Poštnina plačana v gotovini.
KRALJ EVI NA
JUGOSLAVIJA
URADNI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
5. kos.
V LJUBLJANI. DNE 2. DECEMBRA 192».
Letnik I.
17. Pravilnik o delovnem dodatku, potnih stroških in povprečninah pri režijskem poslovanju v državnili gozdih.
18. Ustanovitev tehničnih razdelkov pri sreskili načelstvih.
19. Odločba o ustanovitvi ndvih zdravniških zbornic.
Vseb in a:
20. Izprememba pravilnife za izvrševanje določil iz oddelka «B. Pogodbe in nabave* zakona o državnem računovodstvu.
Razne objave iz »Službenih Novin*.
Uredbe osrednje vlade.
17.
Pravilnik o delovnem dodatku, potnih stroških in povprečninah pri režijskem poslovanju v državnih gozdih, predpisan po predposlednjem odstavku člena 5. pravilnika o okoriščanju državnih gozdov v lastni režiji, skladno s členom 41. uredbe o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih nslužbencev D. R. br. 150.000/28.*
1.	Delovni dodatek.
Za delovni dodatek se smatra oni znesek, ki se izplačuje poleg vseh ostalih pripadajočih stroškov kot povračilo efektivnih stroškov in posebnega truda pri izdelovanju režijskega materiala osebju, zaposlenemu z režijskimi delj.
Ta delovni dodatek se mora izplačevati xl enotno mere onega režijskega materiala, ki se izdeluje v dotični režijski manipulaciji, in sicer:
a)	Bukovina.
Za 1 m3 hlodov......................... . 1— Din
za 1	vratilo (subijo) ali veslo	.	.	.	050	„
za 1	prm drv (razklanih polen)	.	.	.	0-60	„
za 1	prm drv (okleščkov)............0-50	„
za '1	prm sečnih odpadkov...........0-30	„
za 1	železniški prag normalnih dimenzij	0-30	„
* cSlužbene Novine kraljevino Srba, Hrvata i Slo-venaca» z dne 30. septembra 1929., št. 228/X0Il.
b) H r a s t o v i n a.
Za	1 m3 hlodov 	1-50	Din
za	1 m3 jamskega lesa .	.	..	.	.	.	1—	Din
. za	1 telegrafski drog..................................0-20	„
za železniške prage po kosu:
2-70 m 16/20	  035	„
2-50 m 15/25	  0-25.	„
2-30 m 15/25.........................................0-15	„
za	1 vedro nemške sodarske	doge	.	.	0-25	„
za	1 prm drv (razklanih polen)	.	.	.	0-50	„
za	1 prm drv (okleščkov)...............................0-40	„
za	1 prm sečnih odpadkov	.....	0-30	„
za	1 prm goli..........................................0-20	„
c) Kostanjevin a.
Za 1 prm tauinskfega lesa, goli, razklanih polen, okleščkov z dolžino 1*20 m . . 0-50 Din č) Oglje.
Bukovo, z vilami rešetano po 100 kg . 1— Din bukovo, drobno kovaško po 100 kg . 0-60 .,
hrastovo..................po 100 kg . 0-80 „
d)	Jalovina.-
Za 1 m3 obtesanega lesa (bordonalov) . 1-50 Din
za 1 m8 hlodov...........................1— „
Delovni dodatek so sme izplačevati samo od onega režijskega materiala, ki se izdela v gozdu, izvozi na razkladališče in vnovči vsaj za ono kupno' ceno, ki je označena v letnem preliminarju režijskih del. Potemtakem se sme izplačevati ta dodatek samo za povoljno vnovčeni režijski material, nikakor pa ne za onega, ki je še v gozdu na panju, na izvoznih potih ali Še neprodan na razkJadališču.
Prav tako so ne smo izplačevati delovni dodatek, če se vnovči režijski material pod prodajnimi cenami, označenimi v letnem preliminarju režijskih del za dotično gospodarsko leto.
