani pa čestitke oproščenim in zagovorniku ter zahvale sodnikom za pravico.
Slovenija brez javnih del
Ljubljana, 20. jan.
Pod tem naslovom nedeljski »Slovenec« objavlja med drugim: »23. decembra je bila Imitacija za preložitev medenskega klan* ca. Preložitev tc ceste in umik medenskemu klancu naj bi bila v okviru javnih del prva etapa v Sloveniji. Namen vseh teh j a v* nih del jc bil ta, da se po mo* ceh da zaposlitev številnim brez* poselnim, ki si mnogo bolj žele dela, kakor pa podpor. Kakor smo obveščeni, je gradbeno mi* nistrstvo licitacijo razveljavilo, kljub temu, tla so bili pri ličita* ciji izpolnjeni vsi — tudi posebni pogoji —, ki jih je ministrstvo samo prepisalo.
Posledica tega razveljavljenja je za Slovenijo kaj grenka, saj pomeni to zavlačevanje javnih del. Razpisati bo treba novo li* citacijo, in zopet čakati na — razveljavljenje. Če upoštevamo, da je bilo po istem načrtu, v či* gar okvir spada umik medenske* mu klancu, na bodoči mednarod* ni cesti Zemun=Novi Sad oprav* Ijcnega že za nad 100 milijonov dinarjev dela, potem si moremo razveljavljenje licitacije, za kate ro ni nobenega stvarnega, ne pravno*formalnega razloga, raz* lagati le z zapostavljcnjem Slo* venijo«.
Tudi za tlakovanje ceste skozi Ljubljano od Šentjakobskega mo sta do Blciweisove ceste sc je oddaja del zavlekla, ker je pred* lagana za tlakovanje najslabša vrsta kock, sedaj se pa dela na to, naj bi cesto tlakovali vsaj s kockami druge vrste, im jc upa* nje, da to tudi dosežemo.
Nova licitacija za dela pri pre*
bo
10
lož it vi Medenskega klanca razpisana v skrajšanem roku dni, da bo gotovo že v prvi po* lovici meseca februarja.
Ljubljana, 20. januarja.
Davi je bita pri Terenski sekciji licitacijo za oddajo del od šišenske mitnice do št. Vida, torej za daljavo 4700 m ceste, kjer je delo proračunjeno na 4-503.000 Din. Ker se je licitacije udeležilo samo eno podjetje, tudi ta dražba ni uspela in bo treba razpisati novo, kar spet pomeni zavlačevanje za ljubljansko okoliško delavstvo prepotrebnih del.
Potres v Sarajevu
Sarajevo, 20. jan.
V soboto okoli 11. ure pomoči so čutili v Sarajevu močam potre* srni sunek, ki je trajal skoro 5 sekund. Posebno močno so čuti* li potres v višjih nadstropjih. Potres je bil tektonskega zna* čaja in menijo, da je bil v zve* zi s hudimi potresi, ki so vzne* m ir j ali prebivalstvo pred meseci v vrbaski banovini. Škode ni bi* lo, le nekaj stropov v starejših hi šah poškodovanih. Središče potre sa in njegovo amplitudo pa n:* so mogli ugotoviti, ker je s-ra* jevski seizmograf žc več let po* kvar j en.
Zaradi majhne žalitve v smrt
Karlovac, 19. januarja.
Danes popoldne so našli na obali Kolpe ženski plačš in pismo, ki je bilo naslovljeno na policijo. 8' tem pismom je neka Štefanija Golik naznanila policiji, da se je odločila za prostovoljno smrt, ker jo je 4 leta stari sinček njenega gospodarja užalil, in ker te žalitve ni mogla preboleti.
Naslednji dan so našli tudi njeno truplo nedaleč od kraja, kjer je pustila pismo in plašč. Štefanija je bila šele 16 let stara in doma iz Broda — Moravice.
Zagrebška policija čisti
Policija v Zagrebu prireja noč za nočjo obsežne racije. Na piki ima zdaj tajne prostitutke, ki imajo povsod po Zagrebu svoja gnezda. V nedeljo jo policija očistila del Zagreba okoli glavnega kolodvora, kjer se zbirajo sumljivi moški, tatovi, žeparji, potepuhi in dekleta ter žene, ki so preživljajo z nemoralnim življenjem. V neki zakotni kremi v Branimirovi ulici so ujeli kar osem pijanih deklet, ki so se družila s sumljivimi moškimi. Policja je preiskala tudi več stanovanj na periferiji, kjer so zbirajo naprijavljene tajno prostituke.
Poglejmo, kdo ima čiste roke!
Nek angleški zdravnik je delal zanimive poizkuse, ko jo proučeval roke ljudi različnih poklicev potem, ko so si umili roke. Dognati je namreč hotel, Čigave roke so po umivanju ® milom najčistejše, na katerih je najmanj bacilov. Pri teh svojih poizkusih je dognal, da so po umitju naj-čednejše roke zdravnikov, nato j9 sledila neka aristokratinja, zatem bolniške sestre in predstojnice, advokatu sodniki, privatni nameščenci in drugi uradniki. Roke ročnih delavcev pa kljub umivanju pokazale precejšni9 število različnih bacilov.
