LJUBEZEN KJERKOLI NA SVETU G A L E R I J A D L U M Ž I D O V S K A , U L . 1 0 M A R I B O R , 11. 3 5. 4 . –. 2025, KURATOR MARIO BERDIČ CODELLA : MILENA HOUŠKA PAVLIN Rojena je leta 1944 v Ljubljani. Leta 1965 je diplomirala na likovnem oddelku Pedagoške akademije v Mariboru (prof. Maks Kavčič, prof. Lajči Pandur st., prof. Slavko Kores). Leta 1970 je diplomirala na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Razstavljala je samostojno in na skupinskih razstavah doma in v tujini, se udeleževala slikarskih kolonij, izdajala je koledarje z lastnimi motivi, ilustrirala knjige in slikala na keramiko. Ustvarja v tehniki akvarela in olja (med drugim je sodelovala trikrat na svetovni razstavi akvarelov v Fabrianu, Italija in v Tirani, Albanija). Bila je aktivna članica DLUM in Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov ter Zveze avstrijsko-slovenskega prijateljstva. Njena dela govorijo o harmoniji in disharmoniji narave in človeka, svarijo pred grobimi posegi v FOTOGRAFIJA: BRANIMIR RITONJA zakonitosti narave in pred katastrofalnimi posledicami teh nekontroliranih posegov. Živi in ustvarja v Mariboru. Misel: »Še vedno smo del narave, nismo njen gospodar (sploh ne slab), moramo se držati njenih pravil, v katerih so vključeni odnosi med vsem živim in neživim (enako je pomemben). Da pa to deluje, je enako pomemben odnos do človeške družbe, katere del smo – ne more gospodariti en sam. Vedno se pogovarjamo o posledicah, ne vzrokih. Narava pa nam je osnovni vzgib – ljubezen; tu se začne ljubezen do človeka, narave okoli nas, do okolja, do družbe, ki nas obdaja in katere del smo.« Milena Houška Pavlin 2 MILENA HOUŠKA PAVLIN V GALERIJI DLUM 2025 Likovna dela mariborske slikarke Milene Houške Pavlin odslikavajo subtilna doživetja ob neposrednem stiku z naravo in ljudmi, v skladu z umetničino idilično vizijo neomadeževanega stvarstva. Njena cvetlična tihožitja, krajine, živalski motivi, ženski akti in portreti posredujejo opazovalcu intimno, mestoma eksotično atmosfero krajev, ki jih je obiskovala, in ljudi, ki jih je srečevala. Hkrati so lahko slikarkine upodobitve otroških, dekliških in ženskih likov nosilke večplastne simbolike, tako psihološke kot socialne, ki sega od samozavedanja ženskosti do domoljubnih vsebin (npr. ciklus po Waltu Whitmanu na temo svobode ob osamosvojitvi Slovenije). Milena Houška Pavlin je sprva raziskovala izrazne možnosti akvarelne FOTOGRAFIJA: BRANIMIR RITONJA tehnike z različnimi pristopi na papirnih nosilcih raznovrstnih kvalitet, vključno s pastelnimi risbami, v novejšem ustvarjalnem obdobju pa se posveča skoraj izključno tehniki olja na platnu, četudi napoveduje svojo vrnitev na akvarele. Hkrati išče zmeraj nove motive, v novejšem času pa jo zanima predvsem ekološka tematika onesnaževanja okolja in v tem okviru tudi podiranje dreves, bodisi iz komercialnih ali kakšnih drugih razlogov. Pri tem ohranja po eni strani svojstven lirično stiliziran izraz, po drugi strani pa razvije bolj ekspresivno varianto ob poudarjeni gestualnosti, dinamičnih linijah in naključnih razlitjih, posredujoč oljni tehniki videz akvarela, še posebej s pomočjo lazurnih nanosov barve. V okvir najbolj prepoznavnih umetničinih likovnih ciklov sodi zgodnji izbor ženskih aktov in ljubezenskih dvojic za ilustracijo knjige poezij Geme Hafner Mozaik srca iz leta 1999, v tehniki akvarela na mokro podlago, nato pastelni ciklus konjev v krajini iz Lipice, nastal leta 2000, nadaljujoč se v leto 2001, tokrat v tehniki tuša, pri čemer pridobi pomen krajina. Sledi ciklus samostojnih krajin v lavirani risbi s tušem kot ilustracija knjige