Sploine vestl. — Odtegljaji v me*Jau juni)u in Juliju. UčiteljstVu je bila v mcsccu juniju odtcg= njcna državna stanarina za tri mesece sku> paj, v znesku do 450 Din. Ta velik odtegljaj je vznemiril učiteljstvo poscbno zatcgadelj, ker ni prejelo istočasno stanarin od občin in ne naturalnih stanovanj, kakor jih predvi« dcva zakon o narodnih šolah. V juliju je pa banska uprava odtrgala 'delu učitcljstva da,vck na nove stanarine, prejete od občin, v Ljubljani pa še 180 Din. za prejeto razliko I. draginjskega razreda za mesec februar, tako da so odtegljaji zopet znesli do 400Din. Davek na stanarino, ki znese do 25jDin me= sečno pri nekaterih je bil odtegnjcn zopet za tri mesece skupaj. Učitcijstvo jc izrazilo željo in organizacija je storila tudi kora^ ke, da se ti odtegljaji nc izvrše hkrati, tem> več 'da sc porazdele na več mesecev in več obrokov. Žal je zaznala onganizacija za od= tcgljaje prepozno in so bili plačilni scznami žc na šolah, tako da se zadeva ni dala več ureditj. Za avgust se obeta zopet nov od« tegljaj, t. j. davek za »kuluk«, ki sc bo na podlagi zadnjih odločb moral odtegniti. Obračamo se do kraljcvskc banskc uprave, da se vsaj ta odtegljaj porazdeli na več me* sccev in se s tem vsaj na ta način malo olajša položaj učiteljstvu. Šolski u raviielji in upraviteljice! Poslužite se naročilnic ..Učiteljske gospo- darske poslovalnice", ki ste jih prejeli in izvršite vsa naročila le potom UGP. — Delo nemškega učiteljskega udruženja v letu 1929. Poročilo o delovanju nemškega učitcljskega udruženja za leto 1929., ki ga priobčuje »Allgemeine Deutschc Lehrerzei* tung« z dne 22. maja, vsebujc v glavnem na= slednje: Učiteljska organizacija jc nosilec in varuh kulturno*vzgojnega stremljenja in kot taka, je ona važen faktor splošnega po= litično=državnega delovanja. V današnji Nem= eiji sc ne najde besede, ki bi se večkrat uporabljala kot beseda k r i z a. Kriza v vsem narodnem in državnem življenju, razen — kar jc tragično simptomatično, nikjer se ne govori o krizi kulture. A ta je najbolj pereča in najvažnejša, ker ona obsega splošni pro« blem krizc. — Učiteljska organizacija, s par desettisoči članstva, jc ona osrednja točka, ki je dolžna ustvarjati kulturo svojcga na= roda, držeč ga čvrsto pod svojim vplivom in ne ga prcpustiti kaki objestni struji, ki bi ga mogla zavesti v tak položaj, da bi se njegovo duševno obzorje zožilo in skvarilo. — Naši nasprotniki pravijo, da smo mi tisti, ki odrc= kamo avtoriteto — ampak oni nimajo prav ko to gcneralizirajo i.n pravijo, da smo mi sploh proti vsaki avtoriteti. Ne — mi spoštujemo avtoriteto, avtoritcto intelekta, av» toriteto človeškc duševnc samostojnosti. Vsak dan se nam daje že preveč r»~jmeti. da so razmere za dosego naših idealov zelo neprikladne. Na žalost občutimo tudi mi to zelo jasno. Težke rane strahovite vojne so globoko urezane v naše duševno in ekonom* sko življenje in na njegovo popolno ozdrav* ljenje bo treba še dolgo čakati. Tako dušev* no in ekonomsko življenje, še vedni tradicio* nalizcm v državni upravi, nejasnost zakono= daje, neenakost šolskega sistema, neenakost v učitcljski izobrazbi, vse te negativne okoTi= ščine so vzrok, da smo še zelo daleč od enotj ne šole in da smo še daleč od prave nemške šole. Naš