V družabnem življenju bi bilo zanimivo napraviti še nek drug poskus glede takozvanih »čistih rok«. Kd° ve, kako bi se tam izkazala statistika?
Radio Ljubljana
Torek, 21. januarja. Ob 11: Šolska ura, Preko Črne gore, Durmitora ‘n Sandžaka v Sarajevo (prof. ,T. Lapajne), 12: Naši pevci, naše pevke, p1°' šče, 12.45 vreme, poročila, 13: poročila, 13.15 Claude Dcbu8sy, ploščei 14: vreme, borza. 18: Koncert Offe"' bachovih del, 18.40 Zggodovina dežele vzhajajočega solnca. Fr. Tcrs9' glav, 19: poročila. 19.39 Narodna ura: inž. Ivo Zoričič predava o zadrugar' stvu, 20: Revija harmonikarjev, 21-Potovanje od severa proti jugu, R1' dijaki orkester. 22: poročila, 22.” angleške plošče.
»To je pa že od sile, Mii na. Rks ploziija nam je pobila vse šipe n oknih, vi ste pa še smejete?!« ...
»Kaj bi sc ne, gospa, ko sem J' pa ravno hotela osnažiti.«
Poškodba Boga Šramla ni nevarna
Ljubljana, 20. januarja.
V nedeljo je športni svet neprijetno zadela vest, da se je v Pokljuki pri treningu ponesrečil olimpijski kandi-Bogo Šramel, ki jc bil določen v jugoslovansko reprezentanco za tekmovanje v kombinaciji in v skokih.
Kakor je to za našo olimpll8^ vesto hud udarec, ho javnost g0,° ^ z veseljem sprejela vest, da sc zdr.^ stvono stanje ponesrečenega s,)0 -.v nika v ljubljanski bolnišnici raz' 'J ugodno in jc upati, da poškodba bo zapustila posledic.
Po smrti bom potoval...
O Kiplingu, ki je postal „upravni svetnik nesmrtnosti41
Ljubljana, 20. jan.
Ce ne morda po Imenu, jo vsaj po svojih delih tudi pri nas splošno J-nan veliki angleški pisatelj Klpllng. Eaj Imamo njegovo delo .Knjigo o džungli« tudi v slovenskem prevodu. !» soboto Je v Londonu umrl.
Pesnik džungle
Pred komaj dobrimi tremi tedni je Slavni mož obhajal 70-letnico svojega tivljenja, zadnjo soboto pa je že v heki londonski bolnišnici smrt izteg-
^ svojem delu je doživel mnogo Uspehov. Dobil je tudi Nobelovo na-Efado, najvišje mednarodno odliko-^anjo za pisatelja. Po rodu je bil iz ”°mbaya, kjer je bil njegov oče v ^j'Kleški službi. Začetno vzgojo je do-j v Indiji, poznejšo pa v nekem an-Kluškem institutu v North Devon-.8hlreu na Angleškem. Ze s 17 leti so 3® vmil v Indijo, kjer je postal ured-v!k uekega lista. Bil jo izvrsten no-v nar in so ga zato pošiljali vsekri-j.'m po Indiji. Tako je spoznal živ-l'J' "j® angleško - indijskih krogov, pa 11 življenje zatrtih in podjarmlje-1 *’ vojaško življenje in sploh lere v vseh slojih. Začel
razje pisati
j*0'1;*® iz te daljne, tuje dežele, ki let .a. domovina njegovih dctinskili ^P'si so zlasti na Angleškem mo-
Ugajali. Čez noč pa jo postal sla-
5- k0 je napisal že omenjeno »K nji. 6lj ” džungli. To knjigo še danes čita tak' 0 'n staro P° vsem svetu in je Soi° ^osta*a v najlepšem pomenu be-1 0 ^ast vseh narodov.
... Nasprotnik Nemčije
prj 'P'ing je bil tudi politik, odločen j,. ‘ls angleškega imperializma in vc^otnik Nemčije. Tak je bil pred jp 10’ P° vojni in do konca. Ko mu Pr,iska vlada podelila visoki red
Pour le mčrlte ea zasluge na znanstvenem polju, jo odlikovanje odklonil, čeprav je bfl njegov oče prav za prav nemškega pokolenja. Vzlio temu tudi Nemci priznavajo In cenijo njegovo visoko umetniško vrednost in veljavo.
