Fcštnlna plačana b gottmlnl
vaes.

Nčszecsne nersziie novine«
Vm isnšni prekraiiirszke eva^g. siny©?ije sredifel
i vodavnik: ITMSZ&R JJ&S^OS, Meirska Sobota.
Rokopšssa sze morejo w Pucone@ positaSi.
Csek racsuna st. 13,586; ime »Diisevni liszt" Puconci.
Cejna na cejjSo iešo 20 Oin., v zvonszfvo 39 din.
v Ameriko 1 @@i., edne numere 2
 i  vuesitel.
 vszašfi evamg.
Kšt V. 5/30
imeoo ffjep^p YelfLniisfya Kralja!
Okrožno sodišee v Mariboru, odd. V. je vsled naredbe z dne 24. 9. 1930. s katero je bi-Ia določena glavna razprava, javno rszpravljaio dne 16. 10. 1930. po s. o. s. dr. Lešniku Alojzu kot sodnšku, v navzočnosti pr. pr. ctr. Mirosiava Deva kot zspisnikarja, v prisotnosti zastopnlka zas. tcžHcev dr. Lesko*farja Josipa, prostega ob-toženca Flisarja Ivana in branilca dr. Vauhnika Miloša, subst. dr. Škeiiaka Vladimirja, in v od-sotn&sti zas. tožilcev 1. odbora za zšdasije siro-tišnice BDom Sv. Fiančiška" v Črensovcih, 2. KSekla Jožefa kot predsednika, 3, Cigana Maiije, 4. Horvata Jožefa in 5. PJoja Jožefa kot odbor-oikov tega odbcra o obtožnici, katero so vlo-ži!i zas. tožilci zoper Fiisarja Ivana radi prestop-ka po čl. 52 zak. o tisku, po predlogu zastop-nika zas. tožilcev naj se obtoženec obsodi v smislu obtožbe, in po predlogu branilca, naj se obtoženec oprosli ali vsaj milo kaznuje dne 16. 10. 1930. razsodilo tako:
Fiisar Ivan, sin Mikloša in Uone, roj. Žibrik, rojen 12. junija 1856. v Šaiomencih, srez Mur~ ska Sobota, ev. vere, državljan kraljevine Jugos-lavije, vdovec, učilelj v pok. in ravnatelj ev. di-jaškega doma v Murski Soboti, pisraen, ima ne-kaj premoženja, ni služil pri vojski, še nekaznovan,
je krlv,
da je pnobčilkot urednik in izdajatelj vMurski Soboti izhajajocega raesečnika ,,Duševni list" v štev. 5 z dne 20. 4. 1930. na strani 69 v 1. in 2, stolpcu in na strani 70 v 1. stolpcu članek z naslovom BNa kateri strani je laž in   mržnja?"
s sledečo inkriminirano vsebino: ^Kleklove No-vfne 12. štev. z dne 23. 3. 1930 so se v svojem članki BEyange!ičani verosfiijte" grdo zagnale na BDuševni list" radi članka ^E^angeličani veros-tujfe", kafen članek je v ^Duševnera listu" izše! v 3. in 4. številki dne 20. 3. 1930. Kdor ni či-tal tega članka MDiiševnega iista", ampak samo grizenje Novin, tisti. si je lahko mislil, (ako du-ha Novin ne pozna), da imajo Novine pravico, da učijo krščansko ijubezerc ^Dflševni list" in nas evangeiščane. Tcda kdor je čital tudi članek KDiiševtjega lista" »Evangeličani verostiijte", ta takoj opazi, da članek Novin samo tako kipi cd mastnih pobožnih besed in krščanske Ijubez-ni, foda ono srce, katero je to pisalo je polno laži in obrekovanja proti nam . . . Res pa je, da ako se evangeiičan sprejme v rim. kat. dotn, v bolnico itd., prva pomoč mu je, da ga notri hočejo spraviti v rirnsko katoliško cerkev."
S tern je priobčii o zas. tožiicih na način, označen v ČL 1 zakona o tisku, nekaj neresnič-nega, kar utegne škodovati njih časti, dobremu imenu, družabne&u ugledu in pridobitnettiu kreditu.
Zakrivil je stem prestopku zoper čast po čl. 52 zak. o tisku in se obsodi po čl. 56. 2-odst. zak. o tisku z uporabo 71/5 k. z.
na šest sto 600 — dinarjev denarne kazni, ki jo mora poiožiti po 51. 40 zak. o tisku pri sodni blagajni v 8 dneh, ko postane ta sodba izvršna, če bi se denarna kazen ne dala izterjati pa na 10 dni zapora, po čl. 62 zak. o tisku na plačilo materijalne odškodnine zas. tožilcetn v znesku 1000 Din, ki jo mora ogibom izvršbe položiti tožtlcem v 14 dneh, ko postane
¦*J *
 Sztran 138.
DUSEVNI LISZT
november 20.
ta sodba izvršna, po § 310. 313. 314 k. p. na povračilo stroškov kazenskega postopanja in morebitne izvršitve denarne kazni, ki se izreče-jo izterljivsm in ki se morajo položiti pn L1. 40 zak. o tisku pri sodni blagajn? v 8 dneh, ko postane ta'sodba Izvršna, po čl. 63. zak. o tis-ku se mora natisniti ta sodba v celoti ob obto-ženčevih stroških na čelu v Murski Soboti izha-jajočega dnetnika »Duševni list".
Po §u 65 k. z, se izvršitev izrečene kazni odloži za dobo enega leta.
Razlogi.
Odbor za zidanje sirotiSnice ,,Dom Sv. Frančiška" v Črenšovcih, ki sestoji iz zas. tožil-cev kot odbornikov, je dal objaviti v številki prvi, v Murski Soboti izhajajočega tednika No-vine z dne 2. 1. 1930 ogias. »Smiljeno srce." V tem oglasu prosi odbor miJodarov za zidanje sirotišnice in se obrača do širiteljev oglasa s prošnjo, ki se glasi: Jdite v vsako hišo in po-nudite tiskovino vsaki duši, kakoršnekoli veroiz-povedi je, ker srno siromake, kakoršnekoli vere so, dolžni po Jezusovoj zapovedi pomagati vsi, kakoršnekoli vere smo".
Proii ternu, da bi se milodari za zidanje BDoma sv. Frančiška" pobirali tudi pri evange-ličanih, se je oglasil »Diiševni list", ki ga izda-ja obtoženi kot urednile in izdajatelj, in je napi-sal v 3. in 4, števiiki, ki sta izšii skupno dne 20. 3. 1930 na 45. straai oklic na Evangeličane pod naslovom : ^Evangeličani verostujte!" V tem oklicu svari Duševni list evangeJičane pred na-biralci za sirotišnico Doma sv. Frančiška in pravi med drugim: rPo pravici smo lahko ne-zaupni, ko bi pa zdaj radi šmeli za sirotisnico denar od evangeličanov. Kajti, če bi se kdaj v ta dorn sprejel evangeiičanski stromak, gotovo bi biia n»egova prva pomoč, da bi ga spravili v Medino zveličavno rimsko kat. cerkev." Zato Vam velimo evangeličani, pazite in ne dajte se zapeljati (kakor so se nekateri že dali večkrat) če se s tako sladkimi besedami in v ovčji ob-leki prihajajo k Vam, ker znate. morate znati, kakšni so od znotraj."
V polemiki, ki se je nato razvila med lis-toma nNovine" in BD0ŠevnJ list" je obtoženec priobčil kot urednik in izdajatelj »Diiševnega lista" v štev. 5 z dne 20. 4. 1930.    članek pod
tvaslovora »Na kateri strani je laž i mržnja?" z inkriminirano vsebino, kakor je navedena v dis-pozitivnem delu sodbe.
Vse lo je dokazano po obtoženčevem priz-nanju ini po člankih v navedenih novinah, ki so se prečitali na glavni razpravi.
Iz inknminiranega čianka samega v zvezi z cstalimi prejšnjimi članki. ki so bili v tej za-devi priobčeni v Novinah in v MDuševnem listu", e razvidno, in sledi to tudi iz izpovedbe priče drja. Kiara Franca, da meri inkrimini.ani članek na odbor za zidavo ^Dotna sv. Frančiška" v Črensovcih in njegove člane.