Marice Škorjanec Košnji veter. Skozi daljše obdobje sta nastajala vzhodnjaško občuten cikel ptičev v krošnjah s črnim in rjavim 3 tušem ali v akvarelu, s katerim je skušala kompozicije poliptihov. V istem slogu in z istimi umetnica opozoriti na vsesplošno ogroženost motivi je naslednje leto nadaljevala svoj opus teh nežnih živalic, ki pa kljub neprestanim na Prvi likovni koloniji Rogaška Slatina, vendar nevarnostim ohranjajo svojo lepoto in veselje tokrat na velikoformatnih akvarelih. Upodobila do življenja, ter ekspresivni ciklus krajin na je prizore gozda, kot jih je videla iz svojega pergamentu majhnega formata. Leto 2002 okna, vendar brez ambicij realističnega pomeni za avtorico neke vrste prelomnico, saj posnemanja narave, saj je skušala prikazati ne se odloči ponovno ustvarjati v tehniki olja na le optično, marveč tudi zvočno “kuliso” platnu večjih formatov s kulminacijo v ciklu naravnega okolja, ki jo povzroča, poleg krajin iz likovne kolonije v Abitantih. Hkrati šumenja listov in vejevja dreves, predvsem nastaneta še cikla v tehniki tuša na papirnih neprestano oglašanje številnih ptičev v smislu podlagah različnih kakovosti in sestavin, pri himne stvarstvu, povezujoč naravo v celostno, čemer je prvi posvečen vtisom iz Španije in transcendentno, zemeljsko in nebeško Camarge (biki in konji v značilni krajini), drugi harmonijo. Dramatični vrhunec je ustvarila s pa je nastal na Kornatih z močnejšim prizorom uničenega gozda v katarzični sliki ekspresivnim nabojem. Moje drevo, kjer umetnica objema steblo, upoštevajoč ga kot sebi enako, ljubljeno bitje. Umetnica je s kornatskim ciklom upodobila svoj Prav to zgodnje olje na platnu, vključno s intimni, ljubeči odnos do narave, vendar hkrati skorajda sočasnim portretom žal že prvič opozarjala na nevarnosti človekovega preminulega soproga, ki mu posveča svojo vztrajnega prizadevanja po “civiliziranju” za predstavitev, razstavlja tudi na tokratni tematski enkrat še neokrnjenega naravnega okolja. razstavi v Galeriji DLUM. Skladno z omenjenimi občutji je skoraj sočasno ustvarjala tudi akvarelni ciklus travnikov, za Milena Houška Pavlin se je na tokratno katerega je navdih črpala med neskončnimi samostojno razstavo, za katero pravi, da bo sprehodi po livadah. O ciklu je umetnica tudi zadnja, pripravljala kar več mesecev in zapisala, da akvareli “... niso le prepisi narave, zanjo ustvarila večinoma nova likovna dela v ampak so občutki o rastlinskih bitjih, o katerih tehniki olja na platnu. Dejansko gre za njeno sem sanjala, se z njimi pogovarjala, obupavala, najbolj intimno samostojno predstavitev do upala in iskala novo življenjsko energijo.” Okrog sedaj, katere postavitev je skrbno načrtovala. leta 2006, v obdobju sodelovanja na VIII. V zgornji etaži je soprogu podelila osrednje mednarodni likovni koloniji Lijalent, je Milena mesto, saj z leve stene opazuje celotno Houška Pavlin pričela ustvarjati precedenčni dogajanje v zvezi z umetnico, navzočo v že ciklus akvarelov in akvareliranih risb s tušem, omenjeni kultni sliki Moje drevo, ki ga objema, prvič z motivi Lenta, starega Maribora in simbolizirajoč svojo ljubezen do celotne mestnega parka, ki pa jih je upodobila z narave. Ob tej sliki se nahaja delo Dve lipi, nekoliko spremenjenim likovnim izrazom. posvečeno nedavno posekanima lipama na Opazimo namreč izrazitejšo ortogonalno zelenici ob njuni hiši pod Pohorjem, kjer sta geometrijsko stilizacijo in poudarjanje detajlov, preživela večino svojih skupnih, srečnih let. Sledi kar posreduje likovnim delom skorajda še delo (podrta) Krošnja, kjer se ptice še zadnjič dokumentarni značaj. Kmalu