Https://www.cultureforhealth.eu/ in https://culture­
-on-prescription.eu/ 
SOCIALNO PREDPISOVANJE IN KULTURA NA RECEPT 
V slovenskih medijih smo zasledili vec prispevkov na temo socialnega pred­pisovanja. Kaj pravzaprav to pomeni in predvsem kaj to prinaša starejšim ose­bam? Pri mednarodnem projektu Kultura za zdravje (Culture for Health, 2021 do 2023) je sodelovala tudi slovenska ne­vladna organizacija s podrocja kulture Asociacija. 
Socialno predpisovanje (ang. social prescribing) je preverjeno uspešen pri-stop k reševanju osamljenosti in drugih izzivov duševnega zdravja. Ta preventivni pristop je še dokaj nepoznan v mnogih državah, tudi pri nas, a ponekod se je že formalno uveljavil kot eden od možnih ukrepov znotraj nacionalnih zdravstvenih sistemov. 
V projektu Kultura na recept (ang. Cul­ture on Prescription), ki raziskuje upora­bo tega pristopa za starejše osebe, posto­pek opišejo na kratko takole: zdravstveni delavec (osebni zdravnik ali medicinska sestra) po oceni zdravstvenega stanja in pocutja osebam »predpiše« udeležbo v organiziranih kulturnih dejavnostih v skupnosti. 
Dobro zdravje in dobro pocutje sta temeljna stebra uspešnih družb. Vendar se zdravstvene politike v državah EU osredotocajo predvsem na zdravljenje bolezni, ceprav je dokazano, da je pre­precevanje bolezni in promocija zdravja stroškovno ucinkovitejše kakor zdravlje­nje. Zato se ambicioznejši in celovitejši pristop k zdravju in dobremu pocutju, ki dopolnjuje biomedicinski model, preu­smerja v preventivo. 
Vec kot 75 milijonov starejših v Evropi se z družino ali prijatelji srecuje najvec enkrat na mesec, mnogi se pocutijo osa­mljene. V zadnjih letih je ta obcutek okre­pila pandemija covida-19, zaradi katere mnogi tudi vec mesecev niso imeli stikov s prijatelji ali sorodniki. Od takrat sta se anksioznost in depresija znatno povecali. Poleg tega imajo številne evropske države v svojih sistemih psihosocialne pomoci omejene zmogljivosti in dolge cakalne vr­ste. Evropska komisija zato poziva k celo­vitemu pristopu k duševnemu zdravju in med drugimi dejavniki prepoznava tudi potencial kulture za izboljšanje zdravja in dobrega pocutja. 
Kako socialno predpisovanje deluje? 
Po rezultatih raziskav je vzrok za vsak peti obisk pri osebnem zdravniku neme­dicinska težava. Socialno predpisovanje omogoca osebnim zdravnikom, medi­cinskim sestram in drugim strokovnja­kom v primarnem zdravstvu napotitev oseb, ki išcejo pomoc, na razlicne lo-kalno organizirane neklinicne storitve, ki bi lahko pomagale pri izboljšanju njihovega zdravja in dobrega pocutja: telovadba, izleti v naravi, prostovoljstvo, skupine za pohodništvo in izlete v na­ravo, vrtnarjenje, tecaji joge in pilatesa, veliko pa je ustvarjalnih dejavnosti iz širokega polja kulture. Te dejavnosti nudijo možnosti za custveno izražanje in kognitivno stimulacijo, zmanjšujejo stres, sprošcajo in omogocajo druženje; udeleženci se pocutijo manj osamljene, lahko pa tudi razvijejo nove vešcine ali znanja. 
Porocila o socialnem predpisovanju v državah, kjer so s socialnim predpi­sovanjem zaceli že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, npr. v Veliki Britaniji kažejo, da je vsak funt, vložen v to she-mo, prihranil zdravstvenemu sistemu do enajst funtov. O pozitivih ucinkih socialnega predpisovanja porocajo tudi iz ZDA, Kanade, Avstralije in drugih razvitih držav. 
Vstopna tocka je navadno pri oseb­nemu zdravniku (v nekaterih državah tudi pri socialnih delavcih in šolskih psihologih), kjer uporabnik išce pomoc. Po oceni, da gre za težavo ali stanje, ki bi se ga dalo rešiti s pomocjo socialnega predpisovanja, uporabnika z napotnico usmerijo do socialnega povezovalca (ang. social navigator ali link worker). Ta uporabniku lahko nameni vec casa; v katalogu razpoložljivih dejavnosti v skupnosti ter na podlagi uporabnikovih interesov izbereta doloceno dejavnost in takrat povezovalec dopolni zdravnikovo napotnico. Povezovalec koordinira stik z izvajalcem dejavnosti in spremlja napre­dek uporabnika. Po izkušnjah je delo so-cialnih povezovalcev najucinkovitejše, ce je organizirano v zdravstvenih domovih ali drugih skupnostnih centrih za zdravje. Ponekod te vmesne povezovalne stopnje nimajo in napotnico do konca izpolni kar zdravnik ali medicinska sestra. Tako kot velja za medicinske dejavnosti in zdravljenja, izvajalec izbranih dejavnosti potem izstavi racun zdravstveni zavaro­valnici. V povprecju taka napotnica krije devet tednov vkljucenosti uporabnika v te neklinicne dejavnosti, razlicno od države.Študije kažejo, da sta ucinek in donosnost take naložbe najvecje, in ce uporabnik lahko sodeluje v izbrani dejavnosti dlje casa, tudi vec let. 