Klpllng Je sam neomajno veroval v umetnost. Pred 10 leti je predaval na slavnostni prireditvi londonskega znanstvenega društva oj umetnosti, kjer je med drugim dejal, da žrtvuje pesnik svoje življenje za
delnice nesmrtnosti,
ki pa so glede vrednosti In cene precej nezanesljive. Takole nekako je govoril:
— Pesnitev, to Je starejša sestra resnice. Čeprav so tudi v romanu vsi dogodki Izmišljeni in nerealni, vendar pravi čitatelj lahko Iz njih povzame več resnice nego iz marsikaterega strogo znanstvenega izkustvene-nega dela. Na vsak način pa več veselja do življenja in več zadovoljstva. To pa je morda najlepše poslanstvo dobre knjige: Krepiti človeka v veri vase ter ga učiti, kako naj sirove sile slučajnosti premaguje z nasmeškom. Tako žrtvuje pesnik svoje življenje za delnico nesmrtnosti, kjer pa so dividendo zelo negotove. Izmed številnih pesnikov, ki so v zadnjih 3 tisočletjih peli In pisali, jih je morda komaj dober ducat postalo res »Upravni svetnik nesmrtnosti«. Največ jih je tudi z deli vred umrlo in izginilo v pozabljenje.
Razširjenost Klplingovih del
naj samo za bežen primer pokaže nekaj številk: Njegova »Knjiga o džungli« je samo na Anglešekm izšla doslej v več nego 407 tisoč izvodih. Druge njegove knjige pa so dosegle doslej od 202 tisoč do 807 tisoč izvodov naklade. Če k temu prištejemo naklade v prevodih raznih narodov, dobimo števila, kakršnih bržkone niso doslej še dosegla dela nobenega pisatelja na svetu.
Po smrti bom potoval. . .
O Kiplingu kroži nešteto anekdot. Pripovedujejo, da se je proti koncu svojega življenja pripravljal spet na daljše potovanje po svetu. Ko je obhajal 70-letnico, je dejal, da bi še enkrat rad videl vse kraje, kjer je kdaj živel in delal. Radi starosti in zrahljanega zdravja so mu zdravniki potovanje po svetu prepovedali, Ki-pling pa se je porogljivo zasmejal:
»Upam, da bom po smrti prepotoval lahko vsaj — Oni svet«. •
Delovanje naših žlez
človeško telo je zamotan organizem
mnorrj). telo Je sestavljeno iz prc-Va-ž,^, 'r , z\ ki opravljajo v telesu ho r. “nkcije in omogočajo nemote-ha n‘ ,. >n /“zvoj telesa Med Žlezami le in, T',ni telesa so najvažnejše žle-1 0- ! Ce n lojnice, ha tpj''1 0 80 nahajajo ob vsaki dlaki Izlog™ :	Lojnice so kožne žleze, ki
- aj0 l01-	------------ ki na-
PravivT , °i' “oko vrste mast, m J' kožo mastno In voljno. Na m stopalih Človek nima žlez
aheh
i . *11
v vodi7 'L0 6® L doli) če so dclj časa Pronikne a=r’aT1^ijo. Voda namreč ki niso ,,-*.?:iJ’7g0rnej5e Pkasti kože, zasčltcne z lojnicami
Znojne žleze pa se nahajajo po vsej površini kože. Služijo zlasti izločevanju vode iz telesa in deloma tudi uravnavajo telesno temperaturo.
Poleg znojnih Žlez je na koži še nešteto drugih žlez. Tu je treba zlasti omeniti takozvane »čutne« žleze ki so občutljivo za vsakršne zunanje pojave. Te žleze sprejemajo občutke in pojave ter jih potom živcev dovajajo v možgane. V koži se tako nahajajo žleze, ki so občutljive za dotik, za bolečino, za toploto, mraz i. t. d.
Ali so nam vonjave potrebne?
Po najnovejših odkritjih biologov plso za človeško življenje potrebni samo kisik, ozon, ogljikov dvokis in podobni plini, ampak tudi različne vonjave. Vonjave raznih rastlin so človeku pravj tako potrebne kakor kisik, V velikih mestih je teh vonjav običajno zelo malo, zato se tu tudi
pojavlja takozvana »žeja po vonja* vali«. To pomanjkanje različnih vonjav utegne imeti za ljudi dokaj kvarne posledice. Takemu človeku jo zatorej nujno potrebno, da gre vsaj v "park, med zelenje in drevje, kjer se takoj osveži, kakor da bi zavižil najučinkovitejšo medicino. Nemški profesor Heberlin celo trdi, da ja vonj rastlin važnejši za človeško življenje nego je ozon.
Proces proslulega Staviskega, ki se je vršil v Parizu, je končan. Obtoženci so bili zelo strogi sojeni. Porotnikom. je sodišče stavilo 1950 vprašanj, o katerih so se posvetovali ves dan in vso noč. Med tem niso smeli zapustiti posvetovalne dvorane in so morali prenočiti kar v dvorani. V dvorano so zaradi tega postavili za to noč 18 postelj za porotnike (desno). Levo pa vidite natakarje, ki so jim prinesli v dvorano jedače in pijače.
Kdo postavlja zunanje ministre ?
Pariški list »Lumiere« objavlja v vrsti zanimivih diplomatskih papirjev, ki se nanašajo na franco-skonemeške odnošaje med drugim tudi tole zanimivost.