ideal, ustvaritev enotne nemške šole, predstavlja svetlo točko, ampak tako, ki so ji zakrili svetlobo temni oblaki scdanjih socialnih in ckonomskih razmer. Naša žclja je, in tudi naš napor je usmerjen na to, da razžcncmo te goste oblake, da bo mogel naš ideal zasijati s polnim žarom. — Naša akcija za državno reformo v smislu ustvarjenja enotne nemške šole, ni imela uspeha. — Ovganizacija je propagirala idejo, da je treba postaviti osnovno šolo v službo pomirjenja narodov. Odkrito povedano, ta problem so iskreno pozdravili vsi člani učiteljskega udruženja in ta iskrenost je bila povod, da je nemško učiteljstvo med prvimi pristopilo v internacionalno federacijo učiteljskih udru= ženj z največjim številom članov in v njej najmarljivejše sodelujc. — Nemška učiteljska organizacija je včlanjena v splošnem urad= niškem savezu, v katerem se rešujejo oni problemi, ki interesirajo vsc uradništvo in s tem tudi učitelje. — G. Raeppl, ki je podal poročilo, ga končuje z željo, da bi bilo poročilo, ki bo podano o delu v letu 1930., manj pesimistično nego sedanje. — Kako se vrši učiteljska skupščina na Angleškem. Letos se jc vršila skupščina angleškega učiteljskega udruženja v Bourne* mouthu. Udruženje ima dva predsednika: učitelja Mr. Covena in učiteljico Manning. Angleži so znani kot narod, ki zelo spoštuje bon ton in takt. Razume se, točno ob jav= ljenem času so zbrani v dvorani vsi delegati (2000 po številu). Kmalu se pojavi tudi pred= sedništvo, delegati vstanejo in stojijo toliko časa, dokler ne zavzamc predscdništvo svo jih mcst. Tajnik poda prcdscdniku zlato verižico, ki jo ta da okoli vratu. S tem se začne njegova službcna funkcija. Ko odda to dolžnost drugemu, si sname to verižico in jo natakne svojemu namcstniku okoli vratu. — Poleg običajncga dnevnega reda se je bavila letošnja skupščina tudi z vprašanjem neuspehov. Organizaciji ni uspelo uresničiti njene namene. Edini uspeh jc ta, da je sedanja vlada držala obljubo, ki jo jc dala volilcem med volilno borbo in uvedla povsod osemletno šolsko obveznost (v veči; ni šol je ta že obstojala). Predsedftica Man= ning, ki je znana pedagoška reformatorica, je govorila o šolstvu in poudarjala pred« vsem naslednje: Ona je v principu proti for= muliranju pedagoških norm. Čim svobodnejši je učitelj pri svojem delu, tem boljša je šola. 2e v prvih razredih je treba izvršiti diferencijacijo otroških sposobnosti in dati otrokom priliko, da bi svoje sposobnosti čim bolje izpopolnili. Ne moremo imenovati večjega uspeha niti v vzgoji niti pri pouku nego je ta, ko pride otrok sam do kakega pozitivnega rezultata. Otroka jc trcba vcdno samo vzpodbujati. POKRAJINSKA SKUPŠČINA. Opozarjamo ponovno na poziv novomeškega učit. društva, da se pri njem delegati(ke) in drugi udeleženci pravočasno, t.j.do lO.julija priglase zaradi preuočišča. — Zahvala. Gospod Anton Janežič, po scstnik papirne industrije v Ljubljani, Flor* jan.ska uiica št. 14, je podaril 300 Din (tri sto) za revne šolske otroke na tukajšnji šoli. Za ta velikodušni dar mu izreka iskreno zahvalo — upraviteljstvja deške iasnove šolfe v Ti-bovs ljah. — Mladič, Zakon o tisku. V založbi Ju* goslovaruske knjigarne je izšl,a knjižica »Za* kon o tisku«, ki jo je uredil sodnik okrožnega sodišča v Ljulbljani Mladič