Spredaj označeni enotni znesek delovnega dodatka se mora razdeliti tako, da odpade:
1.) na .šefa direkcije in režijskega referenta 30 %
2.) na šefa šumske uprave, odnosno voditelja režijske manipulacije in njegovega pomočnika, ...........................................  50	%
3.) na sreskega logarja pri režiji, odnosno nadzornika (manipulanta) režijske sečnje, .	.	20	%
Skupni letni znesek delovnih dodatkov ne sme biti večji
ad	1.)	od............................... 24.000	Din
ad	2.)	od............................... 15.000	„
ad	3.)	od	...  	 5.000	,.
Koliko	tako	odrejenega delovnega dodatka	od-
pada na poedine osebe, odreja šef direkcije, ki mu je dotična režija podrejena.
Manipulativno in pomožno osebje kakor tudi pro-fesionisti, nameščeni pri državnih režijah, nimajo pravice do delovnega dodatka.
Ob premestitvi se mora v fr e j emu o pr od a j n em zapisniku vselej točno ugotoviti, koliko izdelanega režijskega materiala je v gozdu in koliko se ga je izvozilo na razkladališče. Od onega režijskega nuite-teriala. ki ga je izdelal predhodnik, izvozil pa naslednik, pripada vsakemu polovica delovnega dodatka; za izvoženi, toda še nevnovčeni material na razkladališču pripada delovni dodatek predhodniku.
Zneske, potrebne za izplačevanje delovnih dodatkov, je treba zavarovati v letnih režijskih proračunih" po vnaprej odrejenem ključu in razmerju, ki se ujema, s preliminirano količino režijskega materiala v dotičnem gospodarskem letu.
Delovne dodatke izplačuje na podstavi izvršenih prodaj režijskega materiala po odredbi šefa pristojne direkcije šum blagajna pristojne direkcije šum v breme postavke režijskega preliminarja, ki je odrejena za to.
2.	Potne povprečnine.
Za potne povprečnine se sfnatra oni znesek, ki se izplačuje zaradi lažje administracije kot povračilo pripadajočih potnih prejemkov (dnevnica in kilometrina) osebju, zaposlenemu z režijskimi deli na terenu.
Potne povprečnine se izplačujejo mesečno. Višina teh povprečnin in trajanje izplačevanja so odredi v letnem režijskem proračunu po vrsti in obsegu terenskih del v maksimalnem znesku do 1500 dinarjev na mesec. Merilo za višino potne povprečnine morajo biti; intenziteta in razprostranjenost režijskega poslovanja, konfiguracija tal, razdalje poedi-nih režijskih del od sedeža režije, občila, ki služijo za režijo, finančni uspeh režije in ostalo, kar vpliva na višino stroškov za službena potovanja, izvršena v korist režije. Vendar pa ne smejo biti te povprečnino nikoli večje od enega zneska, ki bi pripadal ob rednem opravljanju poslov računodajniku kot povračilo potnih stroškov po uredbi D. R. br. 150.000/ /1028.
Če so odobri letni režijski proračun, se smatrajo s tem za odobrene tudi mesečne povprečnine v onem znesku, ki je v tem proračunu preliminiran za do-tično gospodarsko leto.	,
Mesečna potna povprečnina se sme izplačevati praviloma samo onim uradnikom, ki so zaposleni z režijskimi deli na terenu, t. j. voditelju režije in njegovemu pomočniku, če ga ima, ter se torej ne sme izplačevati osebju, zaposlenemu pri centralnih uradih, ki jim gre povračilo potnih stroškov po uredbi D. It. br. 150.000/1928.
Osebe, ki uživajo mesečno potno povprečnino, nimajo pravice do povračila stroškov za službena potovanja v službenem območju.
3.	1’otni stroški.
Za redne potne stroške se smatra oni znesek, ki se izplačuje za službeno potovanje državnim uslužbencem po uredbi D. R. br. 150.000/1928., in sicer:
a) osebju pri centralnih uradih za vsako službeno pot;
b) osebju, zaposlenemu pri terenskih režijskih delih, samo, če ne uživa mesečne potne povprečnino, če pa jo uživa, samo za ona službena potovanja, ki se vrše v korist režijskega posla izven službenega območja.