Dokument je iz dobe, ko1 je nemško politiko imel v rokah knez von Biilow, nemški odpravnik po-slv v Parizu pa je bil von Flotovv-V Franciji je prav tedaj padla DelcasSejeva vlada, ki ni kazala prevelikega navdušenja za nemško »prijateljstvo«. Poslanik von Flotovv je dne 7- juniija 1905. poslal knezu von Bulovvu tole strogo zaupno pismo:
»Gospod de Oouverville, sotrud. mik lista »Matin«, o katerem sem Vam že govoril v nekem prejšnjem poročilu, me je včeraj takoj po padcu Delcassejeve vlade obiskal, da bi mi v imenu gospoda Bunau-Variila, lastnika lista »Matin«,
znova ponudil svojo pomoč in sodelovanje v delu za ublažitev francosko - nemške napetosti.
Izjavil mi je, da lastnik »Mati-na« samo čaka, da mi naznačimo osebo, M bi jo želeli za francoskega ministra, da bi se potem on (lastnik »Matina«) takoj zavzel za njegovo imenovanje. Ker mi je znan vpliv- »Matina« in njemu priključenih* listov na francosko zunanjo politiko in uradne kroge, je izven vsakega dvoma, da bi posredovanje te vrste imelo takoj zaželjeni uspeh. • •«
Kdo torej imenuje zunanje ministre? Kaj bi vam to še po* sebe j pripovedovali, saj ste iz priobčenega dokumenta že sami izvohali ... Če pa kdo ni, naj nam piše — strogo zaupno seve* da — in mu bomo tudi mi »stro* go zaupno« odgovorili . . .
Letalska katastrofa v Južni Ameriki
Po vesteh iz Bogote je veliko trimotorno letalo, ki je potovalo iz Puerto Roya v Trcses Quinas, nad reko Coqueta, pritoka Arna* zon k e, strmoglavilo na zemljo; pri tem se je osem oseb ubilo, sedem pa je težko ranjenih. V letalu je razen dveh pilotov bilo 14 pasažirjev, med njimi gami* zijski poveljnik v Peticiji, vlad* ni uradniki im več žensk. Mrtvi sta dve ženski, od teh je ena re* dovnica. Letalo je bilo na svo* jem potovtmju v stalni radiotele* grafski zvezi z vojnim mimistr* stvom v Bogoti. Naenkrat pa je ta prenehala, in takoj so v Bo* goti zaslutili nesrečo in odposla* li motorne čolne iskat letalo. Na* šli so ga v selu Coqucta, kamor je bilo padlo. Ranjene ponesre*
čenče so prepeljali v Bogoto. Trupel mrtvih niso več našli, ker so jih že požrli krokodili. Pone* srečcnci so prebili en dan in eno noč v pragozdu brez vsake po*
Astrološka napoved
za, 21. januar.
Dan je boljši od včerajšnjega. Zveza Lune z Venero vpliva u« godno na vse ljubavne zadeve. Ženske bodo danes dobro razpo« 1 o,žene. Dan je ugoden za dru* žabnost, zato so obiski priporoč« Ijivi. V poslovnem občevanju si danes utegnete pridobiti dobrih zvez.
Današnji novorojenčki bodo imeli lepe lastnosti: mehko srce, pobožno miselnost, prijazen zna* čaj.
MAŠČEVALEC
Kriminalni roman.
Drugi del.
f i»Molly Goi'don,« je dahnila, tre-peitaje ko šiba na vodi.
»Mojemu pomagaču ste rekli, da Mo.lly Graham.«
»To sem rekla zato. da ne bi kaj sumil.«
»Tako. In kdo vam je dal nalog-"da ga zapeljete in izdaste?«
»Moj oče je v policijski službi. In moj stric tudi Saj razumete, gospod. Potrebovali so me za pomočnico. In jaz sem bila pripravlje-
na.«
»Ha-ha. ženske imajo več poguma, kot pa moški. Bassie Wilkes je to tudi poskusila, pa je ...« Umolknil je. čez čas je dejal: »Ali veste, kaj vas čaka?«
Molly ie vztrepetala. A zbrala je vse moči in rekla s trdim glasom:
»Vem...«
»Ah, torej veste, da ne morete
upati na milost?«
Moly se je spet onemogla sesedla na stol.	,. .. ,
»Kako ste prišli na pohcusko
ladjico?«
»Sumili smo, da ima on — Jack __ ladjo, na kateri se skriva. Opazili smo bili neko svetlobo na vodi in smo zapluli proti niej. Tedaj se je pa zgodila tista nesreča.«
Jack je hodil nekaj časa po sobi gor in dol, potem pa se je vstopil pred njo.
»Vi ste zaslužili smrt« je strogo spregovoril. »Moji ljudje to zahtevajo.
Jack jo je ostro pogledal. Njen bled obraz je povsem otrpnil. Vse-del se je poleg nje in ji položil roko na ramo. Molly je še bolj trepetala.
Naenkrat se Jackova roka premakne — Molly zamiži — toda nič se ni zgodilo, Jack je zopet hodil po sobi.