Kako kultura lahko koristi zdravju? 
Kultura ponuja širok nabor možnosti za zdravju koristno kreativno udejstvova­nje: bralne skupine (biblioterapija), skupi­ne za kreativno pisanje, pevski zbori, pri­povedovanje zgodb, gledališke skupine, tecaji risanja, slikanja, fotografije, kipar­jenja, filmski klubi, obiskovanje muzejev in galerij ipd. Dejavnosti so lahko recep­tivne, kot je na primer poslušanje glasbe ali obcudovanje likovnih del ali filmov, ali aktivne, kjer so udeleženci vkljuceni v ustvarjalni proces. Kulturne dejavnosti so lahko organizirane v oskrbovalnih ustanovah in v skupnosti, lahko pa so na-crtovane skupaj s kulturnimi ustanovami (muzeji, knjižnice in umetniški centri) in izvedene v njihovih prostorih z aktivnim sodelovanjem starejših. 
Rezultati raziskav o koristnosti tega nemedicinskega modela pomoci sta­rejšim potrjujejo pozitivne ucinke na zdravje: izboljšanje kakovosti življenja, splošnega in psihološkega pocutja, še posebej pri bolnikih s kronicnimi bole-znimi, vecja je socialna vkljucenost, manj je depresije, tesnobe ter bolezenskih stanj, manj je kognitivnega upada. Kultura lah­ko podpira zdravje in dobro pocutje na ravni posameznika (telesno in duševno zdravje ter subjektivno dobro pocutje), na ravni skupnosti (socialna vkljucenost in povezanost) in na gospodarski ravni (kar OECD opisuje kot ekonomijo dobrega pocutja). 
Brez spodbujanja zdravega staranja se bo zaradi starajocega prebivalstva povecala potreba po dolgotrajni oskrbi in zdravstveni porabi ter upocasnila go-spodarska rast. Kulturno udejstvovanje starejših lahko pozitivno vpliva na nji­hovo zdravje in dobro pocutje, tako re-ceptivne kot aktivne oblike, saj pozitivno vplivajo na kognitivne funkcije starejših in povecujejo socialno vkljucenost in zmanjšujejo osamljenost. Vsi ti ukrepi so ucinkovite naložbe, ki lahko podaljšajo obdobje aktivnega in zdravega staranja, zmanjšajo obremenitev svojcev in drugih neformalnih oskrbovalcev ter odložijo potrebo po dolgotrajni oskrbi. 
Alenka Ogrin 
Petra Boh in ilustracije Andreja Karba (2023). Spominobarvanka4 za starejše. Ljubljana: Artep 
– Celje: Grafika Gracer (52 stani) 


SPOMINOBARVANKA ZA STAREJŠE 
Spominobarvanka je prva slovenska pobarvanka za starejše. Avtorica Petra Boh je skupaj z ilustratorko Andrejo Karba ustvarila 21 pobarvank s cudovi­timi motivi slovenskih šeg in obicajev, praznikov, ljudske umetnosti, kulture, tradicije in letnih casov. Knjiga vsebuje poleg pobarvank tudi prirocnik za svoj­ce ali oskrbovalce, kjer so poleg kazala navodila za uporabo in druge zanimive informacije s podrocja spomina, barv in barvanja v terapevtskem in okupacijskem kontekstu. 
Pobarvanko smo preizkusili tudi v dnevnem bivanju Krekovega središca v Komendi. Najprej smo si z udele­ženci skupaj ogledali raznolike motive pobarvank. Ugotovili smo, da je vsaka pobarvanka sama zase odlicno izhodišce za pogovor – tudi starejše v dnevnem bivanju so motivi spomnili na pretekle dni, predvsem na otroštvo. Ob motivih iz Spominobarvanke smo se pogovarjali 
o praznovanju božica in velike noci v krogu velike družine, o trganju grozdja pri sorodnikih na Primorskem in podobno. Samo barvanje so preizkusili udeleženci z blažjimi kognitivnimi motnjami ali demenco. Zanimivo je bilo opazovati, na kakšen nacin so se lotili barvanja – vsak s svojo skrbno izbrano barvo in vsak na svoj nacin. Nekateri so barvali pocasi in do crte natancno, drugi pa so namesto barvanja motivov z barvico raje pisali imena predmetov in ljudi, ki so jih pre­poznali na ilustraciji. 
Ugotovili smo, da bi bilo Spominobar­vanko pri posameznikih z napredovalo demenco smiselno uporabljati v vodenem procesu, npr. preko skupinske ali indivi­dualne delovne terapije, saj je za cloveka z demenco takšna pobarvanka lahko kar velik izziv. Mnogi motivi vsebujejo cudo­vite, a tudi drobne in mnogotere detajle, ki so za tiste z napredovanimi kognitivnimi motnjami ali demenco lahko že prevelik zalogaj. Na nekaterih motivih velik izziv predstavlja tudi globina fotografije, pri ka­teri je glavni motiv postavljen v ospredje, za njim pa so v razlicnih globinah prika­zani drugi pestri motivi. 
Veliko in pomembno vrednost Spo­minobarvanke prepoznavamo v njeni etnografski, domoljubni in medgeneracij-ski vsebini. Njeni lepi in pestri slovenski motivi so odlicno izhodišce za pogovor o slovenski kulturni preteklosti, zgodovini in tradiciji, o krajevnih šegah in navadah. 
Velik potencial Spominobarvanke je tudi možnost uporabe te pobarvanke kot orodja za povezovanje starejše in mlajše