Za službeno območje režijske manipulacije se smatra območje šumske uprave, kjer se vrši režijsko poslovanje.
Da se pokrivajo redni potni stroški po prednjem tolmačenju, je treba zavarovati v letnih proračunih poedinih režijskih manipulacij približno zneske, ki utegnejo ob rednem opravljanju poslov zadoščati za ta namen.
V breme režijskega preliminarja se smejo izplačevati potni stroški samo, če je potovanje v tesni zvezi in v korist režijskega posla in če je bilo odrejeno v ta namen z nalogom pristojnega starejšine.
Kolikor niso stroški pod 1. do 3. določeni s pre-liminarjem za leto 1928./1929., so morajo izplačevati izjemoma za to gospodarsko leto iz dohodkov režijskega poslovanja; v bodočo pa se morajo s proračunom preliminirati.
Minister za šume in rudnike: Laz. Radivojevič s. r.
18.
Ustanovitev tehničnih razdelkov pri sreskih načelstvih.*
Na podstavi § 51. zakona o banski upravi ustanavljam v soglasnosti z ministrom za notranje posle tehnične razdelke pri sreskih načelstvih ter odrejam sedeže in njih teritorialno pristojnost, in sicer:
I. V o b m o č j u d r a v s k e banovi n e:
1.) Kranj, za sreza: radovljiški in kranjski;
2.) Ljubljana, za sreze: kamniški, .litijski, ljubljanski, logaški in čabrski;
* «Službeno Novino kraljevine Jugoslavije* z dne 28. novembra 1929., št. 279/('XII. 'Tukaj so priobčeni samo tehnični razdelki v dravski banovini.
3.) Novo most o. za sreze: kočevski, novomeški. krški in brežiški;
4.) Celje, za sreze: dravograjski, gornjegrajski, slovenjgraški, konjiški, celjski, laški in šmarski;
5.) M aribor, za. sreze: mariborski - levi breg, mariborski-desni breg, ptujski, ljutomerski, murskosoboški in dolnjelendavski.
V B e o gr a d u. dne 12. novembra 1929.;
št. 83.327.	.
Minister za gradbe:
St. B. Savkovič s. r.
19.
Odločba
o ustanovitvi novih zdravniških zbornic.*
Minister za socialno politiko in narodno zdravje je izdal pod St. br. 78.257 z dne 13. novembra 1929. po členu 23. uredbe o zdravniških zbornicah v zvezi s § 41. zakona o banski upravi odločbo te-le vsebine:
Odrejam, da se ustanovi z dnem 1. januarja 1930. deset zdravniških zbornic, in sicer:
1.) zdravniška zbornica za mesta Beograd, Zemun in Pančevo s sedežem v Beogradu;
2.) zdravniška zbornica za dravsko banovino s sedežem v Ljubljani;
3.) zdravniška zbornica za savsko banovino s sedežem v Zagrebu;
4.) zdravniška zbornica za primorsko banovino s sedežem v Splitu;
5.) zdravniška zbornica za zetsko banovino s sedežem na Cetinju;
6.) zdravniška zbornica za vrbasko banovino s sedežem v Banjiluki;
7.) zdravniška zbornica za drinsko banovino s sedežem v Sarajevu;
8.) zdravniška zbornica za donavsko banovino s sedežem v Novem Sadu;
9.) zdravniška zbornica za moravsko banovino s sedežem v Nišu;
10.) zdravniška zbornica za vardarsko banovino s sedežem v Skopijo.
Člani teh zbornic morajo biti po določilih uredbo o zdravniških zbornicah vsi zdravniki v okolišu novih zbornic, ki se razprostira na ozemlju banovine, odnosno mest Beograda, Zemuna in Pančeva.
Nove zdravniške zbornice imajo ustroj in področje po določilih uredbo o zdravniških zbornicah'
Odbora zdravniških zbornic v Ljubljani in Zagrebu z disciplinskima sodiščema ostaneta šo nadalje v svoji funkciji, dokler ne izteče redna doba njiju delovanja, ker se okoliš teh zbornic v glavnem ujema z območjem banovin. Te zbornici vpišeta medsebojno člane, ki so prešli po razdelitvi na banovine v okoliš novih zbornic.