Ariton. Knjižica vscbuje preg.ledno tekst zakona o tisku z 6. VIII. 1925. z vsemi doipolnitvami in sipre' membami po tiskovini novelii z 6. I. in 11. I. 1929. uvodnem zalkarnu h kazemskim zako« nom z 16. II. 1929., kazenskemu zakoniku z 27. I. 1929., zakon o izrvrševanju ikazni na prostosti od 16. II. in zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi z 6. I. 1929. in je opremljena z nad 100 važnejšimi in zanimis vejšimi razsodlbami kasacij in višjih sodišč Knjižica je z oziirom na njeno' vsebino, ki do sedaj še ni bila nikjer objavljena neob= hodno potrebna vsem praktičnim juristom, novinarjem in tiskarjem ter tudi učiteljem, ki doipisujejo v liste. 8" — 66 Sitrani. Cena l(i Din. — Mterjbpržski uči|elji matlirant! iz let 1880., 1881. in (1882. sc zbirajo k svojemu sc= stanku v Rogaški Slatini dne 5. julija t. 1. zvečer v hotelu »Solnce« ob 8. (20.) uri s pros slavo jubilantov iz letnika 1880. Iz Grobel« nega v Rogaško Slatino podnevu 5 Vlakov. IVimcrna pernočišča priskrbljena. V nedcl'jo zarana se udeležimo korporativno službc božje. Potem slučajni izleti — skupnl obed ob 13. uri — popoldne razid. Vsak udeleže* ncc naj se prijavi takoj pri tovarišu jubi; lantu Ivanu Kitu v Rogaški 'Slatini, da se vsc pravočasno naroči. V imenu sklicateljev: Tone Porekar — Maribor. — Občni zbor ISIovenske Matice se jc vršil dne 2. jttnija. Predsednik je izrekel za« hvalo sloveruskim dnevnikom »Jutru«, »Slo= vencu«, »SJov. Nanodu« in »Učiteljskemu Tovarišu« za brezplačno obvcščanje o dru? štvenem poslovanju, kakor tudi vsem .pover« jeništvoTn za njih sodelovanje. Iz tiskanega lctnega iporočila za leto 1929. je razvide,ti, da je imelo druStvo 1 častnega člana, 1 pokro^ vitelja, 8 ustanovniko-v, 45 društvenikov in 3525 redmih članov. Raznim prosvetnim ustanovam in zavodom je dala lansko leto Silovenska Matica breziplačno na irazpolago 1490 knjig ter je 'brezplačno ddlstopila drž. bib.Hotcki vse one bnjigc, ki jih je dobila od tujih založništev. Takšnih slovenskih, hrvait^ skih, sfbskih, čeških, ruskih, bolgarskih, francosikih knjig jc bilo 890. Izvoljeni ,so bili v društvcni odbor za tirilctno d«ibo: Albrecht Fran, dr. Camkar Izidor, dr. Oebevec Josip, Kozak Juš, Lajovic Anton, dr. Lončar Dra= gotin, Prepeiluh Albin. Vidmar Josip in Žu* pančič Oton; v nadzorsttvo pa: dr. Glonar Joža, Rožanec Mihael in Tosti Avgust. — Vsem, kia* 'ste tstoVili; in z nami sočuv» stvujetc, Bog Vam povrni. — Blrptuž Marij. — 9. Jn 10. stfevilka »PlppioilniikB« i/ide prihodnji teden. Šolski upravitelji — poslovodje krajevnih šolskih odborov! Poslužite se naročilnic nUčiteljske gospo- darske poslovalnice" in naročite vse po- trebščine za šole le potom UGP. INTERESANTNA NOVOST NA FRONTI OVOMALTINE. Ovomaltine je v rokah zdravnikov že nekaj desetletij preizkušeno sredstvo za kre* pitev. Navadno se doda to okusno, konccntri* rano redilno sredstvo toplemu mleku za zajtrk in južino. Da bi sc moglo to krepilno redilno sredstvo uporabljati kot ugodna osvežujoča pijača, tudi za veliko žejo, je dala tvornica Dr. A. \Vandera v promet zelo okusno čašo iz aluminija pod imenom Ovo* mix. V Ovomix čaši se meša Ovomaltinc ne= kaj sekund s hladnim mlekom in s tem se dobi zelo dobra, osvcžujoča pijača, ki daje istočasno novo moč.