nato prične zbirajo v jatu, preden bodo za zmeraj odletele umetnica eksperimentirati z možnostjo prenosa proč. Nad stopniščem dominira upodobitev svojega prepoznavnega, sproščenega mladenke z zlato prinašalko Arko, obe akvarelnega sloga v tehniko olja na platnu, kar usmerjeni k dvema štoroma, edinima je povzročilo nastanek cele vrste uspelih preostankoma lip na sosednjem vrtu, z nazivom krajinskih motivov gozda, vključno s prvič Spomin. Umetnica z zaskrbljenostjo ugotavlja, preizkušenim sestavljanjem nosilcev v večkrilne da hkrati propadajo tudi mogočni podpohorski 4 iglavci v neposredni soseščini. Na medetaži prevladuje velika slika na travi sedeče gole deklice z rdečim ptičem na desnem ramenu, levo od nje pa znova podrto drevo s pticami. Pticam je posvečeno tudi delo Pojoči grm, postavljeno na čelno steno spodnje etaže, ki pa jo v celoti zaznamuje ekološka problematika onesnaževanja morja. Simbol onesnaženih morskih globin so vijugaste plastične cevi, ki jih naseljujejo ribe, morski konjiči in leščurji. Slednji so pravi filtri morske vode, zato se v onesnaženem okolju zastrupljajo tudi sami, pri čemer gre za neke vrste prisilno samožrtvovanje. Pri morskih konjičih pa gre za nekoliko drugačno simboliko, saj tukaj samčki prevzemajo dobesedno vlogo roditelja, saj oni rojevajo potomstvo, medtem ko se samičke pripravljajo na spočetje novega zaroda. Umetnica zaključuje zgodbo ogroženega naravnega cikla obnavljanja življenja s panoramsko upodobitvijo golega para moškega in ženske, ki sedita na otoku iz smeti sredi oceana, z nazivom Ljubezen kjerkoli na svetu II., napovedujoč kot nova Adam in Eva novo obdobje človeške prihodnosti. Zagotovo gre za izjemno, čustveno zasnovano razstavo, ki pomeni dobrodošlo popestritev na slovenskem likovnem prizorišču. Mario Berdič Codella, v Mariboru, februar 2025 5 SPOMIN, 2024, olje, platno, 100 × 120 cm RAJSKI SVET RIB I., 2024, olje, platno, 80 × 100 cm 6 MORSKA PRAVLJICA, 2024, olje, platno, 80 × 80 cm 7 POJOČI GRM, 2018, olje, platno, 100 × 80 cm 8 9 BIL JE NEKOČ LEPI SVET II., 2024, olje, platno, 80 × 100 cm BIL JE NEKOČ LEPI SVET III., 2024, olje, platno, 80 × 100 cm 10 MOJA LIPA, 2024, olje, platno, 100 × 80 cm LIPI, 2024, olje, platno, 80 × 100 cm 11 DEBLA I., 2018, olje, platno, 25 × 30 cm RAJSKI SVET RIB II., 2024, olje, platno, 80 × 100 cm 12 DEBLA II., 2018, olje, platno, 30 × 30 cm BIL JE NEKOČ LEPI SVET I., 2024, olje, platno, 80 × 100 cm 13 DEBLA III., 2018, olje, platno, 25 × 30 cm SPOMIN II., 2025, tuš, papir, 15 × 20 cm 14 Naslov e-kataloga: »Milenka Houška Pavlin – Ljubezen Razstava je nastala v organizaciji: kjerkoli na svetu, Galerija DLUM, Maribor, 11. 3.–5. 4. 2025, kurator: Mario Berdič Codella« Izdajatelj: DLUM, Trg Leona Štuklja 2, Maribor Založnik: DLUM, Maribor (zanj: Katja Majer) Avtor besedila: Mario Berdič Codella Urednik: Marko Pak Oblikovanje: Peter Vernik Tehnično urejanje: Branko Mur Fotografije: Branimir Ritonja Katalog je dostopen na naslovu: https://www.dlum.si/razstave Izid: Maribor, marec, 2025 Brezplačen izvod S prijazno pomočjo: CIP - Kataložni zapis o publikaciji Duške Podlesnik Univerzitetna knjižnica Maribor 75(083.824)(0.034.2) HOUŠKA Pavlin, Milena Ljubezen kjerkoli na svetu [Elektronski vir] : Galerija DLUM, Židovska 10, Maribor, 11. 3.–5. 4. 2025 / Milenka Houška Pavlin ; kurator Mario Berdič Codella ; [avtor besedila Mario Berdič Codella ; urednik Marko Pak ; fotografije Branimir Ritonja]. - E-knjiga. – Maribor : DLUM, 2025 Način dostopa (URL): https://www.dlum.si/razstave ISBN 978-961-96810-8-4 (PDF) COBISS.SI-ID 227486211 Program Galerije DLUM podpira: 15