Odbora zdravniških zbornic v Beogradu in Sarajevu se pridržujeta na dolžnosti do dne 31. decembra 1929.; do tega dne morata pripraviti vse, česar
* »Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z dno 22. novembra 1929.. št. 274/0X1.
je treba za likvidacijo in prenos imovine na novi zbornici. Ob prenosu imovine na novi zbornici morata vpoštevati, da prevzameta novi zbornici imo-vino, nastalo z vplačili članov, ki se sedaj vpisujejo v novi zbornici; pri tem pa je odbiti sorazmerne izdatke, ki jih je bilo treba za obča dela dosedanje zbornice.
Po členu 25. uredbe o zdravniških zbornicah in po postopanju, predpisanem v tem členu, sestavi oddelek za socialno politiko in narodno zdravje pri kraljevskih banskih upravah v Splitu, Banjiluki, Sarajevu, na Cetinju, v Novem Sadu, Nišu in Skop-lju seznamek vseh zdravnikov v območju svoje banovine tor izvoli člane zborničnega odbora po členu 27. uredbe o zdravniških zbornicah ' in člane disciplinskega sodišča po členu 37. uredbe o zdravniških zbornicah. Te prve volitve za nove zbornice se morajo izvršiti dno 15. decembra; če pa se ne doseže večina pri prvem glasovanju, se mora izvršiti v 14 dneh, t. j. dne 30. decembra 1929., ponovna volitev, ne glede na število oddanih glasov.
Posle, določeno v gorenjem odstavku za novo zdravniško zbornico za mesta Beograd, Zemun in Pančevo, izvrši sanitetni referent pri upravi mesta Beograda.
Stroški glede teh del obremenjajo kredite za pisarniške potrebščine, otvorjene pristojnim oddelkom in sanitetnemu referentu pri upravi mesta Beograda.
O likvidaciji zdravniških .zavarovalnih fondov, kolikor jih je, izidejo še podrobne odredbe.
O tem naj se obveste vse kraljevske banske uprave in vse zdravniške zbornice.
V Beogradu, dne 13. novembra 1929.;
St. br. 78.257.
Minister za socialno politiko iti narodno zdravje: dr. Mate Drinkovič s. r.
20.
Izprememba pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka «B. Pogodbe in nabave» zakona o državnem računovodstvu.*
Na podstavi pooblastitve v členu 104. a zakona o državnem računovodstvu je odredil minister za finance z odločbo D. U. br. 195.100 z dne 16. novembra 1929.:
Točka 6.) člena 13. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka «B. Pogodbe in nabave* zakona o državnem računovodstvu se izpreminja ter se tekstualno g-lasi:
«6.) pogoj po členu 91. zakona o državnem računovodstvu, da mora vsak dražitelj (licitant, ofer-
* «Službeno Novine kraljevine Jugoslavije* z dno 22. novembra 1929., št. 274/0X1. — Prvotni pravilnik glej v Uradnem listu z dne 25. januarja 1922., št. 10/7, odnosno z dne 24. junija 1922., št. 186/67.
tant) na dan objavljene dražbe (licitacije) izročiti predsedniku komisije pismeno izpričevalo o svojih nabavijalnih ali zakupniških sposobnostili. To izpričevalo naj potrdi, da je dal firmo sodno protoko-lirati, odnosno da je v posesti obrtnega lista, da ima pooblastilo pristojnega oblastva, opravljati kot stalni poklic posle, ki so predmet licitacije, in da velja tako izpričevalo tri mesece od dne izdaje.
Naši državljani morajo predložiti komisiji potrdilo o tem, da so svoj obrat prijavili davčnim ob-lastvom in plačali davek za tokojjp trimesečje.
Izpričevalo, odnosno potrdila in legitimacije o sposobnosti in zmožnosti, izdajajo pristojne zbornice, esnafi in sindikati, za poljedelce in živinorejce pa občinska oblastva;*
Iz oddelka za državno računovodstvo in proračun v Beogradu,
dne 1(5. novembra 1929.; D. R. br. 195.100.