Obtoženi se z3gov;:.rja, da inkriminirani članek rti žaljiv in da je le odgovor na izzi^ajo-če pisanje tednika nNovine<I, kar je obtoženi v odgovoru na tožbo pudrobneje obrazložil. V od-govoru na tožbo še navaja, da je priobčil inkri-minirani članek v razburjenosti in v interesu in obrambi svoje vere, ker je bil od tožilcev iz-van, in da ni imel namena, da s tem člankom žali. Na glavni razpravi je še navedel, da je in-kriminirani članek, predno ga je dal natisniti, prečital, da pa v njern ni našel ničesar žaljivega.
Obtqženi sfem proiislovnetn zagovorom sam priznava žaljivost inkrirniniratnga članka.
Sklicujoč se na članek ^Evangeličeni ve-rostujte" v 12. številki tednika Novine z dne 23. 3.- 1930, ki je podpisan od odbora za zgradbo sirotišnice ,,Dom sv. Frančiška" v Črensovcih, pravi, da je ono srce, ki je ta članek napisalo, poino laži in obrekovanja proti nam (sc. evan-geličanom.)
S tem je torej žaljen imenovani odbor kot pravna Gseba, žaljeni pa so tudi njegovi člani kot fizične osebe zlasti velja to glede Klekla Jo-sipa, ker imenuje inkriminirani članek BNovine" kot nKleklove Novine". Iz tega, da inkriminirani čfanek svari evangeličane pred dejaniem miloda-rov za sirotišnico BDom sv. Frančiška" v Čren-sovcih in iz tega, da (rdi, da je Evangeličanu, ki ga sprejmejo v rimsko katoliški dow, v bol-nicp i. t. d., prva poajoč ta, da ga hočejo spra-viti v r. k. cerkev, je ra-vidno, da je inkrimini-rani članek naperjen zoper vse zas. tožilce. Ob-toženi niti sam ne trdi, da bi inkritninirani čla-nek ne bil naperjen zoper nje.
S trditvijo, nOno srce, ki je to pisalo, je polno sovraštva in obrekovanja proti. nam (sv. evangeličanom) in s trditvijo, da je prva pomoč evangeličanu, ako se sprejme v r. k. dorn, bol-nico, i. t. d. ta, da ga notri hočejo spraviti v r. k. cerkev, je obtoženec na način, označen v čle-nu 1. zak. o tisku, priobčil o zas. tožilcih nekaj,
november 20.
DUSEVNl LISZT
Sztržn 139.
kar utegne škodovati njih časti, dobremu imenu, družabnernu ugledu in pridobitnerau kreditu. Ob-toženec niti ni poskusil dokazati resničnosti teh trditev, vsled česar ju je stnatrati za  neresnični.
Obtožpnčev zagovor, da je bil izzvan, da je priobčil inkriminirani članek v razburjenosti in da ni imel z njim namena žaliti, je za odloč-bo o krivdi brez pomena. Isto velja glede nje-govega zagovora, da je članek priobčil v intere-su in obrambi svoje v re, ko njegova vera v obče ni bila napadena
Obtoženčevo dejanje ima vse zakonite zna-ke prestopka zoper čast po čl. 52 zak. o tisku; odločba o krivdi je torej utemeljena.
Kazen je bila odneriti po čl, 56, 2. odst. zak. o tisku.
Olajšilno je bilo dejansko priznanje, neopo-rečnost, dober glas, napeto razraerje med stran-kami; obtežilnega ni bilo ničesar.
Vsled olajšilnih okolnosti je sodišče obto-žencu z uporabo §a 71 štev. 5 k. z. omililo ka-zen in zamenjalo zapor z denarno kaznijo v pre-pričanju, da se da svrho kazni doseči tudi s to.
Ker so podani vsi pogoji §a 65 k. z., se je izvršitev izrečene kazni odložila za dobo ene-ga leta.
Ostale odločbe se opirajo na gori navede-na zak. določila in so posledica obsodilne sod-be. Zas. tožilcem prisojena materijalna odškod-nina v znesku 1000 Din je primerna. Stroški so se izrekli izterljivim, ker obtoženec niraa za ni-kogar skrbeti in ima mesečno 1800 Din prejetn-kov (§ 313 k. p.)
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. V, dne 16. 10. 1930.
Dr. LEŠNIK. Odpravek je točen. Pečat:                   Vodja pisarnice Datiiel 1. r.
Advent.
(Luk. 21, 25-36.)
Vremen hitro tecsč, par nedel i tii je ad-vent. Jeli pomeni escse kaj advent, prisesztje Je-zusovo tomi denesnyemi cslovoki ? Vnogo ji jeszte, ki szi tak miszlijo, ka je advent szamo edno vremen szpominanya, szpomenek toga, ka sze je na Jezusovo prisesztjč pred 1930-nii let-mi mocsno pripravlala neba i zemla.
Advent je zaisztino tiidi szpominanya vre-men, šr nam ka'ze nazaj v preminocse vreraen, gda szo liidjč previdli szvojo blodnoszt,  ob'za-
liivali szvoje grehe i nyihova dflsa je hrepenela za Bozo miloscso i kak ti v nocsnoj kmici za-blodjeni, csaka ziitržsnyega szunca szveklocso, tak szo ttidi oni csakali z nebe Oszloboditela, Messziasa. Ne szamo ludje, cela [natura, celi szvet ga je csakao. Na nebi je zacsnola raszti z ednoga maloga zrna zvezda Bethlehemszka. Pripravlala sze je tudi zernla: nocsi szo bile le-pe, tihe, potocke szo bole namali tekli, ftice szo m&rno szedele v gnezdi, oroszlan je ne viipo trobiti, kacsa ne grizti. Lisztek je ne szpadno z dreva, ro'zice szo ne vehnole; vsze je csakalo na to velko csiido,  na prisesztjč Szina Bo!zega.
Ali advent je ne szamo szpominanya vrg-raen, advent je i pripravlanya vretnen na to bo-docse prisesztje Jezusa. Ar Jezus je ne szamo priso, nego escse ttidi pride na eto grehsno zemlo. Bode escse eden velki advent. V tom pr-voni, preminocsem adventi sze |e szvet pripravlo na Jezusovo prisesztj€, dneszd^n sze nepriprav-la. Pa bi sze na to Nyegovo novo prisesztje bo-le mogo pripravlati, kak na to preminocse. Ar gda je Jezus nakonci toga preminocsega vreme-na na zemlo priso, te je od Ifidi viszilo, jeli ga szpoznajo za Krisztusa, Messiasa, Odkupitela, ali ne.
V tom bodocsem, szlednyem adventi nacsi bode. Te, ki sze 'ze zda ne pripravla, sze nede mao vremena pripravlati, ar hitro pride na nasz te dčn z nžbo-zemlo gibajocsirni znamenyami: „1 bodo žnaraenya vu szunci i meszeci i zvezdaj, i na zemli sztiszkavanye poganov vu žmenkanyi tanacsa i sumelo bode morje i vžlovje." (25. v.) Liidjč, gda to na pamet vzemejo, nedo meli mo-csi pripravlati sze; ar Bdo omedlevali liidjč od sztržha i csakanya oni, stera pridejo na zemlo. Ar i zmo'znoszfi nebeszkeszegibalebodo." (26. v.) Szio Bozi zda nepride tak, kak v tom prvom adventi. Ne prneszč ga zemelszka mati na szvet, nede v szrmasnoj stalici v jaszlaj na szlaini po-csivo, kak tnžlo, szamo szebov neladajocse de-te. Nedo te angelje etak szpevali: „ . . . raer na zemli, ludžra pa dopadnenye." Nego ,,Teda bodo vidili Szinž cslovecsega pridocsega vu ob-laki z-zmo'znosztjov i z vnogov dikov." (27. v.) Jezus pride, kak nebeszki krao i szodo bode 'zi-ve i mrtve. Tem, ki szo pobo'zni i Nyegovi vor-ni naszlednicke, prnesze odkiiplenye i zvelicsa-nye, tem hfidim i nevorvanim pa vokivocsno szodbo.
Sztran 140.
DOŠEVNI LISZT
november 20.
Ne rniszlimo šzi pa, ka csi sze to ne zgo-di v nasem 'zivlenyi, sze ognemo toga vremena. Oh ne! Ar sze i grobi raajo cdpreti i te mrtv: sze pozovčjo pred Goszpoda na pitani den. Szam Jezus veli: ,,Zaisztino veli.m vam, ne prO-de ete narod, dokecs sze vsza eta nezgodijo. Neba i zetnla prede, Recsi moje pa nikak ne predo.' (32, 33 v.)
Z tera nasz J&us opomina, ka bojdimo vedno pripravleni, 'zšvimo i molimo vedno tak, da bi bluzi bllo to Jczusovo prisesztje. Stozna; grozna szveta-bojna, 'zaloszna, netrsčrna vreme-na po nye, gibanje zemle, velke kastige tij i tam, jeli szo to ne znamenya,   da je  vrimeti  biiizi ?
V adventa vrerneni vszaki more pitati szam od szebe: Jeli je moje 'zivlčnye takse, ka sze nemam bojatš, v sterojstecs vori ma pridti Gosz-pod moj? Jeli Nyega dosztojno csakam; z tržz-nov pametjov, z vOrvajocsira szrcorri i z mole-csov dflsov ?
Nevemo ni vorp, niti dneva, gda roa pridti Szin Bo'zi, kak sztanemo predNyega? Z veszel-\om, ali trepetajocs?
On szatn nasz opomina: nZato verosztiijte vu vszakom vremeni molecsi, naj vredni bodete vudti vszem etim, stera szo prisesztna, i posz-tanoti pred Szinoni cslovecsim." (36. v.)
Kelko ji jeszte, ki sze bojati majo toga szlednyega adventa! T6 szo oni nevorvani i szebicsnij ki sze poleg  szvoje  zemelszke szkrbi
i zganyanya zemelszkoga po'zivanya nepriprav-lajo na tL velki den, steri . . . ,,liki rareza pridena vsze, ki szedijo na Jici ete zemle." (35. v.)
Aii te pobc'zni i posteni sze nemajo boja-ti, te Zveiicsitel nas etak trosta:   BGda   sze pa zacsnejo eta goditi,   opravlajte sze gori,   i pri-zdignite glav^ vase,  ar sze pribli'zava odkiiple-uye vase." (28, v.)
Blfizi je advent. Naj nasz opotnina na vecs-no pripravlanya k tomi sz!ednyemi adventi, gda zavidijTjo z nebeszkov zmo'znosztjov i dikov prtdti jezusa, kak navoke odkupleni i zvelicsani!
JUVENTUS.
BJugosIovanstvo kot nacijonalna ia držav-na misel ne izključuje naših pleraenskih i slo-venskih i hrvatskih i srbskih občutkov. Ona ob-stoja v spošto^anju plemenskega imeaa, pisa-ve fn jezJkovnih odtenkov iz plemenskih tradicsj, ki predstavljajo za nas vse skupno svetinjo, narodno slavo, resninično obeiežje ene-ga in nedeljivega naroda in naše mile kraljevšne Jugos!a;/ije," (Z-programatične h\av,e predsedni- .
ka vlade.)
*                                     .,-
Ne mocs toga hiidoga, nego manyuszt to-ga dobroga kvari najtovecs. (Frommel.)
*                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                 ¦¦.¦--Szamo tiszto   dugovanye je  zgubleno,   z-
steroga dojpovč cslovek. (Lessing.)
Prava pot.
Poslovencso: JUVENTUS.
Bukov J6'zef sze je do etigp. mao ne dosz-ta brigo z zivlenyom. Ali zda, gda je szmrt tak nenadoma sztopila prednyega, sze je zoszago; ifak je bogse 'ziveti, štak je dragi te nevolen 'zitek. Vš je escse mladi, escse bi dugo let leh-ko 'zivo. Szmrt je vekivecsna temn<ca, odkec sze vecs nigdar neoszlobodi. Takse miszli szo sze iiyerai zganyale v glavi,
Tak sze nyemi je csiilo, ka vucke vedno bli'ze kavulijo. Zacso je bezati, scseo je vudti pred sztrasnov sztnrtjov. Potiko sze je, koleno szi je ne ednok vdaro. Na edao megnyenye je sztano ztnesz, naj nyemi szapa nezajde i pogled-ne, gde je. Drevje i szneg, drfigo je nL vido. Nenajde vecs vo od etec.   Tak sze je csflto, da
je szam na tora celotn, velkom szveti, od niko-ga nemre potnocs csakati.
V szamccsi, odsztžvleni, zblojen je sztao v toj velkoj goscsi, v cagloszti je pogledno vsza-ko drevo ok61i sz^be od korenya do vreka, na sznegi je iszko sztopajej ali zobsztom, drevje nyemi je nepoznano bilo, szneg je pa vsze edno fele, beli buo. A!i itak zagledne nikaj. Ne dalecs odnyega sze je nikaj csarnoga zabllszkefalo na belosn sznegi. mSszec je ravno ta szveto, ar je mala csisztina bila.
Szrc^ nyemi je od radoszti parkrat mocsno vdarilo, gda sze je za Biblijov prigno, sfero je prvle (ii taiiicso. Zda jo je gorivzeo, doli jo je zbriszo i nazaj v tutbo potiszno.
Zda sze je ze szpomino, ka je etak sztao, gda je Biblijo talucso, od enoga kraja je priso, tfitž more tak idti, da vo na ceszto pride. Bib-iija nyemi je pokazala pot!
november 20.
DOSEVNI LISZT
Sztran 141.
Hodi Jezus, ti goszt nas boj!
Vukov troblenye sze je 'ze szamo topo csu-lo i ne dugo je szploh zatnuknolo. Biikov J6'zef je bisztro sztapo po ceszti, szoje tak dabi sze nyetni prčti pascsile i potem szo za nyim osz-tanole, vedno mčnse szo sze vidle. Tak sze nyemi je vidlo, ka szo tiszte stiri leta 'ze tudi dalecs za nyim i tiszto stiriletno trplenye vedno mžnse gracsOje prednyim. Kmica je titdi nL vecs tak goszta bila, tak dabi nikaj szvetilo okoli nyega, ali nyemi je pa v szrce gratala včksa szveklocsa?
Mraza je tiidi ne vecs csfito zda, ka sze je pascso nazaj v 'zivlenye.
Csfldno toplocso je csfito v prszaj i cse-mčrje szo sze nyemi tfldi pogaszili, &t szi je etak premislavo:
- :...¦¦ /    .   ¦
— Fickaszti, grobianszki decsko szam biio, po krcsmaj szam sze sztepo. Csi bi tak slo napre, nevera, ka bi bilo z mene, kama bi pri-so po toj poti, csi bi rae te trde stiri leta ne zasztavile. Isztina, ka tne szvel za morilca gleda, ali Ooszpodin Bog zna, ka szam nedu'zen v tom deli i dusnaveszt mi je lehko mčrna.                , (
Ne je vecs dvojio ^v Bogi, za nyega je vsze to dobro bilo, ka sze je zgodilo z nyim. Mer i pokornoszt sze je zoszelo v nyegvo szrce.
Isztino je mela tiszta szeri vlaszi 'zenszka, ka t& mdla kniga pokžze pravo pot ne szatno vO i gSscse, nego tfldi v pravo zivlžnye. V cse-meraj jo je idliiczo,   ali   najso jo  je i vecs jo
Sztran 142.
DUSEVNI LISZT
november 20.
Keppter Janos.
Novembra 15-toga je tninolo 300   let,    ka je szedemnajszete sztotine te najveksi vucsenyak (znanec), ki je szebč vu nature znanosztaj  ove-kivecso i za nepozab-lenoga vcsino, Kepp-ler  Janos   v-Regens-burgi, v-Nemskom or-szagi vu Bogi vopre-mino.
On je bio novo-ga vremena astrono-mije (zvizd zhrodja-vanya) znanoszti griin-tar. On je zracsiinao v6 blodecsizvezdhod. Na po nyem goriposz-tavlenom fundamenti sztoji vezdasnyega vremena zvezdzbrod-javanya (astronomije) i fizike znanoszt.t^ll,
Ete veiikoga zna-nya i modroszti cslo-vek, ki je cslovecse znanoszti vekivecsna dika, je na nasz gle-docs zaio velke zna-menitoszti, ar je szvo-jega 'zitka eden tal eti pri nasz, vu nasoj gmani, vu nasoj prek-murszkoj krajini pre-'zivo.
Keppler Janos sze je v-1571. leti v-WQrt-
Kak bode mladenec sztezo Csi sze dr'zi Recsi
tembergi Weil (Nemskiorsz.) zvanoj veszi od vreii evang. roditelov narodo, steri csi szo bar vu sziromastvi 'ziveli, da je pojbar szlaboga zrasza bio, szo ga vodali solarivati. Profesor je gratao  znyega i kak taksi je  v-Gradec   prisao.
Seszt let je bio v-Gradci, gde je fiziko, matematiko i evang. verenavuk vcsio. — Vu tom vremeni szo 'ze zacsali evangeli-csane v-Stajari pre-ganyati. V-tora hipi je vzeta vkraj i fun-dana radgonszka ev. cerkev i farov (v-zrak szta piisztseniva i po-riiseniva). Te'zki dnžvi szo prisii na evange-licsance v-Stajari, tak da szo naimre duhov-nike preganyali i tak je Keppter z-vecs ev. diihovnikmi pobegno-ti bio prisziljeni, prek More na vogrszko v-Petance, gde je Na-dasdy, Gornye Len-dave goszpod (ki je evangelicsanszki bio) eden kastel meo i po-begnyenim duhovni-kom obrambo dao.
Kak dugo je Kep-pler tii prebivao, neve-mo, ali telko je gori-zamerkano,    ka    od
szvojo nepokarano hodo ? tvoje. 'Zolt. 119, 9.
postiivo bode. Tak szi je premislavo i krepko je oblflbo, ka de po etomtoga po tisztoj poti hodo, po steroj de ga ta kniga pelala.
Kak je z ednoga brescseka zagledno szkoz okna szveklocso prvoga ijpszveta, steri je tem-no poszveto par hi'zic nyegve male veszi, ocsi szo sze nyemi napunile szkuzarai i szrce z ed-noga novoga 'zitka vupanyem.
Na konci veszi je szkloncko pri ednom obloki i kre ferunge je gledo notri. Tam je szi-dela i prela edna sztara zenszka. Na grbavi, tu'zni licaj nyeni je niksa velka 'zaloszt szidela.
—  Sto je?       szkricsala je na klonckanje i za edno megnenye je 'ze voni bila.
—  Tl szi, moj szin?       i kak dete, je vlek-la za roko toga na po zmrznyenoga cslovoka v toplo hi'zo. — Kak szi pa tak keszno priso, ne szam sze mogla vcsakati?
—  Liiblena mama         pravi Bukov J6'zef, nemrem vam zda vsze povedati, kak dugo szam blodo i ka je szmrt 'ze pred raenov sztžla,   ali Goszpodin Bog me je pomogo,   pa szam najso to pravo pot.                                           (Konec.)
MKraljevska vlada, spoštujoč nadvse zahte-vo polne verske enakopravnosti in braneč pot-rebo po polni znosnosti in strpljivosti med pri-padniki posameznih ver, stremi — mnogo dela v tem pravcu je že dovršila — da zajamči vsetn veram popolno samostojnost v njihovem razvo-ju in življenju v vseh verskih poslih, zagolavlja-joč vsem materialno in moralno pomoč, da svo-jo vzvišeno duhovno misijo svobodno in neod-visno izvršujejo v blagor in korist svojih vernih in v interesu države." (Predszednik vlade gene-ral Peter Živkovič v Ljubljani dne 9. nov.)
Vu 'zitki szamo edno sztalno bla'zensztvo jeszte i to je: za druge ziveti. (Tolstoj.)
*
Vnogi sze neszramotijo grehsiti, ali szra-motijo sze odpiisztsanye prosziti. (Agdstin.)
i                                                                                                                                 ¦                                                           *                                                                                                                                                                                 ¦ -=
Ludszko imanye mi  on,   ki visesnye raa!.."
(Agostin.)
november 20.
DOSEVNI LISZT
Sztran 143.
ka od 1598. do 1643. let je v-Petanci v-imenii-vanom kasteli do 30—50 evang. stajarszki dii-hovnikov prebivalo, stere szo gmajnarje z-da-lecs stajarszki vesznic (z-Ljubljane i escse z-Ka-rinthije) szkrivoma hodili poszliihsat ino je pla-csiivali. V-Gradcskom varaskotn proracsiini je gviisna suma vzeta bila gori, na pobegnyeni pe-tanszki diihovnikov dotacijo, ki szo csakali bogse vremena, gda sze nazaj povrnejo vu szvo-je gmajne, ali zalosztno je, ka je to vremen ne prislo. Onoga kastela 'ze v-Petanci nega, alTlnešžtoTgde je sžtao sze i~dčndenesnyi kas-
tel imeniije.
Gradcski evang. vere-bratje szo nasz 'ze vecskrat gorpozvali, da bi ono mesz-to vredno bilo z-szpomin-tablov i napiszkom ozna-meniti. Zagviisno bi vred-no bilo, vem je szvetaeden nepozableni znanec prebi-vao eti, na stero tak Pe-tanszka obcsina, kak mi vu ke gmajno ta obcsina szlih-si, szmo lehko gizdavi.
Z-Petanec je Keppler Janos v-Praga varas(cseh-szko) za caszarszkoga asz-tronomsa pozvani. Tam bi uprav celo szvojemi poz-vanyi lehko 'zivo, csi bi nyemi obecsano dotacijo 1500 rahnski tiidi od leta do leta placsali. Tak Ru-dolf caszar, ki ga je ta pozvao,kak nyegov pohod-nik szta szamo pri obecsa-nyi osztala, pri placsili szta zamudniva bila. Keppler je bogme doszta mogao sztra-dati i v-sziikesini sze nevoli-vati. On, kak velki znanec je prisziljen hio z-zvezd hoda prorokiivanyem szebe goridrzati.   Toga hipa sze
Pralat D. Dr. Hoffmann
(vidi 10-to numero).
nyi je nateliko   odnemogao,   ka   v-Regensburg pridocsi, je vlčgao i nov. 15-ga naglo mro.
Celi nyegov 'zitek je nesztanoma tezki boj bio. Evangelicsanszkoga vadliivanya i szvojega znanya bojniksztva martir je gratao. Blaj'zeno naj bode ime nyegovo i mednami tiidi 1
Nebesko nazvešišvanje. »Pridoči na nyo dene roke, naj ozdravi i živ^." (Mrk. 5, 23) etak se je molo, klečeč pred Jezušom, Jai-ruš, eden bogat poglavnik, ar je jedina či nje-gova na skradnjoj vori bi-la. Dokeč je Jezuš ta pri-šao, je že deklička mrla. Jezuš je te nikoga ne piis-to vu hižo, samo roditele deteta, nadale one tri vu-čenike, štere je driigoč tii-di z sebom vzeo, gda je driige ne vzeo z-sebom, kakti Petra i Zebedeušovi-va dva sina: Jakoba i Ja-noša. Te trije so znali naj-bole zarazmiti Jezuša. Gda so potom notri šli vu hižo i je prijao rok6 te deklič-ke Jezuš i nje etak velo: rDeklička stani gori!" — i je goristanola ta devojka i ozdravila — te je tiidi zapovedao Jezuš, naj to ni-kotni nepovejo.
Ali ka je moglo bidti Jezuša nakanenje, liibl^na deca, ka je eto čiidno i preveč veselo delo li tak malo liidem dopiisto [viditi i zvediti. T6 bi rad bio Jezuš, ka što vidi, naj dob-ro zarazmi, ka je njegova ztnožnost kak velka, ka je Njemi nika ne nemogoče i naj se navčijo  velika de]a
je zgodilo ka je od satruvanya blode opojeno ludsztvo Kepplera mater ze'zgati stelo, ar szo jo za csalarico drzali. Za compernico szo jo pa zato dr'zali, ar csi sze je jokala, ne szo nye tekle szkuzč. Sziromacsek Keppler je li po veli-kom trfidavnom eszi i ta hodbi i prosnyi bio mogocsi szvojo mater pd 'ze'zganya teske szmrti mentiivati.
Da ga je caszar vszigddr z-bo'zne placsu-vao, ze nyemi je 10.000 rahnski bio du'zen, je Prago tam povrgao i v-Linz je odisao za pro-fesszora. Tam nyemi je tiidi ne najbogse slo, zato, gda je zvedo, ka de 1630. v-Regensburgi gyiiles dr'zani, na steroga caszar tiidi ma pridti, j^ gori djao priszebi, ka de prednyega so, ga dug terjat. Uprav je sb, ali po   diigom potiiva-
prositi od njega, ešče dosta vekša, liki je gori-zbudjenje ednoga mrtveca. Glčdajie, kak dosta liidi 'ziv^ veselo, zdravo, ali nikšega haska nega ž-njihovoga žitka, ar nečinijo dobro z-nikim, ne-pomagajo napre Boga nakanenya na zemli. Pa je etaksi žitek niti ne pravi žitek, Jezuš ravno etakše vidi za resan rnrtve i to bi rad bio, či bi se mi za etakše navoili etak mjliti: deni na nyč roke, naj ozdravijo i živejo. Či pa tak ču-itimo, ka mi sami živemo etakši nehasnoviti ži-:tek, te se navčirrio ravno etak moliti za samo-ga sebe.       '           '
;              Jeli maš šego moliti.
| Či bi to pitao od tebe: jeli maš šego si zgovdrjati z tvojim ajtom, ali z-tvojov   mamov,
V-
Sztran 144.
DOSEVNI LISZT
november 20.
te bi se stanovito jžko zasmehao ali kamči začudo nad tem, ka kak je mogoče kaj etakšega pitati. Ali jeli znaš, kajemolitev? Zgovarjanje z tvojim ne-beskim Očom. Gviišno je to ravno fak čiidno i protinaturno či si z-tvojim nebeskim Očom nezgo-varjaš, kak či neguSiš z-tvojim zemelskim ajtom. Zaka sj zgovarjaš z-tvojim ajtora ali ž tvojov ma-mov ? Ar je liibiš, ar žnjimi živčš, ar je potrebijješ. Jelibar? Kapa tvojega nebeskoga Očo nelubiš? Glčdaj.On teliibi, ešče bole, likikakteznajoliibiti tvoja draga mama, ali tvoj ajta, oh pa njidva tiidi zdto liibiš, ar čiitiš, znaš, ka te njidva tfidi lu-bita. Navči se zato tvojega nebeskoga Očo tiidi liibiti. I živi tiidi žnjim. Kak je pa to mogoče? Tak, či kebziiješ na Jezuša, ki to pravi, ka po Njem je mogoče k-Oči pridli. Pazi na Jezuša reči, boj podložen njemi, i te se navčiš živeti z tvojim nebeskirn Očom i znao boš, ka je On vsigdšr z-te-bom. I na eto si preveč po-trčben. Tvoj lubleni ajta ino mama nemorejo vsigdar z-tebora bidti, odidejo na szvo-je delo, li pa doma ostžneš, ali vu šolo ideš, ali se spi-laš z tvojimi pajdžšmi. Sto pazi te na tibe ? Tisti nebes-ki Oča, k-šteromi ti znabidti niti nemoliš. Ah, zahvali to njemi ino ga prosi, naj nada-]e tiidi skrb nosi na tebe, i biidi vu tvojem szrdci vsigdar vekšo ino vekšo liibezen pro-ti sebi. Včini to vsakdčn. Gle-daj, eto je že molitev. Jeli boš molo poetomtoga?
Taksi cslovek, steri pra-vo bogabojazen ma vu szrdci, je takak szunce, stero eti szi-ja i szegreva, csi taki riika negucsi. (Cladius.)
Dr. Rltuper Sandor
hodoske fare novi inspektor.
R&zlocsni mali glaszi.
Radoszti gl&sz. nAr je Bog, ki dela vu vami i to, naj scsete, i to, naj delate, kak sze nyerai dopadne'; (Filip. 2, 13.)
N« konci VIII. letnika. Z-Bogž pomocs-jov sztno palik dokoncsali eden letnik nasega lublenoga Diisevnoga Liszta. Vu tom letniki je tQdi nas glaven do bio: razsirjžvati Boze kralevsztvo, szpozndvati naso cčrkev i braniti nyčne interesze- BOdili szmo evangeliomszko ogviisanye i vernoszt k-cerkvi nasi ocsžkov. Vu szpunyavanyi nase velike du'znoszti   sztno   tak   bili, kak (6 apostolszka
ržcs veli: MLiki neznani, i donok znani; liki vm^rajocsi, i ovo 'zivčmo; liki scsukani i donok nevmorjeni; liki zalosztni, vszigdar sze pa ra-diivajocsi; liki sziromScke, vn6ge pa obogativ-si; liki nikaj nemajocsi i vszaksim ladajocsi." (II. kor. 6, 9—10). Isztinszko zahvdlnoszt vadlii-jemo vszem onim, steri szo reditelsztvo i nas liszt z-szvojim vernitn, nepora^nkanim, nesze-bicsnim delom, ali darmi i rednim napreplacsi-lom podp^rali i pomagali. Zda pa z lubeznoszt-jov proszimo vszakoga, osztante nam nadale verni! Ponovte vszi szvoja napreplacsila! Szpravlajte natn nove cstenyare med szvojimi prižtelmi i poznanci!
Jubileum szobotskefa-re. Decembra 14-ga, td je na tretjo adventszko nedelo 40 let bode, ka je szobotska ev. gmajna szvojo raolitvarnico gori dala poszvetiti i na csesz-ti bo'ze szlii'zbe odpržvlanye Bogi na diko prekdžla i tak sze je ta gmajna osznovala. Na te znamenite letnice szpo-tnenek imenuvano nedelogmaj-na z-6szvetnov szlii'zbov bo-'zov nameni sze szpomenoti, k-steroj priliki visziko pos-tuvani G. Dr. Popp Filip piispek-administrator, csi ji kakse neodlžsano delo neza-drzi, tudi nazocsi bodejo z-vecsimi zv6nesnyimi diihov-niki. Po bo'zoj szluzbi bode jubileumszki gyulgs dr'zani, na sterom sze gmajne sti-rideszžtletna zgodovina (his-torija) da" napre. Na to oszvetno priliko szrdcd pozovemo tak nase, kak drugi gtnajn verni-ke, pozdravlajocsi je vu Jezus Krisztusi!
Sztdletnica cbrkve v Feketicsi. Okt. 26-ga szo szvetili v Feketicsi (Bacska) 100 letnico evang. verszke obcsine. Nazocsi szo bili tlidi Dr. Popp piispekadministrator. Oni szo bili oszvet-ni govornik.
Nase slnyorlje duhovnicke, inspektorje, kantorje i drugi csesztnicke szo nov. 6-ga meli szvojo jeszenszko szpoved v M. Szoboti. Kovats Stefan sinyor-dQhovnik szo dr'zali govor i vo-obszlOzsavali Goszpodnovo szv. vecsčrjo. Potom je vu farofi  konferenca  dr'zana,  na  steroj szo
november 20.
DUSEVNI LISZT
SztrAa 145,
kak goszt nazGcsi bili Lic. Goschenhofer Henrik Radkersburgski diihovnik tiidf. Po goricstenye zapisznika prvese szeje je szkoijcsano, ka sze mairike moržvszke fare kem prvle morejo vrčd szpraviti. Prikapcseno z-naznanilctts D. Doma szo poleg pomensanoga placsila 4 dijacke vzeti na novo notri v D. Dom. Razyravlana szo bllA i naznanye vzeta raziocsna naznanila, po sinyori napredžna, Gori je pozvžna krizevszka i morav-szka fara, naj sze pcszkrbi nikak, ka neosztane duze biez verszkcga vcseoya nasa deca vfokov-szkcj i Vucsagoniilanszkoj soli.
Reformacfje szpomenek okt. 31~ga je z-naszlediivajocsim obiSnim redovekom poszvetila piiconszka fara: 1) obcsna peszera, 2) nnolitev i epistola, 3) obcsna peszem, 4) predga, 5) pu-conszka solszka deca szo popevali na dira glasza pod vodsztvom Titan J. upravitela: Jezuaa ne-odpiisztim i Bojdi veren, 6) Batifi Stefan vucsi-teljiscsnik szo napreda>anye meli od Luthero-voga 'zitka i dela, 7) Galyerobov peszem i Te szmrti obl&davniki khoral szo igrali na goszlaj Titan Jozef, Vlaj Gyozo, Bžnfi Sfefan, Lutfiar Tibor, na orgolaj szo je szprevajali |Lokay Elza vucsitelica, 8) Deklamžlivali szo LuthSr Gusztžv, Kousz Karoly, Skriiec Jolžn i Frankč Sari, 9) Andrejszki solarje szo popevali na dva gldsza pod vodsztvora Ratkai Odon upraviteia: Hod-mo verni krsztsenici, Ka Bog csini, Radoszti szkuza . . . , 10) dosi. diihovnik szo naprtda-vanye meli od pozvanya i znamenitoszti Biblije, 11) Zaprtna molitev i obcsna peszem. Priszpa-dobno z lepim oszvetkornje szvetila okt. 31-gc, i 2-ga Zagrebecska gmana. Napredavanye szo meli Dr. Popp piispek od nvezdasnye sztave evangelicsanszke cčrkvi v Jugoszlaviji."
V-Apacsi szo nov. 1-ga bo'zo szlii'zbo dr'zali i szv. vecserjo voobszlu'zavali Skalics SSndor lendavszki duhovnik. Predgo szo od reformdcije meii. Lepi sereg vernikov je prislo vkiiper.
D< Lendavszka ma!a missionszka fara je od Gusztav Adolf Drustva 3000 Din. podpore dobila.
Pom6cs dijakom. Vu novesein csaszi szmo dobili od ednoga nasega vreloga dobrot-nika 100 D, z-lem, naj sze to da Luthar Tibori, dijaki III. zl. giranazije v Ptuji; nadale szo do-bili Gergorec Jo'zef VI. zl. dijak v Maribori 200 D, Andrecs Kžroly VI. i Pintarics Franc VII. zl.
dijaka v Ptuji 100-100 D. — Z-ve!ikim presti-manyem i z-zahvdlnosztjov zamerkanso etl, ka goszpž Dobrayova ednomi szrmaskorai dijžki v Ptuji vszaki tneszec 100 D. podpore aldtijejo. Bog b1agosz!ovi vsza darovitna szmilena szrdca I
Evangelicsanszki kalendari na 1931-to ieto je gotov. Nyegov bogat zdr'zetek, nyegovo lepo v0poszfavianye (vu etoj numeri notripoka-zani kepi szo tudi 'znyega vzžti) ga sztanovitno za lOblenoga vcsini pri vszakoj szlovenszkoj evangelicsanszkoj hi'zi. Kosta szamo 8 Din-ov.
Szamovolni dari na goridr'zanye Dusev-noga Liszta : Kovats Franc D. Lendava 5 D, Kolosa Ivanova Puconci 5 D, Godina Franc Vanecsa 5 D, Szinicz; Janos Maribor 100 D, Hasaj Matyas Salamenci 5 D, Mikola Sandor Salaraenci 2 D, Dr. Popp Filip piispekadminis-trator z cerk. fonda 1000 Din. — Radi bi na-daljavali! Szrdcsna hvala !
Posta. Siftar Kžroly Buenos Aires, Julius meszeca szte piszali, ka szte nam poszlali 7 do-iarov napreplacsila. Te penez szmo do tegamao nž dobili esze. Reklamaiivajte je! Pozdržv.
Puconci. Franko Karolina vrla  puconszka devojka, zahvdina vucsenica je eden prelepi oJtir-szki sztoJnyek zdelaia i okt. 31-gaob priliki szvoje 161etnice aldiivala puconszkoj cerkvl na szpomenek szvoje nepozablene dobre   vucsitelice Lutharove Fliszdr Sarolte. — Porčdos Kžrolova roj. Fliszar Aaa z-Poiane je pa eden lepi robec aldiivala za® nflc pri G. sz?. vecsžrji. —  Naj   sz!u'zijo  Bogi^ na diko etaksi džri!
Evang. žensko driištvo v Moravcih je melo dne 3i. augusta t. 1. v gostilni Titana v Moravcih v zvezi s šaljivimi naprejddvanji ples-no veselico. Ob toj priliki je driištvo melo vse-vkiiper Čisioga notrijeraanja 2775.50 D., za šte-ro se društvo po etoj poti zahvali vsem tistim, ki so ]e podpirali s svojimi notriVplačili, pre-plačili i aldovmi. Zvbn stopnine so dali prepla-čila i aldove tiidi, ki ne so bili navzoči sledeči: Ev. žensko driištvo v M. Soboti 100 D., Benko Josip M. Sobota 100 D., Titan Jožef Moravd 100 D,, Kovatš Štefan M. Sobota 50 D., Vez^r Geza Martjanci 50 D., Kiselak Jožef Tešančvd 50 D., Arvay Vince M. Sobota 40, M6rec Jožef Tešanovci 40 D., Koder Anton M. Sobota 30 D., Nemec Janes M. Sobota 25 D., Benko N. (Hid-veg) Nemčavci 25 D., Hirschl Lipot, KUhaf Ste-fan gost., vd. Horvath Tešanovci, Schlingman-Hugo Moravci, Donša Jožef Noršinci, Čeh Franc,
Sztrdti 146.
DOSEVNI LISZT
november 20.
Turk Jožef, Eugen &;Arnold Heimer, Lipič Jo-žef iz M. Sobote, Luthar Adam Puconci, Hor-vath Matjaš Dolnja Lendava, Kutaši Jeno Bogo-jina. Sočič gost. Črnelavci, Šiftar Lajoš gost. Polana. Sečko Kalman Lemerje po 20—20 D. Antalič Karol, Zrinsky Štefan iz"Moravec, Hahn Izidor, Hahn P., Novak Štefan, Rituper Lajoš, Lukavšek N. iz M. Sobote, Škalič Štefan Sebe-borci, Fister in Žemlič Beltinci po 10-10 D., Pintarič Štefan Martjanci 12 D. Po 10 D. so daruvali: Banko Franc, Golob Ludvik, Dr.Mus-terova, Teralin Franc, Bencik Ferencova iz Mo-ravec, Erniša Vince, Ivanič Jožef, Poučič Franc, Erniša Jožef, uč. kand. iz Tešanovec, Ori Janoš šof., Banfi gost., Cvetič Janes, Jarnevič Peter, Schock N., Heklič Štefan, Šiftar Ludvik, Jakiša Štefan iz.M. Sobote. — Zelko Ivan Nemčavci, N. N. Fogl gost.. Šavel Jožef, Pintarič Janoš iz Bogojine, Lipič Jožef Fokovci. Po 5 D. so dariiva-li: Vitez Karol, Rac Štefan trg., Erniša Štefan, Horvath Janoš, Erniša Jožef, Čarni Jožef, Lajn-šček Štefan iz Moravec, Grabar Jožef, KoJtaj Gustav, Fartelj Franc, Kiihar Rudolf, Rituper Ge-za iz Tešanovec, Nemeš N., Ullen Kalman, Pin-tarič Jožef, Graj N. iz Martjanec, Sabotin Šte-fan Gor. Tešanovci, Trautmann Franc, Dittrich Jani, Komotar sod., Melihar prof., Fridrich N., Malačič Viktor, Novak Sidonija, Vogrinčič pošt, iz M. Sobote. Veren Markišavci, Toplak Kalman Dobrovnik, Titan Janez, Sinic Karol Črnelavci, Sedonja-Škrilec Mlajtinci, Škališ Lajoš Sebebor-ci, Meznarič N. Beltinci, Jonaš Erno Predanovci, Luthar Deneš Sebeborci, Titan Viktor. — Klar Vekoslav M. Sobota 4 D.,; Bencik Karol Morav-ci 2 D.i Ktihar Ivan 1 D.
Turobni gl&szi. Dnč 28-ga augusztusa szmo voszprevodili na nyegovo vecsno pocsivž-liscsa meszto z velkim taojemanyom Fartek Jii-rija iz Gor. Szldvecs, vopreminocsega vu nye-govoj 83 let sztaroszti. Vu nyem je szvojga dobroga ocso zgiibo gor. szlavecske gmajne vr61i inspektor Fartek Franz. Tuge nyega eden za driigim gorpoiscsejo. Lanszko leto je dobro i liiblčno szvojo mater, zda pa szvojega doszta-pretrpčcsega ocso zgflbo. Naj bode pokojnomi Iejko pocsivanye i ti 'zallivajocsi naj sze pomi-rijo z tčm znanyem, ka bode ednok pavidenye ! Tecsasz miszlite na nyega i obdrzte szpomenek nyegov vu vasem szrdcil — V Bethlehemi je vopremino szept. 29-ga vu najlepsi letaj, szamo 36 let sztar, Kuzma Lajos, ki je rojeni v Pu-'zavd. 'Zaliije ga tam 'zena, eti doma pa ocsa
dva brata. ¦— Oktobra 15 ga je po kratkom i tezkom betegi zaszpao v Bethlehemi Goricsan B^la, sztar 19 let.
Na Dijacski Dom szo szilje dariivali. Z-Norsinec: Vucskics Vinoe 4 kg. 'z., Miholics Jčzef 2 kg. 'z., Miholics Ivan 4, Dsuban Istvan 3V2.Bako Treza 2, Podleszek Ivan 2, Bankč Viktor 1, Pintarics Vince 3, Dsuban Jžnos 4 kg pse-nice, Vukan Treza 2 din. penez vszevktip 25 kg. — Z-Martjanec: Horvath S. (Viaj) 11 kg, z., Pintarics Stefan 3, Miholics Stevan 13, Heklics Janos 5, Por^dos J6zef 5, Skraban Stevan 10, eden neimeniivan! 45 kg. psenice vszevkiip 92 kg. Z-Nemsavec: eden pobozen gmajnar 22 kg. psenice. Z-Szodisinec: Viijec Jinosova 15, Viijec Bedok 4, Dsuban Karo]y 11, Rogan Rudolf 5, Podleszek Kata 17, Banfi Lajos 1, Andrecs Ferenc 9, Gomboc Franc 30, Fuis A!ojz 7'/2> Vukan J6'zef 13 kg. psenice- Vsze-vkiip 112 kg. — Z-Kupsinec: Kocsar J6'zef 10 kg. psenice 27 kg. 'zita, Dervarics Franc 1 kg. Fliszar Kžroly 4 kg ps., Banfi Janos 3 kg., Horvdih Jancs 2, Siplics Sandor 4, Huszar Ste-van 5 kg. 'zita. Vszevkiip 56 kg. Z-Csrnela-vec: Berke Janos 1 kg., Szapžcs Sandor 5, Sza-p&cs Ferenc 1, Kumin Miklos 2, Titdn Ivan 2kg. psenice, Vlaj Matyas 3V2, Vucsak Jžnos 1, F!i-szar Ivan 2, Marosa Ivan 2, Szocsics Lajos 5 kg. 'zita, vszevkiip 25 kg. —¦ ZVescsice : No--vak Ivan 3, Novak Jo'zef 1, Benko Franc 5, Norcsics Franca 2, Dani Andras 3, Kumin Ivan 3 kg. psenice. Vszevkiip 17 kg. — Striikovec: 'Zibrik Stevan, Kuzma Ter^z, Siftar Stevan, Pa-vel Karl, Bokan Jdnos, Obal Imri, Bac Karoly, Lovenyak Stevan po ednom litri pgenfce. Kot-nyek Sšndor, Vrecsics KaSrnan, Liilik Franc, Skrabžn Lajos, Pavel Franc, Obal Ilka, Vrecsics Stevan, Andrecs Janos, Banko Ivan, Siftar Lajos, Vrecsics Sdndor po dva litra psenice. Vucsak Stevan, Fujsz Stevan, Szapžcs Sandor, Siftar Stevan, Siftžr Marija, Vrecsics J6'zef, Siftar Mi-hdly, Bac Sandor, Lfilik Jozef, Skraban Mihžly po tri litre psen. Vukan Miha!y, Siftdr Ferenc i Mihaly po pet litrov psenice, vszevkiip 68 1. ps.
Odaja griinta,
V Gederovci se oda griint z hižo vred. Hiža je zidana z 6 sobami, leži pri glavnoj cesti in je pripravna za bauto. Grunta je 25 plugov njiv, 8 plugov travnikov in 8 plugov goušče vse v 6 parcelaj. Oda se vse vkiip alipopar-celaj. Zglasiti se je pri
KOHAR JOŽEFI,  Tešanovci   II.,
pošta Martjanci.
V
november 20.
DOSEVNI LISZT
Sztršn 147.
Evangeliomszke vere ino cerkvi obcsinszki prigodi.
v- '          Naprčd&ni po
KARDOS jANOSI Hodoskorn duhovniki.
'' On je mocsno goridjao pri szebi, ka poleg nyegovoga v!denya, globoko zni'zeno cčrkev, po pozdignenyi rčda popovszkoga i po-veksanyi zmo'znoszti pžpov, na visisi sztan i plemenitoszt pozdignoti ma. Zato je zevsze mocsi na tom blo, da bi szi celo cirkev 'z~nye Jasztivnimi sziu'zbeniki navkiipe podvrgao i sza-raoga szebč ne li od vsze szvetszke oblaszti sz!o-bodnoga vcsino, nogo escse i poglavnike voli szvojoj podvrgao. Na stero gledocs je I popov-szke cseszti v8talanye i prijernanye trdno pre-povedao i 'zenitev popov dolizbriszao, — da bi etak rčd te, na oszobo i poistvo gledocs, li od nyega i cerkvi viszo.
Escse vecs! — On je i piispekov Smenii-vanya i potrdjenya vszo oblaszt ino pravico po-glavnikoni prevzeo i pod szebe szkopao; po-glavarpiispekom, v-nyi cerkevni drzelaj, je li teliko oblaszii nlhao, keliko sze je nyerai vidilo. Kak orocsnik szv. Petra i namesztnšk Krisztusa, je od vsze poglavnikov krsztsanszki pokornoszt 'zelo i korone ino dt'zanya je nyim poleg szvo-jega lasztivnoga dobrovidenya davao i vkraje-mao. Z-etak taiom sze je v-diihovni i szvetszki dugovanyaj za celoga szveta goszpoda i szodca posztavo ino vonazveszto.
Hildebrand je pri vszem tom neszliso med one sziabe gingavce, ki sze Ii z-prosztim obe-csanyem zadovolijo: on je z-szilov proszo i po szili vzeo, szkoncsao i doprineszao. Gda bi szšli efaksoj protisztano IV. Henrik nemski caszar, li hitro je obcsfltiti raogao, ka sze vu dr'zdnyi nyegovom escse v^ksi goszpSd naide od nyega. Ar ga.je papa z-cerkvi vozapro, podlo'zance nyegove od du'zne pokornoszti odvezap i nem-skim poglavnikom novoga caszara zebrati zapo-vedao, lci sze presztrasivsi 'ze teda grozne zmo'z-noszti nyegove, ne szo sze raiidili zadoszta vcsi-niti kakste nepravicsnoj zapovedi etoj.
Henrik tak vidivsi, ka, csi caszar scsč osz> tati, zevszov poniznoszljov sze nyemi je potreb • no oblaszti pape podvr'zti; i za toga volo sze z-'zenov i malov decov navkiipe, zavolo sztra-hote od ludsztva v-proszto odetel  preoblecse?ii,
z-daleka peski trtidi v-talianszki orsžag, pred papo, ki sze je ravno toga hipa v-Canossa zva-n\ palacsaj gosztio i klecsecs sze nyemi moli, naj ga pa v-tniloscso i vu krilo cerkvi gorivze-me. Ali papa nyemi z-trdnim szrdcora zapove, tri cele dni, v~zgrebnoj hali pokore, v-trdnoj zimi vone pred dverami na mrzlom kamni sztžti i li na strti dčn ga pred szebe pfiszti, gde szi nye-mi pred nogč dolile'zti more i papa z-spotlivim szajejoiii nyemi na sinyek sztopivsi, ercse z-szv. piszma: BHodo je po kacsi (ambulavit supra serpentem)". Potom ga trdno pokara i z-tem obecsanyem, ka ga pa v-miloscso vzeme, domo odptiszti. Ali prvle, kak te neszrecsen caszar, je prisao liszt pregancsara nyegovoga v-nemski or-szag, poleg steroga sze Henrik od vsze cseszti szpravi i korona nevrednomi szinovi nyegovomi, Rudolfi prekda.*)
I zda naime sze je pobiido grozen viher trplenya proti tomi nediizno pregžnyanomi. Ar z-edne sztrani szam papa, z-druge pa po nyem zapelani nevreden szin nyegov zevszem, ka bl&znoszt cslovecsa sztrasnoga ztniszliti mo-re, nyega nateliko mantrata, da naszlednye vu velikoj szrdca britkoszti z-tihov szmrtjov pre-meniti raore nevol piin 'zitek szvoj. Escse i po-hranenye koszti nyegove pdpa vo dž szkopati, ze'zgati i nyi szv. pepel vu morje zoszipati. — Taksi aldov besznocse je po'zrla nepravdena ob-laszt onoga, ki je szledi med te znamenitese szvetce cerkvi szvoje zracsiinani!
Na szrecso je Gergor 'ze v-1085. leti ko-nec vzeo; i tak je nemeo prilike, vsze dopri-neszti, ka je nameno. Ka vsze nebi niogao krszt-sanszki szvet od nyega escse szkiisziti, da ta-ndcs bo'zi nebi pred nyega sztopo, i zidov nye-govi pretnetao! — Medtem je 'z-nyira navkiipe nelehnolo i papinsztvo; prottomi je csiidavred-no, kakda sze je tak hitro zapopadnola i tak prilicsno pelati mogla kmicsna dob kraliivanya nyegovoga od razlocsne natiire naszlednikov nyegovi.
Gergora szrdcsni zacs^tek je III. Ince pa-pa, od 1198. do 1216. leta celo szrecsno do-koncsao. Na obcsinszki szpraviscsaj cerkveni, stera je on szam poleg lasztivnoga dobrovide-nya ravnao, szo i zdšvnya szlobodni pfispec-ke li to podpiszati i potrditi dopiisztsenye meli,
*) Petra dedit Petro, Petrus diaderaa Ru-dolpho. Peter je dao Petri, Peter pa Rudolfi korono.
Sztran 148.
DOSEVNI LISZT.
november 20.
na ka je on privoio. Tak je i na ete plemenite mč'ze jarem robsztva vrgao. Escse i od kržlov ino caszaroy je tak giicsao, kak od nevolnš hlžpcov szvoji, korotie nyini davao i jemao, z-podlo'zancmi navkiipe je pod prekldtsztvo i z~ cerkvi vozaperao. Pod nyim je po celora orsza-gi jako dugi hip vsza szlfTzba bo'za gorihenya-la, cžli narod prekunyenš i vu placs oblecseni bio, mrtveci sze brezi vsze csešzti liki szkrivo-ma zv<5na cititorov pokapali, hi'2.n!ci pa na brfl-tivi zdavali; pokloniti sze je nikomi szlobodno nebilo, i vszi mrtelni szo liki vu nocs szrsrlne groze vtonyeni szkozniivali, na stere poveksanye je papa angolszkomi krali, Janosi celi orszag vkravzčo, i francuzkomi krali ga prekdao, za steroga volo je te ov Janos brezi zetnlč zvani. Z-etak 'zmetnim botom groze je mlato eden neveren pasztčr nedu'zno csredo bozo, mesztcr krotke sibe Itibezni, z-sterov bi jo paszti poleg dtisne veszti dii'zen bio!
Te'zko breraen obJdszti papov szo britko obcsutiti mogli naime zmo'zni i plemeniti ca-szarje hohenstaufszke hize, ki szo 'z-nyinii vu nepresztano protivinsztvo i boravanye zamrez'eni bili, i od nyi sze tecsasz preganyali, dokecs je nyi szlednya kotriga, Konradin v-1269. lett pod mecsotn hohžra neszpadno.
Ince je goriposztavo inquisitio, ali krivo-verce prepravlajocsi sztolec, steri je sziedi v~ 1233. leti na dominicanuse zaviipani. Ci! sztolca etoga je te bio, da bi sze vszi nepapinci prega-nyali i votrebili. Pregšnyanye eto sze je med nezrecseno groznir« mantranyem godiio, i csi szo ti obto'zeni ni te neprernenili vere, tak szo ali ze'zgani, ali po drfigoj escsa grozrsesoj dobi szmrti voszkoncsani. Vadlavati szo pa pred szod-ci szvojinsi escse i takse bine mogli, steri szo nigdar nad szebom niti neobcsiitili, ni escse i na miszli nemeli. I gnfiszno sz6dbo etakso szo sze nšsztrsznoli papinci autociafe, 16 je, zaszlo bo vere zvatil
Sztrasna sk^r eta kmice, z-sterovje (nairae pod Torquemada, Deza i Cisneros pregancsari) vu szkrivni liiknyaj teHko vragotnetnoga oprav-lano, je li v-szamom spanyolszkom orszagi 343,522 nedii'zni dfis na aldov vrgla, ki eden tal je na grmadi ze'zgaai, te drugi pa po krv-notn bicsiivanyi, gladi, i priszpodobnoj sztrasnoj dSbi  prepravleni;   geto   ji   je   zvOntoga   okoli
17 690 pred etak groznov szmrtjov po tiihini razbe'zalo, i na kodiskoj palici vesznolo. I eti neszrecsni szo z včksa sztrani ti aajgbogsi, ple-menilesi, i hasznovitesi liidsztra bili. I vsza ta dOtick ii       »bdgi na. vekso diko" !?
Na kak sztrasne pokvarjenoszii, nevol i prekletsztv;* kalisni raocsvar je tak, po blaznoj mestrii votli po'ze]avcov raarni dobrct, preobr-nyena vtiika i szvčta nasztava Jezusa, vu koj je nye boz&nszki itibiznivi szprarvitel z-tak dobro-. volnim setiitfanyeni csiszto vietino poboznoszti, mira ino biagoszlova vsze sztotin i meszt poko-!enyi odkriti 'zeio! NC- csiido, ka je proti blazuoszti etaksoj teiiko bogabojšcsi i pleniemti szrdc pJacsno zdiihavalo, protikricsalo, pero i ro'zje popadnolo, i z-'zitkom ino krvjov aldiiva-ti nedvojilo.
11. Dom&nyl szvedocsansztvo od pok-varjenoszti cerkvi.
Nn| sze nestima, ka bi etak velika pokvar-noszt cerkvi krsztsanszke z-prosztoga zdeaya szlabe pameti, rovanya biudnoga razunia, a?i protivnoga nagiba tak zvani jeretnikov zhajala; potrebno jc szvedocs:<nszti'o dornanyi, pogiaviti i nepotvarjeni raO'zov stimane prav vervajocse cerkvi poszluhnoti.
'Ze vu ti prvi sztotinaj sze vsza szpravis-csa britko to'zi|o, ka sze j-a riraszki piispek tnesz-to glave nad celitn krsztsansztvom pozdigno, i tak k-pokvarjenyi cerkvi bo'ze gviisen griint polo'zo. I — bolezenl — hiiro sze je poszve-docsila boiazen eta; ar, liki Du Pin, moder i visziko postiivaini pariski vucsitel pise: »Ne szarao edno pe!do rimszki piispekov mamo, ki szo za voIg jeretinsztva i z!a od szpraviscs oszodjeni, i escse i z szlolca sziinyeni. Honora je seszto szpraviscse z drugimi krivovercmi na~ vkiipe prekunoio, csi je gli le 'ze mr'o."
Pokvarjenoszt eta sze je, pr6ti vszem za-devam, kak motna povoden, nezasztavleno raz-levala, j po celom krsztsansztd viher obcsin-szkoga gibanya i britki to'zb pobiidiia. I ne je bilo plemenitoga mo'za, ki bi z-szrdca ne'zelo i glaszno neproszo popravka fsling eti na ob-csinszki szpraviscsaj cerkevni.
(Dale.)                                      '¦¦¦'¦
Stampano v   nPREKMURSKI TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.