»O moj Bogi Moj Bog! Ali še ne bo konec teh groznih muk? Ah, usmilite se! Končajte...« je vzdihovala Mollv.
»Vi ste hladnokrvno in neusmiljeno mojega tovariša zvabili v past,« je trdo odgovoril. »Za vas ni usmiljenja!«
»Saj vem, da pri vas ni usmiljenja. Zato vas prosim; ubi te me in ne mučite me tako grozno. — Spoin nite se na svojo mater — očeta...!«
»Nimam ne očeta, ne maitere«. je hladno dejal Jack.
»Jaz imam še oba!«
»Nikdar ne bosta zvedela, kaj se 3e zgodilo z vami!«
»Oh, to me tolaži«, je tiho rekla Mollv. »Moja grozna smrt bi ju strla...«
»Na to bi prej mislili.«
Zopet je nreteklo nekaj minut v težkem molku.
»Zakaj ne prosite milosti?«
»Saj je ne bom deležna« je rekla s trpkim glasom. Mrzel pot jo je oblival. vse telo ii je drgetalo.
Jack je stopil k vratom m glasno zaklical:
»Jim — Tliza!«
Oba sta takoj prihitela. Molly je pričela izgubljati zavest, t orej ta dva naj prisostvujeta njeni usmrtitvi!
»Stopita bliže!« jima ukaže Jack. »Jim, bili ste v zaporu in ste ves čas hudo trpeli. Zdaj ste svobodni, tukaj pa je vaša izdajalka. Ona je zaslužila smrt, ati ne?«
»Tako je. gospodar!«
Molly je kakor v megli videla, kako se ji je Jack približal.
»Vsemogočni Bog, odpusti mi moje grehe!« je zajecljala.
Jack jo je prijel za roke — in ji snel verigo, v katero jo je bila uklonila Eliza.
»Tako, Jim«, je hladno nadaljeval. »Ta deklina ie prebila ure naliu:-ših muk, ure smrtne grozie. Zdaj vidite, da je zdržala to. česar marsikateri moški ne bi b;l prenese', zadosti ie kaznovana!«
»Toda gospodar...«
»Tiho! Nisem vajen ugovarjanja. Mo e načelo je, da kaznjujem s smrtjo samo tiste ničvrednice, ki zlorabljajo slabost svojih žrtev in ih upropaščajo. — Toda to dekle je dovolj kaznovano — nikdar več ne bo stopila v službo policije.«
.Timu pa ta nenadna sprememba nikakor ni bila všeč. Nejevoljno je rekel:
»Gospodar, vedno ste delali tako, koit se vam je zdelo prav; toda pomislite na to. da nas to dekle lahko vsak čas izda.«
»Ona je zdaj tu, pri nas. Eliza, jutri najdite zanjo kako primerno delo v hiši. Zaenkrat ne sme zapustiti sobe, kamor jo bom odpelial.«
Eliza >e mrko gledala Molly. Jack je to opazil.
»Eliza!« jo je poklical in v njegovem glasu je bila taka strogost, da je Eliza kar vztrepetala m nag'o izginila iz sobe. Jim ji je sledil. Jack je pa stopil k Moly. ki se je bila naslonila na posteljo.
»Vstanite!« ji je ukazal.
Molly se ni ganila — nenadni preobrat jo je tako pretresel, da se je onesvestila.
Jack se je sklonil, jo dvignil na roke kakor majhnega otročička in jo odnesel. Šel je po dolgem hodniku. tam na koncu ;e odpr] prijazno sobico. Položil jo je na pr-e^Vr, in se usedel poleg n:e.
★
Ko se je Mollv čez čas zavedla in zopet zagledala kraj sebe moža s črno masko, je vztrepetala od nove groze.
»Ne bojte se«, pa je nežno spregovoril Jack. »Prestali ste kazen, In nič hudega se vam ne bo zgodilo. Ampak zdaj ostanete kAiko časa moja vjetnica, dokler... dokler ne ukrenem drugače.
Molly je zdrknila s postelje in pokleknila predenj:
»Oh. kako sem vam hvaležna. Tako ste dobri in plemeniti.«
»Ali ste res mislili, da sem jaz navaden razbojnik, ki si iz naslade ali krvoločnosti poiščem svojo žrtev in jo umorim?
»Da, mislila sem tako... a zdaj vidim... Odpustite mi!« je jecljala Molly s povešeno glavo.
»Se me še bojite?« je mehko dejal in k) dv'gnil od tal.
»Oh, prenehajte vendar z ubijanjem!« je vzkliknila Molly in proseče sklenila roke. »Pomislite, kakšen greh je ubijati. Božja zapoved veleva: ne ubijaj! — Tako ste še mladi in lepi — še ie čas, da krenete na drugo poit...«
»Kako pa veste, da sem mlad in lep? se je nasmehnil Jack.
»Sodim tako po vsem. čeprav imate masko na obrazu,« ie tiho rekla Molly in nehote zardela.
»Tako — no, saj ženske imate za take stvari dobre oči. Toda pustimo to. Kar zadeva mojo osveta, vedite, da nikdar ne bom odnehali Svojo prisego bom držal do smrti!«
Nastal ie molk med niima. In tedni je Mollv onaz'la. kako to Jack hrepeneče gleda Šele sedaj sc je zavedla, da je v samem spalnem oblačilu.
Sramežljivo si je pokrila oprsje. Tedai se ie Jack sklonil k n.ei in jo ohM okoli pasu. Zadrhtela ie in zamižala. shiteč. da jo bo pnliuhil. Toda naenkrat ja ie iznustil in vstal.
Jack se je spomnil, kaj le bil obljubu svoji Eli.
»Grem poklicat Elizo. da vam prinese obleke, gospodična.« je delal z mirn;m, prijaznim glasom in zapustil sobo.
Eliza je prišla z Mollyno obleko. Držala se ie še vedno jezno, a rekla ni nobene žaljive besede več.
Ko se je Mollv napravila, je Jack spet vstopil in deial:
»Kakor sem vam že prej povedal, gospodična, ostanete zaenkrat moja jetnica. In zdaj vas vprašam; Ali boste brez ugovarjanja storili vse, kar vam bo ukazano?«
»Bom, gospod.< je brez oklevanja odgovorila Molly.
»Dobro. Da vam ne bo dolgčas, vam bo Eliza prinesla kaj dela. Ne bo nič težkega. Toda varujte se — ne drznite se zapustiti to sobo, ali pobegniti iz hiše, ste razumeli?«
»Vse, prav vse bom storila, kar mi bo ukazano«, je odgovorila Molly in ga pogledala s solz-nimi, hvaležnimi očmi.
»Dobro, potem pa na svidenje, gospodična!«
Ko je ostala sama v sobi, ‘ki jo je Jack za seboj zaklenil, je dolgo časa premišljevala:
»Kako čuden je ta človek! Lahko bi me bil ubil, Pa vendar tega ni storil. In kako je značajen — kako zna brzdati svo.o strast. V njegovih rokah sem bila, lahko bi bil storil z menoj vse — in vendar mi je prizanesel! — In slišala sem, kako je zašepetal neko ime v tistem hipu, ko sem mislila, da me bo poljubil. Zdi se mi, da je rekel »Ela«. Ali je to njegova nevesta ali celo žena?... In kje sem zdaj jaz? Kakšna hiša je to? Čudno vse to. A rekel mi je, naj se nikar ve ne bojim, da se ml ne bo ni hudega zgodilo...
Tako je premišljevala Molly. In zdaj ko jo je minil strah, je tudi por
pustila napetost njenih živcev. In obšla jo je velika utrujenost.
Razpravila se je. legla v posteljo in kmalu sladko zaspala.
Iz domačih gajev
Da bi, kar je nekoč živelo, spet danes nas nanovo gu-lo za čast slovsoskega imena — s slovenskih njiv vam ta semena! Saj ni mrtvo, kar je rodila slovenska kri in v pesem zlila: očetov vera gre v sinove in nove nam rodi sadove!
Ti davni dnevi v našem času z današnjim zvene naj v »Glasu«, da starih delo v mladem pokolenju bo v moč in ra=t — slovenskemu
življenju!
M. VILHAR:
SLOVENKA Kaj maram, da nimar-Srebra ne zlata; ljubezen goreča Tud nekaj veljd!
Kaj maram, da nimam Prekrasnih oblek;
Zvestoba naj mene Odeva na vek!
Kaj maram, da nimam Na hribu gradu;
Po hišici nizki Se več je miru!
Kaj maram, da nimam Po zimi cvetic;
Saj cvete mi vedno Nedolžnost iz lici
Kaj maram, da nimam Pbilo blagi;
Ne hodim po svetu.
Sem rada domi!
Kaj maram, da nimam Ni prstan že zlat;
Še lože brez njega Grem delat in spat!
Kaj maram, da nimam Ne rek ne morja;
Ne bo mi po vodi Ljubezen ušli!
Kaj maram, da nimam Ne gor, ne planin;
Samo da moj ljubček Slovenski je sin!
MIROSLAV VILHAR je bil rojen leta 1818. v Planini na No* tranjskem in jo umrl na Kalcu leta 1871. Razen pesmi, ki jih je mnogo sam uglasbil, je napisal trdi več iger in spevoiger.
— Mimica, zakaj nisi hotela da poljbčka gospe šepetavčevi?
— Bala sem se, da dobim klofoMi kot Jo je papa.
Kralj Jurij V umira
Kronski svet odloča danes
London, 20. januarji. Seja kronskega sveta bo že danes v Bandainghamu, in sicer popoldne, balkor je faio prvotno javljeno. Pri-Pommiti je treba, da je bil tudi v kraljeve težke bolezni leta ^"28. postavljen namestniSki svet, ki so ga sestavljali yorškl vojvo-r3! predsednik vlade, lord kamce-lar Im cantenburyjsikl nadškof.
Nobenih izboljšanj
Sandringham, 20- jan. Uradno Poroča no, da danes ne bo izda-o nobeno zdravstveno poročilo o Nanju Nj. Vel- kralja.
Zjutraj ob eni je bilo izjavlje-° z uradne strani, da je kralj ne-„ spai in da v stanju visokega boilnika ni nobene bistvene iz-
t^tonembe.
Italijani se na severu umikajo
Addis Abeba, 20- Januarja- Po poročilih dopisnikov Reuterjeve, Havasove in nemške agencije se da sklepati, da Abesinci na severnem bojišču stalno napredujejlo in da so pregnali Italijane iz vse pokrajine Enderte. Makala ja zdaj od vseh strani obkoljena in smatrajo, da je za Italijane definitiivnio izgubljena. Ker so obenem čete rasa KaSe izvojevale veliko zmago severno Aksuma, tako da prodira, jo že v smeri na Aduo, medtem ko
čete rasa Sejuma prodirajo v smeri iz Makale proti Adui, splošno sodijo, da Se bodlo Italijani še pred nastopom deževne dobe umaknili spet na prvotno bojno črto Aksum - Adua - Adigrad.
Doznava se, da so Abesinci v tolpi dosedanjih bojev zaplenili Italijanom 85 tankov-
Pio najnovejših poročilih so čete rasa AJehija včeraj popoldne že zavzele sveto mesto Aksum-
Sedem Srancesklh ministrov v ostavki
Pariz. 20. jan- Havas. Po včerajšnji seji izvršnega odbora radikalne stranke morajo sedaj ministri in parlamentarci te stranke izvajati voljo stranke in jo spremeniti v delo. Na ta način je bilo izvedeno spoštovanje pristojnosti posameznih organizmov. Z ozirom na to, ker bo Laval začetkom tedna zadržan z delom sveta DN. politični krogi menijo, da ne bo prišlo dio takojšnjih izprememb položaja. Laval se bo verjetno vrnil v Pariz v sredo popoldne in se bo sestal s Ilerriotom, ki mu bo ob tej priliki uradno predal svojo demisijo- Če bodo to storili tudi drogi radikalni ministri, bo Laval sklical svoje tovariše, da se skupno sklene demisija vlade- Parlamentarna skupina radikal nesocialistične stranke se bo sestala v torek, da sprejme sklep v vprašanju, ali morajo radikalni ministri takoj podati ostavko v zvezi z današnjo resolucijo izvršnega odbora radikalne stranke, ali pa da se počaka na debato v parlamentu, v kateri se bo razložilo neenotnost med radikali in Lavalom. Pri tem bodo radikalni poslanci glasovali samo v zvezi z današnjo resolucijo iz-
vršnega odbora. Vsekakor ni verjetno, da se strankarsko premirje ne bo moglo vzdržati, ker bo iz vlade, ki šteje 20 ministrov, izstopilo 7 ministrov-
„Vlada je na koncu“...
Dasi časopisje ugotavlja nekatere ugodne nianse v načinu, kako je včeraj izvršni odbor radikalne socialistične stranke izrazil svojo napetost napram vladi se vendarle vsi strinjajo v tem, da bo izstop radikalnih ministrov iz Lavalove vlade izzval ostavko celokupne Lavalove vlade. Listi pišejo že nasledniku Lavala in poudarjajo, da bo ta postavljen pred zelo velike težave-
Journal« med drugim ugotavlja, da resolucija radikalno socialističnega izvršnega odbora izrečno ne zahteva ostavke radikalno socialističnih ministrov, vendar pa s svojo vsebino dela ostavko neizbežno. Tisti, ki trdi, da ministrska kriza ni bila odprta že včeraj, bi moral verjeti v čudo, zaključuje svoj komentar »Petit Parisien«.
Slično piše tudi radikalno socialistično »Ere Nouvelle«, ki pravi: »Vlada je na koncu«.
Pred imenovanjem namestništva
^ Sandringham, 20. jan. n. Dozna-. da se bo danes sestal kron-H svet, ki bo imenoval kraljev-o namestnišvo. V tem namestni-bodo ministrski predsednik •dvin, notr. minister Simon, •^Predsednik vlade Macdonald in Uo,*f kancelar-
.j . o sklicanju kronskega sveta izzvala v vseh krogih relativno J^burjenje, pa tudi nekoliko po-JCnje. Daši dosedanja zdravnl-had S|>Or0<'I:i ne nudijo mnogo v končno ozdravljenje, ven-hiiei?«VeS* ° kronskem svetu daje j ' 'tl’ da bo bolezen kralja Juri-da i ‘ ,*ra-ia*a dalje časa- Misli se, m u, ° v kronskem svetu: princ aleSa, yorški vojvoda, kent-§kofX °j'°^a> eanterburyjski nad-Itg- ’ jniiUstrski predsednik in lord iv ,n>.e ar" kronski svet bo zasedal jJn^torih kralja Jurija V-, ver-ru oddelku, ki bo v neposred-eold	kjer leži bcdan vi-
mk; da bi tn-ko kralj lahko doval kronskemu svetu.
Glbanje angleške Hote
Ski nazorfv Jan' .k" štirje angle« sidra i^1 ,6(? ,^anes dvignili ln odpiuli v neznani smeri.
Tri nove nemške divizije
Pariz, 20- jan. r. Kakor se more razbrati iz najnovejših poročili, ki so zadnje dnt prišla iz Berlina.v francoski (in tudi angleški) zuna-mjepdlitičnb urad, se je nemška vlada v zvezd z vznemirjenjem nemške javnosti zaradi francosko-
amigleškega vojaškega sporazuma, odločila, da takoj sestavi tri nove divizije vojaštva, ki so najbrž namenjene v Porenje za ponovno oborožitev te demilitarizirane cone.
TC
.	----1 v. ■■ ■■
Zanimiva slika s soma Iške fronte. Avtokaravana pelje pontone in gradbeni materijal za most, ki so ga Italijani zgradili čez reke Giuba.
Pastirsko pismo nemških Škotov
Berlin, 20- jan. AA. Včeraj so v vseh nemških katoliških cerkvah prebrali pastirsko pismo nemških škofov, ki je bilo sestavljeno na konferenci v Fuldi. Pastirsko pismo posebno pretresa vprašanje »svete tajne poroke«. V tem vprašanju je episkopat proučil predpise katoliške cerkve v zvezi s predpisi narodnega socializma glede zaščite rase- V pastirskem pismu povdar-jajo škofje, da je stališče cerkve v vprašanju sterilizacije znano in da ga ni treba ponavljati.
Hanover, 20. jan- Državni minister za cerkvene zadeve Kerrl j« dal časopisju izjavo, v kateri je posebno povdaril, da mora vsak narodni socialist imeti versko prepričanje. Mora tudi Spoštovati versko prepričanje drugih ljudi. Pri tem je njemu samemu prepuščeno, v katerih oblikah vere bo živel. Obrekovanje je, če se trdi, da narodni socializem pobija katerokoli vero. Narodno-socialistična država pobija brezboštvo, ker ga smatra za neprijatelja reda in kulture. Zato se nar- socializem bori proti boljševizmu in daje zaščito cerkvam, zato pa zahteva od cerkev, naj podpirajo državo.
Dr. P uric v Ženevi
Ženeva, 20- januarja. AA. Danes zjutraj je prišel v Ženevo s pariškim brzovlakom jugosloven-ski prvi delegat pri DN dr. Božidar Purič, opalnomočeni minister v Parizu. Minister Purič je dopotoval z istim vlakom, v katerem je bil tudi Eden, zunanji minister Velike Britanije- Purič se je na postaji pozdravil z Edenom-
Ženeva v ozadju
Pariz, 20. jan. Havas. Vsi jutranji listi se strinjajo, da bo latentna kriza francoske Vlade in bolezen kralja Jurija znatno vplivala na -potek današnjega sestanka sveta DN. Zato v Ženevi me bo prišlo do nobenih vžnejših odločitev.
MALI OGLASI
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši snesek 5 Din. Drž. in ban. davek • Din. Oglasniki, ki Iščejo elažbe, plačajo samo po 25 par za besedo. Na pismena vprašanja je priložiti ga odgovor 2 Din v mamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri na« ročiln
Za 1. marec iSčem 2 sobno stanovanje ob cesti proti 6t. Vidu. Ponudbe pod >št. Vid« na upravo lista.
1 a oreh. jederca 5 kg Din 100.— Zaklane pitane očiščene purane, piške 10 kg Din 120.— tranko poštnina razpošilja G. Drechsler Tuzla
la jajca zajamčeno sveža, debela, zaboj 720 komadov Din 490.-la cvetlični med j kanta 30 kg Din |390.— franko podvoz razpošilja povzetjem G. Drechsler — Tuzla.
Ženitve
in možitve
boljših krogov posredujemo najvest-neje. Razpošiljamo Informativne prospekte proti predplačilu Din 10.—, v poštnih znamkah - diskretno. Velika izbira, odličnih partij obojega spola. Naročite takoj prospekte! »Rezor« Zagreb — pošta 3.
Čitajte!
Priporočajte!
širite!
„GLAS
NARODA"!1
Našim odjemalcem nudimo priliko, da zamorejo kupiti še en par čevljev, ki jim bodo obvarovali zdravje pred bližajočim se slabim vremenom. Ne oklevajte, požurite se dokler imamo vse velikosti na zalogi
krznom, tople in elegantne za Vaše ljubljenčke.
Škorenčki za šolarje in naše male poredneže.
Tople meltonke, podložene z volno; podplati ne propuščajo vode.
Moške G9,—
ZIMSKIH NOGAVIC SMO TUDI ZNIŽALI. POSETITE NAS!
Tople snežke čuvajo Vaše zdravje in drage čevlje pred snegom in blatom.

.
%