Razite objave iž «Službenih Noviu*.
Številka 277 z dne 26. novembra 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 15. novembra 1929.: Upokojen je na prošnjo dr. Kaiser Adolf, sodnik v 3. skupini I. kategorije okrožnega sodišča pri deželnem sodišču v Ljubljani.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 16. novembra 1929.: Postavljena sta za inšpektorja ministrstva za notranje posle v 4. a) skupini I. kategorije dr. A n d r e j k a Rudolf, županijski svetnik ljubljanske županije v 4. skupini I. kategorije, in doktor Majcen Stanko, županijski inšpektor mariborske županije v 4. skupini I. kategorije.
Odlok načelnika oddelka za carine z,dno 19. novembra 1929.: Postavljen je za carinskega posrednika pri glavni carinarnici II. vrste ha Jesenicah Markelj Maks, carinski revizor v p.
Številka 278 z drie 27. novembra 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dno 16. oktobra 1929.: Upokojen je po členu 141. uradniškega zakona Burger Fran, nadzornik finančne kontrole v 2. skupini Tl. kategorije pri finančni direkciji v Ljubljani.
Številka 279 z dne 28. novembra 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 13. novembra 1929.: Postavljena sta pri kraljevski banski upravi dravske banovine: za načelnika upravnega oddelka v 3. skupini I. kategerije dr. Ferjančič Josip, načelnik ljubljanskega sreza v isti skupini iste kategorije; za načelnika občega oddelka v 4. a) skupini I. kategorije dr. V o n č’i n a Fran, načelnik ptujskega sreza v isti skupini iste kategorije.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja ž dno 15. novembra 1929.: Pomaknjeni so: v 2. a) skupino I. kategorije Pernuš Fran, svetnik stola sedmorice v
2.	skupini I. kategorijo oddelka B stola sedmorice v Zagrebu; v 3. skupino 1. kategorije: d rt Konda Jakob, sodnik apelacijskega sodišča v 4. a) skupini L kategorije pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani; Nendl Alojzij, sodnik okrožnega sodišča v
4.	a) skupini f. kategorije pri okrožnem sodišču v Colju; Kralj Ivan, sodnik okrožnega sodišča v
4.	a) skupini I. kategorije pri deželnem sodišču v Ljubljani; v 4. a) skupino I. kategorije: Groznik Ivan, predstojnik okrajnega sodišča v Mokronogu v
4.	skupini I. kategorije; dr. Šmid Josip, sodnik v
4.	skupini I. kategorije pri okrajnem sodišču v Laškem; v 4. skupino I. kategorijo Savelj Anton, sodnik v 5. skupini I. kategorije pri okrajnem sodišču v Kočevju; v 5. skupino L kategorije: Leč-n i k Miloš, sodnik v 6. skupini L kategorije pri okrajnem sodišču v Radečah; Senica Miloš, sodnik v 6. skupini I. kategorije pri okrožnem sodišču v Mariboru; dr. Š t r u k o 1 j Stanko, sodnik v 6. skupini I. kategorije pri predsedništvu višjega deželnega sodišča v Ljubljani; dr. Rupnik Vlado, sodnik v
6.	Skupini L kategorije pri okrožnem sodišču v Celju; Zavašnik Fran, sodnik v 6. skupini I. kategorije pri okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi.
Odlok predsednika ministrskega sveta, ministra za notranje posle, z dne 12. novembra 1929.: ‘Postavljena sta pri kraljevski banski upravi dravske banovine: za višjega pristava v 7. skupini I. kategorije Legat Ivan, višji pristav ljubljanske županije v isti skupini iste kategorijo; za pristava v
8.	skupini I. kategorije Šink Fran, pristav ljubljanske županijo v isti skupini iste kategorije.
Objava generalnega inšpektorata ministrstva za finance z dne 22. novembra 1929.: Z valutami sine poslovati menjalnica R e i c h e r in Turk na Rakeku.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. — Odgovorni urednik: Funtelr Anton v Ljubljani. Tiska in zalaga: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljani.