"PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA
MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
Official Orgau Yugwt>lav Federation, S. P. - - danilu Jugoalovanake Socialistične Zvez«
— GLASILO — PROSVETNE MATICE J. & Z.
ST. — NO. 1638. >■<•« m
«. M*.	<*«..«	- >. CHICAGO, ILL., 1. FEBRUARJA (F.kru«r, t), 193» P.Ui.k.J W~kl, 2J01 s.. L.,.4.1. A«.
... LETO—VOL. XXXIV.
Grof Ciano imel na lovu v Beljah veliko sreče
JUGOSLOVANSKI PREMIER STOJADINOVIČ OBRNIL VOZ VNANJE IN GOSPODARSKE POLITIKE POPOLNOMA * ITALIJANSKIM - TEŽNJAM. — VPLIV FRANCIJE PADEL
Italijanski vnanji minister! litiko sprave. Beograd je segel .MihMolinijev «t rrof Galetzzolv ponujam, roko. sklenil z lu-
POGUBONOSNA "ČISTKA" V UNIJI U. A. W.
Ciano je bil na lovu v Beljah ted t\n dni. Povabil ga je jugoslovanski premier Milan Stojadinovič. Ciano je ustrelil 46 zajcev in sedem srnjakov. Se uspešnejši je bil njegov lov v korist italijanskih gospodarskih m političnih interesov v Jugoslaviji.
Vpl iv Francije izrinjen Glavni namen Cianovega lova s Stojadinovičem v Beljah je bil navezati Jugoslavijo na Italijo in s tem izriniti iz nje
lijo trgovsko in mirovno pogodbo, na lovu januarja v Beljtah pa je dobil Ciano od Jugoslavije nadaljne koncesije.
Težave s kapitalom
Italija ima v Jugoslaviji vloženega že veliko kapitala, bodisi v lesni industriji, v tovarnah za cement, v trgovskih in raznih drugih podvzetjih. Rada pa bi ga vložila še več, toda njena valuta v inozemstvu ni kaj prida, zato ima v tekmi s
in aiigieeki vpl,v. Jo,- l™"*™"™ « *asMMm kapi-goslavija je zaveznica Franci-	* Jugoslaviji težak boj.
Gospodarsko sodelovanje Jugoslavije pa ga ji lahko olajša. Italijanski iiržinirji bodo v Jugoslaviji vodili razna javna dela, gradili ceste, železnice in tovarne, Italija bo dala Jugoslaviji stroje, jn vse to se v Ju-, goslaviji vfc&e kot vloga italijanskega kaputala, ki bo morala Italiji seveda donašati visoke obresti. Z njimi bo Italija i
je zaveznica Francije. Stojadinovič pa je že pred par leti uvidel, da mu na pomoč Francije v slučaju italijanskega aH nemškega napada na Jugoslavijo ni računati. Zato je zavezništvo s Francijo na papirju sicer ohranil, dejansko pa ie ponudil prijateljstvo najprvo Italiji in potem Nemčiji. Italija je bila z Jugoslavijo do pred par leti v zelo hladnih diplom aiičnih stikih. Italijanski časopisi so zmerjali Jugoslavijo kakor psu jejo zdaj Francijo. Italija je financirala hrvatsko
Tragedija Španije
tuja zmaga
Prešli teden »o Mussolini je ve horde v Italiji norele veselja nad fašističnimi zmagami v Kataloniji. Barcelona je padla pred premočjo Mussolinijeve in Hitlerjeve mehanizirane armade in Mavrov. Ti porazi španske republike so zasluga krivične nevtralnosti Anglije, Francije in Zed. držav. Bivši angleški vnanji minister Anthony Eden je zdaj javno priznal, da zmagovanje fašistov v Španiji ni zmaga Spancev, ampak "tuja zmaga". Poudaril je, da je teritorialna neodvisnost Španije živijenska potreba Francije in Velike Britanije. Danes je dve tretjini Spini je pod vlado osišča Rim-Berlin. Chamberlain je vso svojo politiko usmeril v poraz španske republike, ker noče ljudske vlade. Ob enem je računal, da se bo s svojo intervencijo v Španiji Italija izčrpala, zmagovita fašistična Španija pa se bo potem morala osloniti na angleški kapitalizem za goipodar-»ko obnovo države. Izgleda, da je delal Chamberlain račun brez krčmarja. Francija ima zdaj ob meji Španije sovražno državo, namesto prijateljsko republiko. V slučaju vojne jo bo Mussolini napadel ne samo s svoje, nego tudi * šp*n*ke meje. Kogar hočejo bogovi pogubiti, ga udarijo s slepoto. V Parizu in Londonu re?nico tega pregovora prepozno spoznavajo.
"VENERA" PRIDE IZ DETROITA NA ČIKOSKI ODER
Igralski a-ambel kluba št. 114-115 JSZ v Detroitu bo v so-boto n. marca ponovil v Chicagu v dvorani SNPJ komedijo v treh dejanjih "Venera". Ta prireditev bo pod pokroviteljstvom kluba št. 1 JSZ. Eventu-elni prebitek je namenjen "Proletarcu".
■■ ■■■■ ', ',. 1.
PltlSOJAVII DOGODKOV DOMA l\ PO SVETI
Problem beguncev na Češkem
Po osvojitvi sudetskih krajev po Nemčiji. slovaških po 0-grakl, po osvojitvi Teži na po Poljski, in po postanku diktature na Slovaškem, je prišlo na češko, največ v Prago, par sto tisoč beguncev: židje, socialisti, komunisti, izgnani češki delavci, uradniki in njihove družine. Kakih sto tisoč teh ljudi je češka poslala nazaj v sudet-*ke in druee kraje, r pa ne ve kam, posebno ne z Židi. Mnogi izmed teh ljudi iivi v obupnem pomanjkanju, kajti odvisni so samo od javne in sorod niike podpore, ki je za tolikšno množico nezadostna.
HOMER MARTIN POZABIL NA DEMOKRACIJO IN NA KORISTI ORGANIZACIJE
BOJ VNANJIH POLITIČNIH SKUPIN ZA KONTROLO NAD UNIJAMI POVZROČA V NJIH KONCEM KONCA SAMO RAZKOLE RAZOČARANJE IN DEMORALIZACIJO
Adolf Hitler je govoril. Nam-, # I .	, reč proži i pondeljek pred svo- ti
kupovala v Jugoslaviji les. ce- jim državnim zborom. Rohnel
ment. živila in razne druge potrebščine. Dobivala jih bo ne da bi ji bilo treba zanje poli-
je kot po navadi, le že bolj samozavestno, češ, da je "Velika Nemčija" dosegla v testih te-
iioiij« jr i niitnira ia nrvau*KO «• «	f. ... " , " a^iuvij*	W PCT9V4I1 »C-
separatistično gibanje jn dr.' fjatl de"ar "J™** .Z?io do',tih, od kar je on na krmiki, o-*	, r .. „ .. i. t bro za Jius.sohnnevo	____" ___»___»__a i___
Ante PaveHč je bil Mussolini-
jev agent za intrige proti Beogradu. Javna tajnost je, da je ta dučejev hrvatski separatist iniciatiral atentat na kralja Aleksandra.
Sovraštvo se umaknilo interesom
Gospodarska navezanost med Italijo in Jugoslavijo, in pa Mussolinijeve brige za zavoje-vanje Etiopije, njegov spor pred leti z Anglijo in zdaj s Francijo, pa je Rim pri morala začeti napram Jugoslaviji po-i
bro za Mussottnijevto državo.
Koncesije s Trstom
Ciano je baje obljubil Stoja-dinoviču tudi koncesije v tržaškem pristanišču. Od kar je Hitler vzel Avstrijo m si gospodarsko podvrgel Čehoslovaško, je promet tržaške luke padel skoro na ničlo. Iz Avstrije in čehoslovaške ga je Nemčija obrnila na Hamburg in Bremen. Tržaška luka brez zaledja ne more uspevati. Poročajo, da je Ciano ponudil Jugoslaviji v tr-(Nadaljevanje na 3. strani.)
grom no, posebno že lani, ko so t vzeti Avstrijo, Sudetske kraji* ne in čehoslovaško v svoje pod-: ročje.
Evropa kipi v pričakovanju vojne. Ljudstvo se boji. Toda masa postaja bolj in bolj re-signirana, češ, ker je vojna neizogibna, naj pride čim prej. Težka megla leži nad svetom. V Parizu in Londonu so sej
DELAVSKA TAJNICA OBTOŽENA
Rooseveltova administracija ima težke čase. Njene člane reakcija obeh strank silovito na-
en slučaj. Deportiran bi moral biti po mnenju kritikov že pred par leti, a delavska tajnica z
pada, posebno delavsko tajni- deportacijo zavlačuje in Harry co Frances Perkrnsovo.	Bridges ruje naprej za komuni-
as
Kor.gresnik J. Parnel Thom-jo je obtožil krčitve ustave,
zem, fičuje delavce v razredno sovraštvo, povzroča stavke in nasilja. Bridges izjavlja, da ni ! komunist.
1 Delavska tajnica je sicer zadevo že večkrat pojasnila in dokazala, da ni zakrivila v Bridgesovem slučaju, ne v drugih, ničesar, toda ji nič ne po-ma?a. Reakcija noče v vladi nikogar, ki bi mu bili ljudski interesi, pravilnost in človekoljubje več nego privatni irote-resi.
V Chicagu se tepeio a spira n-demokratske in republikanske stranke za župansko službo. Ako hočemo verjeti vsem. kar pravijo drug o drugemu, ni nihče izmed njih n$č prida.
Federalni sodn&- Martin T. Manton je bil obtožen zlorabljanja svoje službe v korist svojega žepa. Obtožnica trdi. da je prejel kakih pol milijona dolarjev •"posojil" od srank, katerim je sodno proceduro ugodno režil. Sodnike je v tej deželi težko zagrabti tudi ako so nepožteni. V vsej naži zgodovini so bili doslej odstavljeni vsled nepoštenosti samo štirje
Opozicija v Sloveniji
Pri zadnjih volitvah v jugoslovansko skupščino ni dobila
v	Sloveniji opozicija niti enega mandata. Vseh 29 poslancev je bilo dodeljenih Stojadinoviče-
vi	listi.
prošlo nedeljo vTžile velike de- zvezni sodniki. Pona\Tadi trpe monstracije v prid pomoči k>- oni, ki se bore proti njim. jalstom v Španiji. Skoda, da Mikhail Kalinin, predsednik
se niso v enaki meri in veličini pričele vsaj pred dobrim letom.
V Sovjetski Uniji preganjajo čezdalje bolj bosse, ki zane-itiarjajo disciplino med delavci v naporih za zvižanje produkcije in nemotenega obratovanja.
Militarizem žre. Biro lige narodov poroča, da so bili izdatki za oboroževanje leta 1938 poldrugo milijardo dolarjev višji nego Veto poprej. V tej številki fo všteti samo stroški f aktivnega oboroževanja, ne ,pa gradnja strategičnih cest, železnic, pristanišč itd., ki so tudi ogromni, oziroma višji, nego prvo o-menjeni. Sedem velesil je lani potrošilo za oboroževanje sedem in pol milijarde dolarjev, ali nad 78 odstotkov celokupne vsote veth držav, ki so jo potrosile v pripravah "za obrambo".
Pridelek sladkorja v Evropi jakc* nizek
Cenijo, da £'bilo lani produ-ciranega v Evropi — nevklju-čivsi sovjetske Unije 6,700,000 ton sladkorja. Rusija ga je glasom iste statistike pridelala 2,-500,000 ton. Vse važnejše države na svetu, ki producirajo sladkor, so članice mednarodnega kartela, ki določa, koliko sme vsaka posamezna država izvoziti sladkorja na svetovni trg. Namen te regulacije je, da se mu drži cene čimvišje.
vrhovnega sovjeta USSR, je pro Povpref^n	V Ev:
«lo nedeljo govor* po radiu ^ ropi Porabi na leto veliko manj ameriško publiko v prilog ogla- skorja kot povprečen prebi-šanja svetovne razstave v New va,cc /ah{' držav Yorku. Pozdravljal je ameriško demokracijo in pozival to deželo v mednarodno sodelovanje v prilog miru.
Na Ogrskem zmaguje Hitlerjev vpliv. Vlada v Buda<pe-šti je morala pristopiti v proti-komunistični pakt. Socialistična stranka na Madžarskem se je morala vsled tega "reorganizirat i". Člani židovskega pokole-nja so izstopili iz njenega vod-rtva in izjavili, da so to storili prostovoljno. Njihovi madžarski «odru<gi bodo varovali v tem nacionalističnem valu pravice vseh ne da bi jim mogel kdo o-čitati "židovsko vodstvo". Torej so tudi Ogrsko zasegli težki oblaki.
"Velenemčija" je vprizori 1 a
svojo politično demonstracijo 30. januarja. Prvič v zgodovini " prerojen ja tretjega rajha" so bili v njemu zaatopani sudetski Nemci, dalje avstrijski Nemci in pa neuradni zastopniki iz Gdanskega in Mcmela. Naj nam bo ljubo ali ne, nemški šovinizem kipi in uganja eksplozije. Iz tega pojava se lahko veliko učimo.
Potres v republiki Čile v Južni Ameriki je uničil okrog 25,-000 življenj. Ves svet je priskočil na pomoč prebivalstvu prizadetih krajev. Skoda, ker ni enako človekoljuben, kadar v pri zarja umetne potrese, v katerih se svet ne briga niti za milijon izgubljenih življenj.
Za 'socializirano zdravstvo' in bolniške podpore
FRANCE8 PERKINS prUežiranja rdečkarjev, zanemarjanja službe in varovanja tujcev pred deportacijami. Obtožbo je kongres izročil svojemu pravnemu odseku.
Ena glavnih točk v pritožbah proti nji je, da ščiti komuniste pred deportacijo, torej ljudi, ki so za nasilno strmoglavljenje ameriške vlade. Unijski vodja Harry Bridges v Califomiji je
Predsednik Roosevelt je predlagal kongresu izboljšati socialno zavarovanje ne le kar se tiče brezposelnostne zavarovalnine in pokojnin, nego uvesti tudi bolniške podpore in zavarovanje za zdravstveno oskrbo.
Milijone revnih ljudi je zdaj v slučajih bolezni brez podpore tn vsled tega brez sredstev za zdravniško oskrbo, pravi predsednik. ....
Nekatere podporne organizacijo zavarujejo člane tudi za bolniške podpore, toda le ma-lokatera v toliki meri, kakor jugoslovanske. Tudi mnoge u-
nije plačujejo bolniške podpore, dalje razne družbe svojim delavcem, a velika večina delavcev nima teh ugodnosti in je odvisna v boleznih edino od tvojih sredstev. Mnogi drugi pa zavarovalnine izgube, ker jih vsled brezposelnosti ali bolezni ne morejo plačevati. Pomoč tem milijonom bi bila torej le vladno zavarovanje.
Zavarovanje za bolniške podpore bi po Rooseveltovem načrtu uvedla zvezna vlada s sodelovanjem posameznih držav. Letos bi v ta namen dala vlada sto milijonov dolarjev, tn potem vsako leto več.
Proti predlogu za bolniške podpore ni velike opozicije. L jut boj oa je zoper predlog za "socializiranje zdravstva". Nasprotuje mu vsa ameriška zveza medicincev, češ, da se bodo potem zdravniki za bolnike bri gali manj nego sodaj. Vzeli bo-do plače, a zdravljenje zavarovancev pa zanemarjali. V resnici se zdravniki boje za dohodke. Vrak zdravnik si obeta vedno več klijentov in s tem vač in več dohodkov. V "socia-iiziranem zdravstvu" pa bi prejemali le določeno plačo, kakor drugi državni uradniki. Glavni nasprotniki zavarovanja za
zdravniško oskrbo so torej zdravniki, privatns bolnišnice in pa premožni sloji, ki se brigajo le za svoje zdravje, reveži pa imajo itak priliko iti v kako kliniko kot učni predmet za študente medicine, ali pa v o-krajne bolnišnice, v katerih pa ravnajo z bolniki večinoma kot z nebodijihtreba.
Boj za izboljševanje socialnega zavarovanja jo torej težak, toda začetki so storjeni. Vse te vrste zavarovanja so postale nujna potreba, katere niti še tako reakcionarni poslanci ne morejo več tajiti.
Homer Martin hoče unijo avtnih delavcev (United Automobile VVorkers of America) očistiti komunistov. Pravi, da jih je v nji komaj en odstotek, a ker delujejo organizirano kot člani svoje stranke, so dobili v posameznih lokalih in v ekse-kutivi mnogo tažnih mest, ki jih izrabljajo za svojo politiko in svojo stranko. Homer Martin se je odločil temu napraviti konec.
Napačna "čistka"
Ampak pričel je kot diktator in nadaljuje diktatorsko. John L. Lewisu očita, da hoče delati vse pa svoji glavi. Lewis je bil in bo diktator, pravi Homer Martin, pri tem pa pozablja, da to, kar počenja on, ni niti malo demokratično.
Izmed enaindvajsetih članov eksekutive jih je sedemnajst suspendiral, ohranil pa si je štiri, ker so njegovi pristaši. Vzeti mandat večini odbora brez pravega vzroka ni samo nedemokratično, ampak nepravično in diktatorsko v popolnem pomenu besede. Odstav-ljati odbore lokalnih unij, kakor to počenja Homer Martin, je tudi proti vsem demokratičnim zakonom. Tudi ako bi bili res vsi komunisti, kakor on trdi, ga ne opravičuje gaziti demokratična pravila.
Razkol neizogiben
Homer Martin je bivši duhovnik. Povzpel se je na pred-sedništvo unije avtnih delavcev slučajno, ker je postal "slovit" v kampanji za organiziranje avtnih delavcev v Detroitu. V počet k u komunistov ni mrzil in je celo izjavljal, da je vpitje o komunističnem vplivu v UAW le pcfiek v oči ameriški javnosti. katero skuša reakcija na-hujskati proti organizaciji avtnih deJavcev. Pred dobrim letom pa je Martin že začel odprt boj proti takozvanim komunistom — in komunisti so mu vsi, ki ga ne podpirajo v tej borbi.
V frazah proti komunistom in za kren,
so mu bili in so manj še v pomoč wlovestonovci". Jay Lov es to ne
je bivši tajnik ameriške komunistične stranke, iz katere ga je izrinil sedanji tajnik Earl Browder. Lovestone je potem svojo skupino organiziral v "komunistično opozicijo" in deluje kot taka še danes. Homer Martin je lani in predlanskem najel kakih pet Lovestonovih
"amerikantzem" je neds-kajti v tem boju proti
"stalinistom" mu več ali
HOMER MARTIN
komunistov. Nekatere je moral na zahtevo eksekutive in zadnje konvencije odstaviti. Pravi, da jih je najel ker so sposobni organizatorji, ln ker vedo, kako se je treba boriti proti "ata-linovcem".
Dva odbora — ena unija
„V tem boju med dvema političnima strujama v avtni uniji je morala trpeti posledice unija v celoti. Odstavljenih 13 članov eksekutive je izvolilo za predsednika U/A. W. z odo-brenjem gl. odbora CIO. R. J. Thomasa, ki ga pa Homer ee-veda ne prizna. Vsled tega razkola je nastal boj za kontrolo nad glasilom unije, nad blagajno. arhivom itd. Večina eksekutive je sklicala izredno konvencijo v Cleveland. Homer jo je. proglasil za neustavno, in sklical svojo konvencijo v Detroit.
Pretepi na sejah
Bratomorni boj v UAW se odraža posebno ostro na sejali lokalnih unij. V boju za kontrolo v njih so se dogodili masni pretepi. Na eni seji je posredovalo v dvorani in v pretepih na ulici pred dvorano par sto policajcv. Boj za kontrolo, gla-
(Nalajevanje na 2. strani.)
VELIKO GRADIVA, ALI PA PREMALO PROSTORA
Nace Zlcmherger pite, da ga veseli, ker ima Proletarec spet veliko dopisov. Nas tudi. Žal nam je le, da ne moremo vseh sj)roti priobčiti. Tudi za povesti ni te precej tednov prostora, niti ne za razne članke in razprave, ki jih imamo pripravljene.
Sate gibanje potrebuje časopis najmanj osmih strani. Toda 0 sedanji krizi je uspeh že to, da ga izdajamo na šestih. Stroike je težko zmagovati. Skupina agitatorjev ni velika Marsikdo, ki priznava, da je Proletarec dober in potreben list, bi se ji lahko pridružil in pomagal. Afco bi se sa vzelo recimo pet sto naročnikov v raznih naselbinah pridobiti tri sto novih, bi ta cilj skupno lahko dosegli. Tudi prispevki v tiskovni sklad Proletarca bi bili vitji, ako si se spomnili ob ugodnih prilikah na nabiralno polo. Obilica dopisov je znamenje, da se čitatelji za Proletarca zanimajo. Povečanje ak-tiskovni sklad Proletarca bi bili vitji, ako bi se spomnili ob za življenje vzlic neugodnim vnanjim vplivom, ki povzročajo pojHirjenost med delavci. Ositče natega gibanja ft "Proletarec". Torej delajmo, da dobi več naročnikov, več oglasov in več prispevkov v tiskovni sklad. V tem delu lahko vsi pomagamo. Ce se ga vsi res tudi lotimo, ne bo več vzroka za jamranje o stagnaciji natega pokreta
/
f
PROLETAREC
LIST M INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
P»ole|aregF*biUAry 1, {939
»t SLO« f AVTO I UNiji f SILOVli B
IZHAJA VSAKO SREDO.
ladeja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Drušba. Chicago. III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE KARO C NIN. V v Zedinjtnih driavak z* cejo uio 1^.00; xa Sol lat« Si. 711.
x% teirt leta $1.00.
Inozemstvo: za celo leti) $3.50; zu pol letu $2.00.
^BErtF""	----- — " n— fa Mti»	w .v
V»i rokopisi in	morajo v naj^m ura«^	d« pon<]«ljki
popohtai ta priobčilo* v števili i tekoeefa tedna
PKOLETAREC
Published overy W<tda«Ad*y hy Ui' Ju*o*l*v Woikmen'« Ptibliehin* Co.,
Inc. EnUblishod 11>0C. %
KUitarM,....................................................^.Frank Zaitz.
Buninesv Msnagvr...................... .........Charlca Pogotei*c.
Aast. Kditor and Asst. Business Munaffer...... Joseph Drasler
SUBSCtIPTION RATKS
United States: One Vear $8.00; Six Monthi $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Ytar $3.50; Six Montha $2.00.
F K O L E TA H E C
2301 S. Lawndale Av«. , , .
Telepboo«: KOCKWELL 2864.
CHICAGO, ILL
NASE AKTIVNOSTI V DETROITU
Detroit, Mich. — Joe Kla- p:i asije izobilja" in računajo rich i« na setanku člandva j prjtopnino. klubov At. 114 in 115 JSZ dne Veliko kvara delajo na ii zve-2.1. jamarja dejal, da je bil zj okoi^iiu.*, katerih nismo niti klub št. 114 re* ne le vzor mahu krivi. kJub, ampak tudi eden najvei- Kritična mnenja ao bila izra-
Leta 1936 in v cačetku 1937 so delali voditelji CIO aa orgaaisieanje avlnih delavcev složno in ielj uspeb sa uspehom. Zdaj so m*d seboj v sporu. Na gornji sliki ro Leo Krajrcki, John Brophy, Homer Martin, W Mor timer in Edward Hali na sestanku januarja 1937; pred
dvema letom, so torej ta lahko sedeli takole skupaj in se skupno posvetovali, kako čimbolj koristiti aaijeki stvari. Zdaj je Hemae Martin isven CIO i» v boju a ve-cino eksekutive svoje unije. (Članek o tem je atraai.)
- \
- mm

IGRALCI IZ DETR0ITA VFRIZ0RE V CHICAGU KOMEDIJO "VENERA"
Slovenski narodni dom v Pucblu
Pueblo, Colo--Neki hudo-
--------- --mu^než je dejal, da gradimo
Chicago. — Na eni izmed d\oranah. Naravno, da Me bodo tukajšnji. slovenski zadružni konferenc Prosvetne matice v Detroutčaiii zabavali z nami do j dom kot bi bil babilonski VVaukejj tnu je bilo svetovano, jutra. Kajti prej "ne bomo šli **olp. Končno smo ga le dogra-da se naj bi naII diletnntski dam', da se bo delov' dan..." /bori izmenjavali s pre letava- Morebitni prebitek je name-I mi. Igralce je čezdalje težje njen v korist Proletarca in klu-!in ga otvorimo v nedeljo 12. te-dobiti, pa je nič več kot prav, ba za njegove razne aktivnosti, i bruarja. y tem ^avju nastopijo
iih v zvezi, Vendar pa je število njegovih članov manikdo pretiravat Rekli so, da jih ima nad >to in se več, a v resnici jih ni bilo toliko. O91 to ve, torej kar se števila tiče, ni oporekanja.
Vendar pa je bfl klub št. 114 *kozi prilično let eden najdejavnejših v JSZ in vsem drugim zares v bodrilo.
Zdaj ne več. Vsaj tako je iz-prvi javil Jjtnko Zornik, ki je bil tajnik kluba pet let do konca tega meseca, člani se ne udeležujejo sej; bi prišli, a dela v Odborih se branijo; vsaj tako bi človek sklepal ko opazuje
dili ne da bi se narodu zmešali jeziki, kakor so se v Babilonu.
Odgovornost socialistov za položaj
v Evropi
V ZeJ. državah se oglasi zdaj ta ali oni z neizprosno grajo proti 80c.*alle,t0m v Evropi. Z grajo na ta način, kakor da so zmede tam čez krivi v re niči le socialist?.
Mnogi tem kritikom ploskajo, med njimi celo taki, ki se tudi sami smatrajo za socialiste.
Socialisti po svetu hočejo svet pametno urediti brez vojne. Ko je prišla v vlado angleška delavska stranka, je zanemarila ob^ro^e .anje.	njeno najelo pacifizem, ni pa bila v sta-
lira-w tbo7Ževanjc- ^»»j« Hi* MM na dramskem kot na M. 1. ampak od vaeh nan*ni-nm	T4" Pre^'1J,h kabinetov popravlja - a ob pev<kem |K(lju.	kov jriSh »ryawljJww
p«IIU*v pacr«Zma v kori^ farnih ail.Cham- V soboto 11. marca ima v! UrcI S Sil I	m "Sloven**-". NaAa
bor^rn upa. d* si bo<lo koncem konca polomile ob kaki trd.Chicajju. v dvorani SNPJ. pri- Uolietu, Ckeru. Berwvnu. Lyon- mlaji« generacija bo predvaja-sn-ar; ac^ ii! vedaj	Mtt-tvvft ura.	redhrv kiub št. 1 JSZ. Prvotni j 0U Ui drujrih «we«inih krajih, i 1» svoj program, ki bo enako
ljud-ka fronta v Franciji je nadaljevala politiko tradicio- datum jc bil do-oten na mnie- Naj bo to ris naša skupna pri-'zabaval vse navzoče. Pritnemo
Ijo. Ampak kor smo sklenili po- reditev za skupne dobre name-! ob 2. pop., potem pa bo plesna
...kit:	n..J... »_	,	.	__i_____ i» A___•	_
žena po-icbno jrlede mladinskega gibanja pod okriljem JSZ. Imeli smo fino uspevajoče mladinske klube, od katerih pa je le prav malo ostalo, je dejal mJadi s. Klarich.
Razprava o nalem kulturnem delu je bila kratka. To je delo, kakršnemu se.vsakdo rad izogiba.	'
Novi tajnik kluba je Joe Klarich. Bil pa je izvoljen v mučnem racmentu—ker je prejšnji tajnik Janko Zornik vztrajal, da se mora nekoga izvoliti na tem sestanku, ali pa bo poslal vse poslovne knjige v Ch.ca-tfo. Delo odbornikov socialistič-
da kadar se svoje igre nauče, Vstopnice v predprodaji so po govorniki iz Puebla in drugih da jo vprizore ne le v svoji ne- 40e in pri blagajni 50c.	krajev, in vprizorjena bo šalo-
go tudi v drugih naselbinah. Nadejamo se sodelovanja za kjer že mogoče. V našem okro-! čimboljši uspeh te prireditve ne žju to prakticiramo že mnogo samo od članov in članic kluba
igra "Pri puAčavniku". Igralci so že poskrbeli, da bodo svojo nalogo izborno izvršili.
V pevskem delu sporeda na-kov in drugih prijateljev Prole-j »topita s svojimi točkami MPre-
, Ljudska fronta v Franciji je nadaljevala politiko tradicio-nabi,ega pacffizraa socialne demokracije. Kajti ako bi bila za rr.iliiariziranje, za hrezme/no oboroževanje in za izzivanje v vojno, ue bi mogla biti to za kar jo poznamo.
sicer postajajo mnoj?i izmed evropskih pacifistov re-
vabiti igralce iz Detroita, da ne. ob enem pa se bomo skupno ponove tridejansko komedijo1 zabavali kakor malokdaj v to-"Venera", »o nam odgovorili, liki meri.
zabava .Vstopnice so po 50c za odrasle in 25 za otroke. Slovenski narodni dom je nam bil
njihovo psiholotfično razpolo-! nih klubov je resnično umorno, ienje.	a na sejah bi bilo boljše, če bi
Frank Česen je predsedoval, na kak način mogli ustvariti do-Jurca je "šrajbal" zapisnik, bro razpoloženje, namesto sla-Janko Zornik pa je poročal, da bega in pa navdušenje, name-je storil kot tajnik kluba št. 114 sto poparjenosti, v prošlih petih letih vse v svoji Janko Zornik je za klub de-»joči, zdaj pa ima nočno delo loval v svoji tajniški službi ko-sedem dni v tednu in mu je taj- likor je največ zmogel in uteg-ništvo nemogoče uspešno izvr- oll. Poleg tega je agitiral za ševati.	, Proletarca, prodajal koledarje
Razprave o delu kluba št. itd. Delo, ki ga je zdaj prevzel 114 in 115 JSZ, v glavnem o J">e Klarich, torej ni lahko, prvem, so se udeležili sodrugi To je Joe tudi sam poudaril. Smerdu, M. Klarich. A. Jurca, če bomo vsi delali, bomo J. Zornik, s. Klarich st., Joe nekaj storili, jaz sam te naloge Korsich, dalje Milaji Kokano- ne bom zmogel." In vsi so Kla-vicb,' Urbas, Benedict, Mike riču kimaje z glavami obljubili Glad, česicti. F. Zaitz in V&Ssodelovanje. — Poročevalec, drugih.	1 -
Razprava je očitovala pred-,1 žlemberger se oglaša vsem odsev tragičnih razkolov NaA stari ^ionir Nace 21em.
v ameriškem delavskem giba- berger je poslal Chas. Pogorel-
nju. In pa raketirske skeme, s katerimi ustanavljajo za starimi Mojzesi novi Mojzesi "kor-
pod noge vsaki demokratični vladi bodisi v Nemčiji, Avstriji ali kjerkoli, čehoslovaška demokratična republika je propadla vsled istega vzroka.
Obsojati socialiste v Evropi iz ameriškega zatišja je jako varno, a ob enem neiskreno. Posebno kadar sipiajo obsodbe nanje taki ljudje, ki so tukaj proti vsakemu oboroževanju, za nevtralnost Zed. držav v vsakem zunanjem konfliktu in za obrambo le, ako nas kdo napade. Sanjavi pacifisti ne znajo graditi ničesar razen gradove v oblakih. A prav ti miroljubni sovražniki intervencij se silovito zgražajo nad francoskim proJetaria-totn in nad njegovo organizirano silo, ker ne plane na Musso-linija in Hitlerja. Enako se mnegi zjrražajo nad Šovjetsko Unijo, ker ne brani Kitajs-ke.
čudno, da se iz ameriških pacifistov no rtu je ves nacijski tisk, -čes, da so pripravljeni na svoje stroške prelivati samo tinto,, ne pa krvi.
Zgodovina brzi. Njen razvoj je danes težko v vsakem oziru pravično presojati. Poštenjaki to razumejo. Vedo namreč, da je pošteno, aico motre vsako stvar tudi s stali&ča in razmer onega drugega, ne samo s svojega koaolca. Kdor se ravna po tem pravilu, le dokazuje, kako sebično hoče razpolagati s tujo kožo, dočim svoja najskrbnejse varje.
jih bomo videli med nami v so-	dobite pri teh v svoji bližini, te-
boto 11. marca.	lefonirajte ali pa pišite ponje
Komedija "Venera" je na	Chas. Pogorelcu, 2301 S. Lawn-
predstavi v Detroitu vzbujala	dale ave.
salve smeha vseskozi. Režira	Za dramski odsek.
to igro naš znani dramski delavec Frank Česen. V nji so tudi solospevi. Kako! občinstvu v Detroitu. bo ugasla nam. Zagotovljen je nam večer za smeh in kratek čas, kakršnega nismo med Slovenci v Chicagu že več let imeli.
Frank Zaits.
S šefe Conkorjeve ustanove
Cleveland, O. — Koliko po-
i. S. P. D. oopredtije
Chicago, IU. — Dona Id J.
Lotrich, tajnik Jugoslovanske*	_____
ga stavbin*ketra in posojllnegi i	. . ..	,
dru&tva jc na oWn«n zbon, v .u^Tt^ ^.^uT-soboto 28. januarja poročal, da •• Jute aa basi polletnih n.roc-
AGITATORJI
NA DELU
mim. Namreč eCiutar. ki pailje e«e caUletaa, ja sakeleiaa v tem sei ■■ « dvama polletaima.
je ta gospodarska ustanova lani znatno napredovala. Od nekaterih d o lin i kov je morala
hiše, izmed katerih jih je že » T*",	, , _
Aaton Zornik, Hermime. Pa.
smo videli na
j jevo ustanovo,
V sporedu nastopi tudi mla- njenem občnem zboru 15. janu-j	1	^ ,
dinski odsek klut>a št. I s par arja. Okrog 60 ustanovnih čla-	VSC ZAafital€ d*vke* da J-K« Zar.ik, D.trait, Mich
pevskimi točkami (J. S. F. nov in zastopnikov je bilo na-Junior Guild).	-	vzočih. Eden glavnih uradni-
Prireditev na ta večer bo po-, kov te ustanove je poleg ured-sebnost v tem. da bo dramska nika in Louis Zorkota predsed-predstava v soboto, namesto v nik Louis Kaferle. Vsled bole-
jnekaj prodala, od drugih pa,ca** Pa,ar.iec, chi«a«o. m. plačala vse zaostale davke, da Mm Zaraik. Detroit, Mich. m zdaj računi čisti, to je, brez Lro	Milwe«hee, Wi«.
takih obveznosti, ki so pmj m.	p;it
(rn Ia Ufa ^« ,« i	___Judn.ch, W.ukefen. III.
i
Neljube neredneiti, vzroki in posledice
V zadnjih letih so se dogodile nepravilnosti, cd nosno poneverbe, v treh jugoslovanskih podpornih organizacijah: v Slovenski dobrodelni zvezi (Cleveland), v Hrvatski bratski zajed-
rj "	• 1 * 4	♦	0 e a* «a ,r	/	*
nict (Pittsburgh) in nedavno go bile odkrite v Jugoslovanski podporni zvezi Sloga (Milwaukee). Prizadeti odborniki v teh organizacijah so bili izvoljeni kot poštenjaki. A prišla je stiska, izgubili so smisel za vestnost in se dotaknili tujega denarja za svojo uj>orabo. Nekateri po malem, dru#i so posegli kar po večje vsoto. Nobena teh poneverb ni bila velika. Ampak poneverba je poneverba. Madež je na onemu, ki je vael, in na onih, ki bi morali paziti, da bi nihče ne vzel kar ni njegovega.
Vs( H in drugi slični slnčajf, posebno v upravah mast, okrajev, občin itd., jasno pričajo, kako potrebno je dobro, vestno rtedzorstvo. Denarja za pregledovanje računov in poslovanja rfaj se nikomur ne zrH Jkoda, ker varu/e poštenjake in pa orga-njzacije in ljudstvo v splošnem pred, onimi, ki v težkih momentih pri denar j u padejo v skušnjavo. Polteni funkcionarji se nad-gorstva ne boje nego ga celo sami zahtevajo, da varujejo sebe pred onimi, ki mogoče niso tako zanesljivi. Državno nadzor-fllvot poklicni pregledovalci računov, nadzorni odbori in od-bomiki, ki motre delo drug drugega, so najboljše jamstvo, da pride do poneverb, in Če že pride — da vsaj ne bodo velike, a j ti preprečiti poneverbe že v kali — pred no se dogode, niti V Rusiji ne morejo, vzLc smrtni kazni za take prestopke.
nedeljo popoldne, kakor smo jih doslej običajno imeli, in vzrok temu smo pojasnili prej. Predstava se prične ob 7:30
zni se te seje ni mogel udeležiti, poslal pa je vzpodbudno pismo. Sejo je vodil podpredsednik Vatro Grill. Iz tajnikovega
gale leta imzaj. Vzlic tem iz-1	»
rednim izdatkom je JPSD pia- J®h* J*rak, Ročk Sprin«., wyo.	5
čalo na delnice razreda "EM te-	Cievelaad, o.	s
ni (oziroma januarja t. 1.) 1 {t fci cilR*
J a al	J	a,/ rm s	Bo«.ch, Cleveland. O.
odstotka, na druge pa 4'*. Taj-	polipa«. ci«ero, 111.
nik Lotrich je iziavil, da bodo J«eab Roiic. Miiwaukee. Wi». obresti letos še višje. Deluje se Ukm	ta Salle, m.
Aaton Shular, Arma, Kan«.
cu pravico, da ga zastopa na občnem zboru Slov. del. centra. Delnic nima več, ker si je nanje denar izposodil v času zadnjega zbora JSZ. Želi fantom v Chicagu in drugje (seveda tudi ženskam), veliko sreče, a on sam je nima več. Bori se za kruh s pomočjo pokojnine, a še tisto mu hočejo okrniti. Upamo, da bo s. Žlemberger še dolgo užival svojo počitniško sezono, kajti garal je veliko — garal ne samo v tovarnah in v rovih, ampak tudi v delavskem gibanju. od katerega ima največje užitke in najprijetnejše spomine.
zrecer, in to radi tega, ker boj in npravnikovega poročila "je Z* darovanie vseh vlog pri ^	t
" F	zvezni korporacij. za po. ojila Ua,.rholc j0ui.w„ P,.z
4 4 4 4
2U
potem plesna zabava v obeh razvidno, da je v blagajni CU
nad $1,250, vklju*ivši prebitek
Homer Martin pozabil na demokracijo in na karisti organizacije
(Nadaljevanje s 1. strani.)
zadnje prireditve, ki je znašal nad $250.
Ko je bil oznanjen Etbin Kri-
na domove. Kadar bo to dose- Vir«uu Seiah. Star City, w.Va. 2
Morda bo tudi Hitler nekoč žagal "drva"
Bivši kajzer Wilhelm obhaja letos 80-letnko starosti. Na i^jegov rojstni dan 26. januarja t. 1. je nacijska vlada prepovedal« častnikom in vojakom praznovati tA dogodek, člani ar-made in drugi državni uslužbenci to dobili ukaz, da bivšemu Hajaerju ne smejo poftiljatj čestitk.
Kdove, kaj si je mislil stari bivši kajzer o tem ukazu! Tudi on j« ukazoval in poveljeval Nemčiji, ki j« bila ob pričetku svetovne vojne mogočnejša nego Hitlerjeva.. Bil« je jaka na morju, imela kolonije in velikanski trgovski in politični vpliv sirom sveta. Vztrajala je pri svoji kajzerski slavi do 1919, nato ste zruftla. Kajzer je pobral šila in kopita, si kupil žago, v zatočišču na Holandskem pa mu poskrbeli drva, da se ne dolgočasi.
Nič se ne ve, ako tudi Hitler nekoč ne postane tak Žagar. V zgodovini se to kaj rado dogaja. Niti se ne ve, če bo sploh imel priliko iti v kako zatočišče, kadar pride nevihta nad tretji rajh.
polna tihota. V svojem referatu silo in blagajno .ie zanešen tudi je hotel razjasniti nekaj krivo-na sodišča.	tvornih pojmovanj, na primer,
C. L O. proti Martinu f* * n*P**no smatrati, da C.
Odbor CIO je svoječasno do-, U. Škoduje ali onemogoča delo ločil Sidney Hillmana in Philip kakl drujri »lanski delavski Murrayja za posredovalca v organizaciji. C. U. je le izpo-♦poru UAW. Nista uspela. Na P°lnitev ostalih naprednih sku-njuno priporočilo je odbor ClO! p,lJ;
zdaj sklenil nuditi večini ekse- Doka?: tcmu da ** razpe-kutive, katero je Martin sus- <:'R v metropoli več izvodov Am. pendiral, vso mogočo oporo in drul koledarja nego poprej, jo priznava za pravi odbor in da ie tudi <*™*ače veliko unjje.	aktivnosti v naprednem
Kdo je na Martinovi strani? 8m>alu kakor pred nekaj leti. Kapitalistično časopisje, ki po- c- u- bi,a ustanovljena, da udarja, da je Martin v resnici **oduje Prosvetni matici, nego
ženo, in Lotrich se nadeja, da John Cimrd, o.
kmalu, bo zvezna vlada iamči- j	ni-
la .vsakemu članu varnost nje- w D^r c^Cm
stan, je nastala v dvorani ^ f ve vloge v JPSD do vse le pet An.eli^n.Zait., chic.«.; i„.
^ 'tisoč dolarjev.	Freak Podhor, Parkhill, P«.
Blagajnik Udavi* ic porečal	^ W!'-
o svojem delu, ki je zdaj v glav- j."* Ji? We?r7L o ^ nem kolektanje stanarfne od Andre* Vidrkh, John.town. Pa. 1 strank v hišah, katere lastuje am.ru Oklak, Eiisabeth, n. j. 1 JPSD. Za nadzorni odbor ie i ^	*	(4 tedne, od
poročal Matt Kure Ostala dva V'	2a' 164^	Ra mi Je moxo*e zmagovati,
poročal Matt Kure. ostala dva r^iu* iakaa (4 tedne) noya. I	Frank Zaita.
2 2 2 2 2
2 1 1
POJASNILO
Marsikdo me vprašuje za pojasnilo o tem in onem v starem kraju; ali o našem gibanju, o problemih, ki jih je mnogo vsake sorte, dalje o aranžmah za shode, o zadrugah itd. Pa ne utegnem vsemu kaj. Moram na s • 1 o skoro vsak večer — prošli teden na primer seja vsak večer, vrh tejra veliko nujne korespondence, razni odbori (S. D. C., dramatika. Proletarec itd.) predavanja, priprave za prihodnji Majski Glas — tako da nimam nikoli res pravega prostega časa. Marsikomu, kateremu bi rad odgovoril, ne u-te^nem. Odpišem jim ob prvi priliki. Prizadete prosim, da mi zakasnitve oproste, kajti raznolikega dela imam več nego
branitelj unije pred komunističnim strupom. Dalje Fordov protiunijski organizator Ben-nett in vsi drugi pristaši "odprte delavnice".
Homer Martin ima morda vzrok jeziti se nad umetava-njem komunistične organizacije v AVVU, toda to kar počne on, je uniji prav tako pogubno.
Coughlinove intrige
Martinov pomočnik proti "komunistom" je tudi "rev." Coughlin in ostali katoliški pridigarji v Detroitu ter profesionalni patrioti. Slovenski delavci v Detroitu in drugje so na strani večine eksekutive. Martinovo taktiko splošno obsojajo. Upamo, da bo ta unija, ki je toliko obetala in tako naglo napredovala, ta boj prebolela in si ustvarila red, v katerem ji bo zagotovljeno demokratično poslovanje.
da ji bo v oporo pri njenem delu.
C. U. se bo lotila za svoje o« jačanje velike kampanje. V njen odbor in v njene odseke je bilo i2ovljenih 18 članov.
Dne t S. marca predavanje v VVaukegonu W*ukegan, III. — Pod pokroviteljstvom kluba JSZ in organizacij Prosvetne matice bo v soboto 18. marca zvečer predaval v Slov. nar. domu s. Fr. Zaitz o svojih vtisih v Evropi z ozirom na vplive, ki jih ima napetost v Evropi na razvoj v Ze-dinjenih državah.
Klub št. 45 JSZ priredi prvomajsko slavje v nedeljo 30. aprila v SND, piknik pa v nedeljo SO. julija. Klub je tudi v Prosvetni matici, kateri plačuje $12 letne članarine.
Jack M
nadzornika sta Anton Udovič in Frank Omahen. Občnemu zboru je predsedovat Joško Oven. Pravniško poročilo o J. S. P. D. je podal odvetnik J. Setecka. Bilo je sklenjeno, da vsak delničar lahko dvigne v tem letu 10% svoje vlogje. Novi delničarji dobe vso vsoto kadar zahtevajo. Ko bo zvezno zavarovanje vlog dobljeno, bo vsakdo lahko prejel na zahtevo vso svojo vlogo takoj. Termin je potekel trem Članom direktor! ia, namreč Antomi Trojar-ju, V. Ločniškarju in Pavlu Ve-selu. Prva dva sta bila izvoljena ponovno. Namesto P. Vesela, ki nI več kandidiral, je Izvoljen John Rudman. V nadzornem odboru so zdaj M. Kure, F. Omahen in Louis Mesec.
Poročevalec.
Sola iz Jtffosfavije
"D. P." poroča pod naslovom "Kar v avtobusu so se ste-pliM sledeča: "V avtobusu, ki vozi iz SvoČine v Maribor so se Stepi! neki možanci. Ko je Šofer poskusil, da bi pomirit razburjene duhove, so padli možakarji po njem in ga premikastl-li, da je bil namah ves krvav fn se je na mestu sesedel. To so posledice dobre vinske letine."
mm mm.
Knjige
Cankarjeve
družbe
Cankarjeva družba v Sloveniji je za leto 1939 izdala sledeče štiri knjige:
1.	Koledar, z bogata vsebino in krasna ilustriran.
2.	Pomlad človeštva. Spisal dr. 2tvko Topolov IC.
3.	Tak« so ljudje. Roman s francoskega podeželja Spisal Roger Martm du Gard
4.	Španski testament. Knjiga o civilni vojni v Španiji. Spisal Arthur Koestler
V»e te it hrt knjige dobite po pošti za $1.25, in lOc ceneje, ako jih pridete Ukati osebno.
Naročila pošljite na naslov:
PROLETAREC
2301 SO. LAWNDALE AVENUE, CHICAGO, ILL.
jg«t—.
PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH
FRANK ZAITZ
XVI.
"Kilaj greva v Zagorje, Tr-
zelo rt ar in da je v starosti * torti po cbno v m od vojni in i>o-
bovlje in Hrastnik ?fT"me']a ne-|v?jnl d<ybi yQ* kot kega dne vprašala A.ngela. "Te ,kl le krj?izir» a*i pa meče po kraje morava obiskati," mi je
velela. Dobro, ukaz jis ukaz! Ivan Vuk mi je pomagal z nasvetom: V Hrastniku bo slavje 30-letnice rocia liričnega pevskega društva "Vzajemnost" v nedeljo 24. julija — veliko delavskih zborov bo sodelovalo. Vuk je dalje dejal: "Pojdita! BI šel z vama. a imam druge o-pravke. Čeprav nikogar ne poznata, bosta koj ko se predita-vita imela družbo sodrugov in aodružic, da bo veselje!"
Odločila sva se, da nekaj dni prebijeva med premo<garji v teb treh krajih, ne da bi se jim oznanjevala. Kar tako. Obiskovalca tjavendan. Pa ni bilo tako enostavno. "Kdaj sta prišla sem, kdo sta" in slična vprašanja so se vsipala na naju, pa je treba pojasniti to in ono, da ni sum ničen j in ne zamer.
Naj prvo sva se ustavila v Hrastniku. Na postaji je bil Jurij Arh, predsednik zveze rudarjev, z*ian sodrug in vedčak v zadevah strokovno in zadružno organiziranega delavstva.
Hrastnik, tik Trbovelj, ima okrog 9,000 prtebivaicev. Torej v glavnem poprečna rudarska kempa, če jo primerjamo s slič-nimi ameriškimi rudarskimi vasmi. Le da je kajpada starejša in mnogo mikavnejša, kakor pa naselja premog^arjev v Zed. državah.
Glavna železniška proga teče od Ljubljane, oziroma iz Maribora. ob Savi, s katere je s postaj po grapah do Zagorja, Trbovelj in Hrastnika cd dve do 10 milj.
Jurij Arh je predlagal, da se v Zagorju naj prvo ustaviva pri Melhijorju Cobalu. Seveda! Saj sva ga z Angelo že v Ljubljani želela obiskati v bolnišnici, pa nama niso dovolili; prestal je nevarno operacijo, a bil je prešibek za pomenke s tujimi obiskovalci. Vprašala sva telcfoni-čno Se parkrat, a vsikdar je bil odgovor, da ako n imava ničesar važnega, ga naj rajše pustiva v miru.
Bilo je krasno julijsko popoldne, ko je nas avto s postaje v Hra-tniku zapeljal pred Co-balovo hišo. Naš vodnik Jurij Arh, tajnik zveze rudarjev, je izstopil naj prvi, za njim dva njegova sodraga. in nato Angela in jaz. "Zdaj smo pri čobalu," je rekel. SH smo neozna-njeno po trati okrog hiše. Co-l>al je imel ob sebi priLčno družbo. Spominjal me je na pokojnega Jožeta Zavertnika v Chicagu. ki ga je človek dobil le redokdaj brez vawvalcev. Co-bal je bil ravno v kotu hišnega zida, govoril z vasovalci, in o-pravljal malo potrebo. Oblečen v pajami. Ko je ugledal naju, mu je postalo neprijetno. A brez oklevanja je pojasnil: "Bo-lan sem. Zdravnik pravi, da se mi bo to primerjalo še prilično mesecev..."
Kajpada, človek to razume in tako smo si bili eodrugi in znanci, čeprav smo se nekateri izmed nas videli prrvič v življenju.
Cobal a osebno poznajo le nekateri naši ameriški acdrugi. Mislim, da mu je kakih 70 let, ako ne več. Povedal mi je svojo starost, a se je nisem zapomnil, in v živahnem pomen ku sem jo prezrl zapirati. Vem le, da je
lera pod noge onim, ki so sposobni ustvarjati.
Cobal je /edel na stolu, oprt ob palico, in rekel Angeli: "Vidiš, bc'an *em. A bom kmalu zd na v. T* ko pravi zdravnik. Morda bom, mogoče ne. Tukaj-le, Jurij Arh ve, da sem delal za delavsko gibanje vse svoje dolgo življenje. Zadrugo smo ohranili..."
Govoril je dalje in dalje in oba sva ga vpraševala. Drugi so le poslušali.
"Sodrug Cobal, se spomniš, kako si me pred leti ozmerjal zaradi vloge JRZ, ki sem jo hotel rešiti in sva si nato izmenjavala pismo za pismom z o-strimi kritikami?" To sem ga vprašal jaz. Tikalo se je posojila Blasnikovi in nato Ljudski tiskarni. Cobal se je spominjal tiste polemike z mano. Ko sva si drug drugemu vse točno priklicala v spomin, je bilo obema hudo. kajti ne on ne jaz nisva uspela.
In je rekel. Zameril sem. A sem izprevidel, da ne mi. ne vi niste krivi. Potok je narastel, naš čoln se je razbil ob grapah.
Strmel sem v starega Čobala in ga občudoval. Kajti kar m k je pisal pred leti, ga mi je predstavljalo v zelo strogega, skoroda v skrajno arogantnega človeka. Pa mi je pravil: Silno težko je bilo voditi gospodarstvo zadruge — ljudje brez zaslužka, denar brez veljave, mednarodna situacija kakor vulkan! Nikoli ne veš kdaj te zasuje. Ko je nam vse to pravil, je moral v**akih nekaj minut na stran in se oproščal: '"Zdravnik pravi, da bo trajalo še par mesecev."
Stari Cobal je zadrugo v Zagorju ohranil in je bil na to svojo zaslugo toliko ponosen, da jo je na vets glas poudarjal.
Seveda, jaz sem vpraševal: "Kako. da ste uspeli le v Zagorju?" Angela pa je rekla, "saj so zadruge tudi v Ljubljani, v Šiški, na Jesenicah itd." Cobal se je raz h ud i 1 in je zopet moral nekam. Bilo je nam mučno, in ko se je vrnil, je nadaljeval pomenek: "Res, zmerjali so me, a sem vedel kako gospodariti.
lati ra socializem.
Poslovila ®va se. Angela mu je voščila Čimprejšnje okrevanje. Staremu drugu je bilo to všeč. Segel sem mu v roko brez besed.
Predstavlja! sem ga druga lnc.'n. Ko me j? prvič v p i- J mu c krtačil, sem ma zamer il, t Ob tem srečanju na mi je 'jifl huda človeka, v kalerem «» videl resničnega sedru^a i« bo-c a.
Jurij Arh je nato naju vodil j v zadrugo v H radii 'ku, v lavski dom, v urad tajnittva zveze rudarjev, nato k premo-! govnikom. h kompanijpkim se-j liščam, delavnicam, v koro na-1 nijsko in v zadružno restavracijo, in nama m mogr. de pravil o tem in onem. Bližal se je večer in mrak je legel v grapo. Pa • pni se spominjal na stetero nu-Aih :x)jakov v Zedinjenih državah, k' so v t?h globelih in rovih dobili svoj prvi industrtalni krst in težko mi je bilo. Težko radi tega. ker je življenje vseh teh še zmerom naporno, polno križev in težav.
Z Jurijem Arhom in drugimi sodrugi v Zagorju sva s*? poslovila pozno zvečer. Slovo, kakršno je mogeče le med sodrug'; ki razumejo težkoče drug drugega kn vodo, kako silno težko jih je zmagovati. Nadednje jutro sva se odpeljala v Hrastnik.
(Dalje prihodnjič.)
LJUBEZEN NE TOZNA MEJE
©j
Jflj


in
Jr

7
f
9
isich je poslal $8.50 v tiskovni I se kaj naučiš, torej pojdi rajše fonJ, ki so bili zbrani med so-! v »olo. V koš h tvojimi spkii. tnišljeniki in juijutelji Prole-I Mojim pa želi smrt istotam tarča na južni strani naše "va- član itseya kluba. Torej bodo si",	i tvoje marnje in moje zabavlji-
To bo zadostovalo za enkrat, ce skupaj ležale. Smiliš se mi, Oh, še nekaj. 11. marca bo v ker imaš ženko ime. Pomagati dvorani SNPJ priredba v korist pa ti ne moremo. Kajti naše ; Proletarca. Tega dne bomo zo-jžen-ke smatrajo, da si ženska,
kar je čiito verjetno, pa ti "dedca'1 ne smemo na pomoč. Ce to storimo, bi "ajfrale" naše ženske — češ, glej deca starega, kar harem bi imel rad! Vidiš, celo mormonska vera v mnogoženstvo je prepovedana — torej Spela, pomagaj si iz kaše kakor veš in moreš. Zaupno ti povem, da se tudi jaz jako matram s tvojo gorenjščino, zato čitam počasi in študiram. Je namreč dobro, ako zna človek še kak drug jezik poleg svojega. Škodovati mu to ne more, koristi pa lahko.
Frank Barbič.
pet imeli priliko videti naše di-letante iz Detroita. Vprizorili bodo na našem odru eno prvovrstnih komedij, Nedavno so jo igrali na svojem odru z velikim uspehom. Culi bomo tudi petje zbora mladih deklet, ki so organizirane v JSF Junior Guild. Ker bo to priredba v korist Proletarca, je pričakovati, da bodo naši naročniki in somišljeniki iz Chicaga in okoliških naselbin napolnili dvorano SNPJ do zadnjega kotička. Vstopne na l>o 40c v predprodaji in 50c pri blagajni.
Anglet Brian Crover »e je pred leti saljubil v mlado Rusinjo in jo poročil. V »led iluibcnih zadev j« moral odpotovali, a po šeni mu je bilo tol ko dolgčas, da »e je Kotel vrniti ponjo. Ni dobil vise, pa si je pomagal na drug račin. Kupil je na $>rrf«ken» star earoplan in »e odpeljal po svojo izvoljen-ko skrivoma. Sovjetske oblasti pa nr pr^najo mita k »h kršenj postav. Grover-ja so saprli šest tednov in mu nalošili $300 globe. Zanj so »e potegnili angleški diplomati. Oblast ga je nato izpustila in mu dovolila oditi is Rusija. Njegova sena, rojena Petrovna (oba na gornji sliki), je sla s njim. Na-stanila sta se v Londonu.
Na pustno soboto masko -roda "Node"
Ckicago. — Pravijo, da^bo maškarada "Nade", ki jo priredi na pustno solmlo 1# feb. v dvorani SNPJ. ena največjih, kar jih je še bilo doslej v dvorani SNPJ. Maske pridejo v
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Zbral Charles Pogorelec
Cicero, IU. — Frank Podli-pev je prinesel v na* urad 4 naročnine in $1.20 prdpoiv ii >i. Kristina Turpin je tudi poklala dve naročnini tp f>n#» !j«tu v poi poro. Naročila je še dva koledarja.
H|	Chicago, III. — Frank Zaitz
skupinah in posamezno, da J!)l|ftt mudil na bo res pestra množica, ki bodojtroitu. Udeležil se je sestanka predstavljale new deal, \VPA,' članstva klubov 114 in 115 JSZ Chamberlaina in njegovo ma- in predaval na shodu. Prinesel relo, diktatorje itd. Prerokuje-j je 22 naročnin, vsoto za 10 gar-jo tudi, da se je udeleži nova nitur knjig Cankarjeve družbe slovenska "pisateljica" Spela'in *5.00 v tiskovni fond. John
West Newton, P«. — Jože
Zorko pravi, da mu je žal, ker ne more več storiti za Proletar-cm. tod* MKfelnje kolikor more. Posla! jc dve naročnini In
TO IN ONO
Cleveland, O. — Dasi vlada med nami brezposelnost, smo napredni na en ali drug način vendar vsi precej zaposleni. To pišem v četrtek 26. januarja. Kmalu bo treba na sejo SDD na VVaterloo. Napoleon je izgubil vojno in karijero na Wa-terloo. Tudi na našem Water-loo je padlo ie nekaj Napoleonov, še več pa jih je izstopilo iz bojevnih vrst. Pravijo, da bo
Člani kluba št. - JSZ vabljeni na občni zbor Slov. delavskega centra
Chicago, III. — Ker ima klub
št. 1 JSZ v Slovenskem delavskem centru za $4,000 delnic, je bilo ponovno sklenjeno, da vsak član in članica zastopa na občnem zboru v soboto 4. februarja eno, ostale pa tajnik. Dozdaj še nismo nobenkrat gla-
ja ne vodimo pravilno. Nočejo *ovali po delnicah, nego je vsa-pa sami potegniti meča in bit- kdo navzočih oddal le en glas. ko oni voditi namesto nas, ki. Tako imamo vsi enako pravico, je ne znamo. — Pred sejo SDD smo poslušali več tednov, koli
Ker ima klub št. 1 v Slovenskem delavskem centru za nad
50c podpore listu.
Cleveland, O. — Naša agilna
ko dobrega se bo storilo. A seja štiri tisoč dolarjev delnic, ka-je minila in zdaj smo za leto kor omen jeno, je potrebno, da
ako si bo pri WPA mogel do tedaj toliko prihraniti, da bo
Milwaukee, Wi». — Jacob
Rožič je novi tajnik kluba M.
dni spet brez skrbi. Johnnv se člani zanimajo za to ustano-1 Lindv" še vedno lahko trdi, vo in d^t pridejo na njen občni — frank Zaitz zastopnica v metropoli, Jennie tja nastopa 50 tisoč (?) delni-Izbor prihodnjo soboto vsi, ki agitaciji v De- j Dagarin, je i>os!a!a 5 naroinin farjev tca* doma.	! količkaj utegnejo. Seja se pri-
Rolj težaven je bil občni čne ob 8. zvečer. V poverilnem zbor Slovenske zadružne zveze. Vršil se je 29. januarja. ;Tako nadaljujem s poročilom S gustin je poslal 4 naročnine, dneva v dan. V SZZ je tudi boj j njima, da jih zabeležita in iz-Tudi on ne zamudi nobene pri-1 za obstanek in kruh; včasi tek- ročita glasovnice. — P. O.
Včasi je. pravno .ie: "Bom - Aha, vnet zadružnik samo ako mi bo
in $8.80 podpore listu, Louis Zorko pa je poslal v isti namen $12.42. Hvala obema.
Imperial, Pa. — Frank Au-
odboru sta Joseph Drasler in Frank Sodnik. Vsakdo se naj pri vhodu v dvorano oglasi pri
Potovčen. Mogoče bomo videli Plachter in Peter Benedict sta ,iket kadar more kaj storiti v ma na zu • nj vidna ^ tudi njenega fanta Kljukca. nabrala v isti namen $14.10. | pHd Proletarca.	Nekaterih pravilo je:
za vstopnino, 4,in za kak glaž'37 JSZ. Posla! je 4 naročnine.
pira , kot pravi Spela, ki je silno v skrbeh, kaj bo če fant ne dobi kje bolj "štetik" dela.
Ples bo v obeh dvoranah. O nagradah za maske pa itak veste, da tako imenitnih ne dobite na nobeni drugi maškaradi.
Zanimivo, če je resnično
Po "A. S." povzemamo: V Jugoslaviji je bilo ob koncu predprošlega leta 2575 redovnikov in 6828 redovnic rimsko katoliške vere. Pravoslavnih redovnikov pa je bilo 575, redov-Pa smo rešili, kar nic pa 301.
imamo in še več bomo imeli, če ?e bo svet pravilno sukal."
"Ali si na starost pesimist?", «eni ga vprašal.
"Nisem! Vem pa, da se nisem motil v boju proti onim, ki hočejo reševati svet v šolskih nalogah."
Obrnil se je k Angeli: "Veš, kaj so šolske naloge?" Približno da ve. je rekla, a morala je v tovarno že s 14. letom. Cobal je nadaljeval: "Radikalci, ki niso sposobni izvršiti niti osnovnih šolskih nalog, eo hoteli preurediti vre naše gibanje, ves svet in prevzeti zadruge, ki smo jih zgradili, v svoje roke. Kjerkoli so uspeli, so propadli..."
Zelo se je razljutil in rekel:
.. Varujmo *e politike komunistov in gospodarstva socialistov."
Težke besede, ki jih z Angelo nisva mogla prenesti.
In je nato Cobal tolmačil, da amatra s tem za komuniste take ljudi, ki le mislijo, da so komunisti, wi za socialiste v omenjenem pojmovanju edinole one, ki mislijo, da so socialisti, ne da bi vedeli kaj in kako de-
Grof Ciano imel na lovu v Beljah veliko sreče
(Nadaljevanje s 1. strani.* žaški Iuki velike privilegije, ki bodo baje koristile posebno Sloveniji. Enake koncesije ponuja tudi Hitlerju za promet iz Avstrije.
Glavna pridobitev Italije
Največja pridobitev italijanske diplomacije v Jugoslaviji pa je političnega značaja. Dokler sta bila Francija in Jugoslavija v iskrenem zavezništvu, se je Mussolini bal izzivati Francijo, Kajti če bi jo napadel, bi -imel na vratu tudi Jugoslavijo, ki ima močno, debro iz-vežbano armado pogumnih vojakov. Zdaj Jugoslavija Italiji ni več nevarna. Ako se Mussolini s Francijo zaplete v vojno, ostane Jugoslavija nevtralna. Tako trdijo v Rimu in politika Beograda napram Italiji in Nemčiji to potrjuje. S Ceho-Slovadko je Francija izgubil* torej tudi Jugoslavijo in s tem svoj veliki vpliv v jugovzhodni Evropi.
Poroča, da bodo enkrat v mar cu imeli kartno zabavo v prid klubove blagajj^e in sicer v njegovih prostorih?-kjer ima klub zdaj tudi svoje redne seje.
Warren, O. — Jože Jež je poslal eno naročnino zraven pa zahteval novo iH»l>otm> knjižico, ker nmli menda na izdatnejšo agitacijo. Seveda smo mu drage volje ugodili.
Arma, Kan«. — Anton Shtiar je zdaj sam agitator za Proletarca v Cravvford okraju. Poslal je štiri in pol naročnine. Tam je bilo nekdaj ducate agitatorjev jn mnogo socialističnih klubov. Ker je večina premogovnikov izčrpanih. in le tu in tam se kateri obratuje, se je mnogo a<rilnih rojakov izselilo v druge kraje, kjer so v našem gibanju več ali manj aktivni.
Star C»ty, W. Va.
look vvho is here again! None to kaj prineslo! Ne bom samo other than our Virginia Selak, notri nosil!" the chip of the old block. She j . Nisem take narave, da bi send two suks. Thanks Virgi-iskušal komu odjedati kruh. Se-
veda, ob enem želim, da bi mi
To
nia! Call again soon.
Girard, O. — Pa naš Girard. j vsi vračali milo za drago, ali je sploh bil kdaj kak izkaz je naSe zadružno geslo, v Proletarcu, da bi ne bili naši
Girardeaiii omenjeni v njemu
Seve, včasi storimo napako. Udarimo koga, ki samo "notri
Mi se ga ne spominjamo. To nosi". Kar tako tjavendan po-pot sta se oglasila John Kosin zabimo, da če bi teh ne bilo, bi in John Tancek. Prvi je poslal 'ne bilo tudi našega kruha, dve novi naročnini (Ata boy!). V pondeljek 30. januarja pa drugi pa $2.35 podpore listu, i so zborovali delničarji naše na-ki jih je zbral meti prijatelji in predne "Enakopravnosti". Tu-somišljeniki.	di nas Ivan Jontez je delničar
Elizabeth, N. J. — Naš prej- našega lista. Ko to spravljam $nji zastopnik Andrew Sprogar,na papir, še ne vem, ali je b«il
izvoljen v direktorij ali ne in ni mi še znano, če ga je slednji izbral za predsednika. Vatro G ril I, Frank Oglar in Janko Rogelj meni o takih stvareh nič
je moral radi zaposlenosti pustiti zastopništvo, na svoje mesto pa liri poročil Amalijo Oblak, kar smo z veseljem vzeli na znanje in se obrnili nanjo.
Zastopništvo je rada sprejela |ne zaupajo ,niti ne starejši Lo-
in re že odzvala z eno novo na-
Pri tem je pač odvisno, koliko	ročnino, z naročilom za kole-
ie bil kdo utrjen v svojem so-	dar in za knjige Cankarjeve
eialiričnem prepričanju. Naš	družbe. Izgleda, da je Sprogar
Tone ne miruje: to dokazujejo	vedel, da je priporočil dobro
izkazi v listu.	moč. Amalijo pozdravljamo v
Ročk Spring«, Wyo. — John	krogu Številnih zastopnikov in
Jereb je, kar v angleščini ime-	za-topnic Proletarca.
nujemo "tru blue" v svojem Johnstown, Pa.
Društvom in Klubom
»
Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v
66
PROLETARCU
99

Sygan. Pa. —Sodrug Lorenc | in naročil še tri koledarje. Kavc'č je tudi eden onih, ki vz- We»t A1IU, Wi», — Anton traja kljub vsem oviram. Zad- Jeršin je poslal dve naročnini, nje tedne je rnzpečaval naš ko- Pravi, da mu je zadnjič uga-ledar. Prodal jih je 40, provizi- jala upravnikova opazka v tej jo pa poklonil listu v podporo, koloni, ki se je tikala nekda
Detroit, Mich. — John Zor nika zelo ovira pri agitaciji no- da te pove resnico, ker s tem čno delo. toda kljub temu še vidimo kdo je kdo r naši toliko vedno stopi kam za naročniki, opevani "napredni" javnosti. Zadnji teden je poslal 2 naroč-i Wauk*gan, III. — Martin nini in naročil 5 garnitur knjig Judnich nam še vedno dolguje. Cankarie-ve družbe. Mary Knez Kaj, to ve on sam. Pred nekaj iz bližnjega Dearborna je po- dnevi je poslal tri naročnine, slala $10.50 podpore listu, ki Lo« Angele«, Calif. — Glej jih je zbrala med sodrugi in so- ga spaka! Ta kolona se mi bo mišljeniki.
Herminie, Pa. — Tone Zor-
kar in ne Joseph Jauch. Ivana samega se pa tudi nisem upal vprašati. No. predno bo to v tisku. bomo že izvedeli, kako in kaj s to stvarjo. John Filipich bo lahko kaj izvedel od Janko Roglja ali pa od Toneta Ter-l>ovca.
Zanimivo je med nami še marsikaj. Na primer, ni mi še znano, če je kdo predlagal, "ubijmo Jcntezove delnice!" Vendar pa so take stvari mogoče, kajti isti Hst je oglašal proti akciji za koristi privatne elektrarne s v' klicem, "ubijte je spet tu. Poslal je 2 naročnini bonde". Stvar je zanimiva in
Andrevv
prepričanju in agilnostih. Le Vidrich je poslal eno novo na-malo jih je. ki bi bili njegovih ročnino. John Langerholc pa let in še vedno aktivni na fron novce za svoj oglas v koledar-ti. Zadnji tod« n je poslal 5 na- ju ter naročilo za knjige Can-ročnin in $1 oodpore listu, ki karjeve družbe, ga je prispeval naročnik Frank Grum. Tudi on se rad spomni Proletarca.
Parkhill. Pa. — Naš stari i "old warrior" France Podboy
Cenzura v Jugoslaviji poostrena
Po zadnjih volitvah v jugoslovansko skupščino, v katerih so dobile opozicionalne stranke le kakih 300,000 glasov manj kakor vladna stranka, se je že prej stroga cenzura toliko poostrila, da je resna kritična mnenja tudi v omiljeni obliki nemogoče izražati. Trpe pod cenzorji listi vseh nazorov in struj, ki niso v vladni koaliciji, pa tudi vladnim pi prizanaša-no. če se ukrade vanje kaj takega, kar ni po cenzorjevi volji.
PREPOZNO!
Kampanja ca odpravo ameriške "nevtralnosti" e spanski civilni vojni je dobila prošlih par tednov silovit
res razpredlar od Atlantika do Pacifika, ako kmalu ne neham, nik je brat Johna v Detroitu. Frank Novak je poslal vsoto za Oba sta aktivna za našo stvar. 15 koledarjev, provizijo pa je Tone je zadnji teden poslal 16; poklonil Proletarcu. naročnin in naročil še 10 garni- Moon Run, Pa. — Jacob Am-tur knjig Cankarjeve dnržbe,i brOzich je poslal $8.25 tiskov-poleg tega je tudi priden v raz neniu fondu. To vsoto je zbral pečavanju našega koledarja, na seji fed. SNPJ zapad. Penne katerega je dozdaj razpečal že Poslal je zanjo tudi članarino preko 200 iztisov in ga bo naj- Prosvetni matici za celo leto.
bi jo lahko dobro raztolmačili v leksikonu, o katerem pišeta Tauchar in Jontez.
S. Tone Jankovich pa bo pisal: "Vse je bilo lepo, tiho in mimo. razen par (?), ki se ni-njih članov kluba. Je pravilno, j koli, nikjer in z nikomur ne
strinja. .." Naš stari se sedaj strinja z vsem v metropoli, kar je zoper Chicago. Proti "Ameriški Domovini" ničesar ne reče. Ne sme. Sin zahaja tja in gazda mora biti previden. Včasi je zabavljal Pircu, zdaj si tega ne more privoščiti.
O banketu Ivana Zormana s. Jauch v Proletarca ni poročal. Čudno, čemu ne? Saj je pfaal j taidi o priredbi C. U.. in to še celo s hudo jezo. Well. heil banket! Blagoslovili so g* s svojo prisotnostjo gospodje Hribar, Ponikvar, Jager in doktor. Res, nisem bil zraven in nič mi ni žal,
Oh, uboga Apela Potovčen! Ti in jaz sva na ražnjiu. Celo

J| | brž še ves\
tamak. Toda napredna ameriika jav. no«t is jo cbudila leto prepoano. Na tej sliki jo Joiephine Trsilov Adama,
potomka predsednika Jokn Adamsa,
ki jo podpisala eno prvik peticij aa odpravo emeriikefa embarfa proti lo-
jalisti« a i Španiji. V ocadju jo kapitol
v Waskin§tonu. Inciatorji kampanje so si vseli aa cilj dobiti nad milijon podpisov. Katoliftke orgunisaeijo so jik dobile okrog poldrug milijo« mm peticije, v katerih tahtevajo, da Morajo Zed. driavo ostati nevtralne (so.
So. Chicago, III. — Josip Ko-;naš metropolaki klub ti želi, da ( *#da v korist fašistov).
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE > |
PISMO IZ CLEVELAHDA
KOMENTARJI
Detroit, Mich.—Napad, ka-i jezikovno brozgo? Mar naj bi kršen je bil v Proletarcu od J. raj$e rabili škarje oni tam čez, Jaucha na Barbiča, je kvaren da se bi od nas kaj naučili! listu in ne dela nikomur časti.	*
Urednik bi moral imeti toliko ( Kdo v Zeii dr4livan obvlada slo-odločnosti, da ga ne bi priobčil, venščino? Ivan Jontez jih je v prej-(Citat iz privatnega pisma	Proletarcu v svojem članku po
uredništvu.)	Vl!iti naAte,: K™tar! inv,M^k sU nM
prvem mestu; Zvonko Novak mora o .	nji tudi tukaj vedeti, inače ne bi pi-
Ali poznate koga, ki pravi, »al slovarja (dozdeva se mi, da se bo da ni "progresivec" in da ni za Zvonko k tej razpravi ali kar ie je delavstvo in v vsakem oziru boljši nego vi?—Radovedo.
am oglasil); Ivan Zorman obvlada slovenščino popolnoma, pravi Ivani Toneta Sabca tudi ne bi ugnal vsak profesor slovenščine v kozji rog; Ter-bovec in Grill znata dobro slovensko v pisavi in govoru. Tu se Ivanov ae-znam neha. - ~ . . -
Nikogar ismed teh, ne drugih ni-nem omenil v svojem kratkem član-
in tega se od povprečne komedije niti ne pričakuje..."
Vprizorilo jo je dram. društvo "Ivan Cankar".
*
V oglašanju svojih podvzetij je najboljše urejevan slovenski list v Amerik "Glas Naroda". Nekaj to le prinese in urednika
razbremenjuje napornega dela. »
"Istra'V gladilo primorskih emigrantov v Jugoslaviji, sel polagoma zmanjšuje. Ustanovljena je bila za boj v prid Jugoslovanov pod Italijo. Musso-linijev zet vnanji minister grof Ciano je bil v Jugoslaviji že parkrat na obisku in vsakikrat
"Nova Doba" z dne 25. januarja piše, da je A. Kobalova komedija "Denar" bila v Clevelandu dobro izvedena m je
"sijajno zabavala veliko večino l^icu "Slovnica jako nevarno polje
posetnikov... Vsebina igre ni	j* bjl »«• januarja. Ostajam
...	, pri njemu do pike natančno. Nobena
niti globoka, llltl vzgojevalna. Urodoatojna avtoriteta ga bi mi ne
hotela ovreči. Le pravilno čitati ga je treba — brez vsakih drugih nagibov.
Na Jontezovcm mestu bi jaz med sposobne slovenski* slovničarje, oziroma literarne delavce, vpisal Ae nekatere, ki jih je on izpustil. Na primer, Katko Zupančičevo, ki piše slovenščino v prozi in verzih, da je veselje. Ker je Jontez ie omenil Ter-bovca in Grilla, bi jaz na njegovem mestu dodal tudi pomožne urednike Prosvete, Ivana Trčka v New Yorku, in čemu ne tudi Andreja Kobala in Ano Krasno. Ae celo Franku K*ržetu «e bi lahko zamaio zdelo, ako bi bil praart iz te narodno-slovensko-jeiiko-slovne galerije! In končno, saj ie ni konca imen amcriikih slovenskih rojakov, ki dokaj dobro pišejo slovensko. Jakob Zupančič je med njimi no-dvomuo tudi v prvi vrsti. Janko Rogelj se smatra za slovenskega litera* ta. Rev. Trunku se iatotako ne more očitati pomanjkanje znanja osnovnih
je prijateljstvo med Beogra-I pravil slovenske slovnice. John Jerič dom in Rimom povečano za ne-	da zna slovensko — in on je
vendar urednik! Enako Ivan Zupan, ki je tudi pesnik .. . Jaz, kajpada, na tem polju nisem ve*čak, nisem pa rekel, da drugi niso. Omenjeni moj kratki članek mi je priča. A me veseli, da smo nekoliko načeli tudi to
/	i "vprašanje", škodovati taka razpra-
Frank Prah (o čigar smrti je| va n„ Jre, korUti pa lahko. Upam,
du ba prinesla nekaj dobrega. —
Frank Zaitz.
*
kaj stopinj. "Istra", oziroma njen namen, trpi posledice. In pa enako tudi delavski tisk v Jugoslaviji.
*
bilo poročano v Proletarcu prejšnji teden) je pred svojo smrtjo sorodnikom strogo naročil, da mu morajo poskrbeti civilen pogreb in truplo upepe-liti. A sorodniki so hoteli, da pride Frankova duša v nebesa, pa so dali za maše in za cerkven pogreb in ga pokopali po katoliško. Ne vem. če je pokojniku to kaj pomagalo, vem le. da je fari bilo v korist. Oziroma gospodom, ki so dobili za maše in za žegne. — Cermak Road.
"Am. Slovenec" je razglasil spet svojo "običajno letno kampanjo". Ker nima za nagrado načel, nudi tekmovalcem britve, ure, razpela, nože in slične stvari.
*
I. J. ima morda prav, ko trdi. da slovenski časnikarji v starem kraju slovenščino nemar-
Dosedanji župnik fare sv. Štefana v Chicagu Aleksander Urankar je bil premeščen v Le-mont. kjer ima nalogo dobiti l denar za zgraditev novega aa-1 mostana; novi fajmošter pri sv.j Štefanu je frančiškan Bernard AmbrožSč. Drirjre posebne nesreče ni.— Tik.
♦ i Hrvatski pevski zbor "Zora" je baje prejel na svojem izletu v stari kraj $4500 subvencije od jugodovanske vlade. Vsoto so porabili izletniki. Jugoslovanska vlada se je ukanila, ker ji $4500 ni prineslo zaželjene-ga rezultata, a tudi '"Zore" je domalepa konec. Žonglirati s prepričanji zaradi subvencije je nevarna igra. V nji največ! izgube oni, ki se prvi podajo' vanjo.
110 mrcvarijo, ampak tukaj jo	*
slovenski uredniki le radi stri-' Filmske slike o starem kraju žejo — in še kako! če je zanič, ^ v modi. Kažejo jih vse kri-čemu polniti kolone dobrih slo- žem pod enajstimi različnitni venskih ameriških listov s tako firmami. Ene so dobre, druge le ■ ^ ■	«=jkar tako. — J. T., Cleveland,
Ohio.
- pomorska trdnjava?
/♦d drsava »O namignile, da kani
"J /
t	IS
/$m9 mli
Ugledni rojak N. N. je priznal, da je Am. druž. koledar j dobra knjiga, a on je ne utegne jo utrditi otok C vam na Pacifičnem j čitati, Zato IT1U je Vseeno, Če Še
izhaja ali ne. — P. S., Eveleth, Minn.
Prošlo nedeljo smo imeli v Pittsburghu veliko reč. Preča-^titi rev. frančiškan Daniel Ca-donič je bral novo mašo. Banket so imeli pod cerkvijo. Ker je bil drenj, si je šel marsikdo gasiti žejo v bližnji Slovenski dom. Imeli smo se zelo dobro in go.«pod je bil deležen lepega darila. Molili smo tudi za zmago katoličanov v Španiji. Drugače pa največ jedli in pili. — P. K. H.
*
Janko Rogelj je v Novi Dobi pisal skozi Šest mesecev o svojem potovanju v stari kraj. Honorarja ni dobil, zato ga predlaga v drugi obliki: vsak član JSKJ, ki je bral kar je Janko napisal, naj pridobi JSKJ vsaj enega novega člana do 30. junija t. I. Nekdo pravi, da bo pazil, kakšen rekord bo Janko dosegel, — J. P.
is ODAM (vs)
t •»CaQO, ,Nt IS o fev _
'GuiNfcA
o
AUSTRALIA
V Nfew Vorku sta si v la^sh Rado Vaupotič in Frank Ker-že. Upam, da bo njuno grmenje produciralo tudi nekaj dežja.
— F. H,
«
Fr^jik Kerje pravi, da mu Slovenci v New Vorku najbolj ugajajo, to je. bolj. kakor pa elevelandski in čikaški. Verjamem. So pasivni. — Pika.
*
Rev. Čeine je odšel 17. januarja na "oddih v staro domovino". Prevzvišeni nadškof je priznal njegovo delo in mu dovolil 6-mesečne plačane počitnire.,."
To je iz A m. Slovenca" z dne 21. jan.
Prečastiti gospod Cerne ni izvršil v svoji službi niti za nikel produktivnega dela. Odpuščal je grehe in se dobro imel. Pa se je zmatral. Zdaj je odšel na oddih. Dobro. Plačali mu ga bodo v resnici tisti, ki kaj produci-rajo.
Nihče izmed njih ne protestira. Plačali bodo. Ampak isti
in njim slični ljudje takoj mi ves glas vpijejo, kako je ta ali oni šel "v stari kraj za njihove žulje". Niti penija niso dali nikomur izmed njih, za prečasti-tega gospoda pa znova zbirajo nove dvajšetake. On pač odpušča grehe in pomaga v nebesa. Mi pa imamo napako učiti ljudi, da si naj nebesa zgrade že v tej solzni dolini, kajti tam preko jih ni, so samo legenda in pa vaba za nebeški graft.— K. T.
*
Joe Planton v Johnstovvnu ni naselbini prav nič v ponos. Se manj pa "Napreju". V praktičnem življenju je cerkvenjak, toda "gospodje" ga smatrajo (oprostite izraz) za bedaka. Samo da jim plača. O. K. On je za diktaturo in svobomisel-stvo v USSR, a tu vodi svoje o-troke v cerkev. Nedavno je dva peljal k birmi. Drugi "levičar" je F. Starman. Pravi v "Napre-ju", da moramo stati Roosevel-tu "rama ob rami", On se muh otepa, a so kakor brenclji. — J. P.
*
J. K. pravi v "Napreju", da so se Hrvati v Jugoslaviji odločno izjavili, da se ne bodo podali Hitlerju ali Mussoliniju. Na obratno. Mačkovci bi takoj sklenili dogovor bodisi z enim ali drugim, samo če bi diktatorja hotela. Pa jima boljše kaže ostati v prijateljstvu s Srbi, namesto nakopati si samostojno
Hrvatsko pod njuno zaščito. *
Mehiška republika je socialistična in komunistična. Tako pravijo. Odvisno je, kdo jo napada in čemu. Na podlagi tega je označevana. Njena oljna bogastva je izrabljal <io nedavna vnanji kapitalizem. Delavci v Mehiki so imeli le toliko zaslužka, da je bilo za skromno prehrano. Koso koncem konca pri-rodna bogastva podržavili, sta ji Anglija in £ed. države ukinile trg. Ako hoče mehiška vlada kupovati, mora tudi prodajati. In evo — trg ji je ponudil Hitler! Ako bi bil ameriški trgovinski department zvezne vlade in zvezni kongres previdnejši, ne bi bila "socialistična" in "komunistična" vlada mehiške republike prisiljena sklepati trgovskih zvez z državami, s katerimi ima idejno najmanj skupnega. To bi lahko razumeli tudi v uredništvu svetovnega dnevnika na Sentklarju, pa jim ne bi bilo treba poročati gorostasnosti o "rdečkarski" Mehiki.
ocean« v veliko pomoriko trdnjavo aa tvoj« vojna ladjo in aaroploao. Japonska ja odvrnila, da bo to smatrala w por rasen čin in Zod. driava si naj pripišejo posladie«. Gusm, ki ja ama-ritka posost, j« samo 1352 milj od Japonrkr. lftJ "»'IJ od
3312 milj »d ameriške momartčne trdnjavo Honolnln.
Naseljevanje Japoncev v Mandžurijo
Ko je Japoska t>red sedmimi leti osvojila kitajsko državo Mandžurijo, je bilo v nji naseljenih ie prav malo Japoncev. V današnjem glavnem meatu Mandžurije Hsinčingu jih je bilo pred sedmimi leti le 8,000. zdaj (tti jih je 4e 80,000. Vse boljše shižbe imajo oni, domačini Kitajci pa jitn morajo tla-čaniti in plačevati davke.
Resnično zlo v ameriško slovenski javnosti so no pačili naDrednjoki
(Piše John Filipi*.)
(Nadaljevanje.)
. Clavaland, O.-—V prejšnjem dopisu je bil naslov "o trotih", ki so zlo in v škodo ameriških Slovencev, posebno naprednemu sloju. V tem drugem dopisu je naslov sprememnjen, kajti uvod o trotih kot takih je dovršen.
Torej dalje k stvari. Slovenske podporne organizacije so višek vsega, *ar kaj pomeni med našim narodom. Štejemo dolarje in milijone In si zamišljamo, ali bomo, ali ne bomo deležni podpor, do katerih smo še upravičeni.
Kar se tiče zavarovalnin, smo si skoro vsi edini, da so vse slovenske podporne organizacije enako dobre. Ni kdove kaj razlike in nobena ne more plačati več kot dolar za dolar. Oziroma vsaka manj, ker je treba nekaj od dolarja obdržati za upravo, glasila itd.
Pravijo, da imajo pogoje za solventnost najbolj mlajše organizacije. To je lahko vprašanje, kajti sol vent nost se meri po blagajni in starosti, ne samo po starosti. Smatram, da ni nikakega vzroka, da bi kdorkoli izmed nas plačeval razne ases-mvrttt*, vkijutUši dokaj vinuke upravne stroAke dvema, trem ali morda kar štirim podpornim organizacijam. Zgodovina sama nam pove, kako so «e ustanavljale. Večinoma so bile spo-(čete v delavskem razredu in so ostale v delavskem razredu. , Kajti bogatinov je med našim ljudstvom izredno malo. Ir kdor obogati, se ne meša več med nami.
i Nekatere podporne enote trdijo, da so le bratske — nič verskega ali kaj drugega ne sme hiti v njih, samo nepristran-styo. In bognedaj kaj politike! S to je treba kratkomalo obračunati. Mišljena je v tem slučaju samo taka politika, ki je v korist delovnega ljudstva. Lokalnim politikom to škoduje, ker imajo od višjih politikov razne protekcije, pa si jih hočejo ohraniti na račun onih, ki so zaščite najbolj potre«bni, a so jo najmanj deležni.
Kdor torej trdi, da je ta ali ona naša podporna organizacija nepolitična, nepristranska versko in drugače, govori tako samo radi tega, ker je trot. Misli edino na svoje koristi.
Ako ne bi bilo v podpornih organizacijah nič drugega kakor podpore in bratstvo — brez vsakih načel — čemu jih je treba pet ali šest ? Saj bi za bratstvo vendar samo ena zadostovala ! Razumem, da so nastale vsled raznih vzrokov. Nekatere zaradi osebnih ambicij užaljenih poražencev, druge vsled lokalnih razmer, tretje tudi vsled načelnih smotrov. Z najbolj načelno usmerjeno zgodovino se lahko ponaša SNPJ, ki je bila ustanovljena v tem duhu. tudi ako nekateri ustanovitelji niso takrat tega doumeli toliko kakor mi dandanes. SNPJ se odlikuje po tem, da nI svojih ciljev — pomagati v delavskih bojih v korist delavstvu — nikoli zakrivala. Tako smo v SNPJ vedno razumeli, da to ni kaka "nevtralna", nego delavska podporna organizacija. Na to dejstvo smo lahko ponosni vsi napredni delavci.
Tudi SSPZ ima svoje mesto med naprednim delavstvom. Na polju borbe za izboljšanje socialnih razmer je veliko pomagala.
KSKJ je izrazito klerikalna pbdporna, takoliška propagan-distična organizacija. Njen pogled mi obrnjen v bodočnost, ne-jro v prošlost — v temo. Njen namen ni člane izobraževati, ne«ro jih obzidavati z ignoran-co. V tolažbo jim obljublja nebesa po smrti. .
Kaj pa JSKJ? To je ena najnaprednejših jugoslovanskih podpornih organizacij. Tako nekako trdi Janko Rogelj. Je nepristranska, brez politike in je ob enem napredna že zaradi
tega, ker je Rogelj zraven. Pa s* nadzornik po vrhu!
Jaz se z Rogljem v tem pogledu nikakor ne strinjam. V kolikor sem mogel razvoj JSKJ opazovati na konvencijah, se mi je zdelo in sem še tega mnenja, da je le nekak protesten prirepek KSKJ.
Kaj pravzaprav je naprednost ? Ce ne grem v cerkev, sem mar radi tega napreden? In če grem, pa pravim v društvu JSKJ, da sem nepristranski, maršem res nepristranski ali le cerkvenjak? Zame ne pomeni za naprednjaka oni, ki hodi, ali ne hodi v cerkev, ampak le tisti, ki je sposoben in odločen boriti s« proti reakciji, za človeške pravice, utrjevati svojo delavsko organizacijo — in za vse to je treba vsekakor več kakor pa le iti vsako nedeljo v cerkev, ali pa poudarjati v glasilih svojo' "nepristranost". Francija je bila "nepristranska", toda s tem je pomagala Mussoliniju v Španiji! Mnoge unije so bile v boju za osvoboditev Tom Moone.vja nevtralne, zato so se morale druge toliko težje bojevati. Vsi ti izgovori o nevtralnosti in nepristra-nosti so le izgovor za opraviče-nje lenobe in breznačelnosti. Na ta način ae leni narodni ljudje in katoliško narodni ljudje izognejo d<»lu, ki bi g« morali vršiti v pomoč stavkarjem, v po. moč fojalMom v Španiji, sploh vsaki dobri stvari. Izvrše svoje vsakdanje delo in se drže "nevtralnosti". Drugi pa naj delajo in pomaga jo.
Ste li že kdaj priporočali delavcem, da se naj organizirajo? Da naj vztrajajo v stavkah? Ali ste že kdaj podvzeli kako resnično pomožno akcijo v korist svojih članov, kadar so bili v bitkah za boljši kos kruha? Ali pa vse to zanemarjen je o-pravičujete le s hinavsko frazo nepristranosti — to je, da niste ne tu ne tam in sploh nikjer in nikomur v korist. Slednjega seveda ne bi priznali, a je vendar resnica. (Dalje prihodnjič.)
Predstava v Indianapolisu
Indianapoliz. Ind. — V sobo-•to 18, februarja ob 7. zvečer | vprizori ženski odsek Slov. nar. doma komedijo "Kurentova nevesta". Režiser je Fr. Velikan. Vstopnice v pred prodaji so po 125 centov.
Na občnem z<boru SND dne 10. januarja so bile živahne razprave o potrebi večjega središča, kot je sedanji SND. Sklenili smo takoj podvzeti akcijo bodisi za zgraditev novega poslopja. ali pa za primerno predelavo sedanjih prostorov. To je potrebno posebno ako hočemo obdržati med nami mladino, Cerkev ima tu lepa poslopja in je naravno, da gre mladina najrajše tja kjer se ji nudi več komodnosti in zabave. Novi dom bo med nami ta problem gotovo rešil. — Poročevalec.
tt
Planinska roža" priredi koncert
Milwaukee, Wia. — Ženski pevski z>bor "Planinska roža" priredi koncert v nedeljo 12. feb. v SST Hali. Koncert bo predvajan popoldne, zvečer pa bo vprizorjena igra ,fVdova Rošlinka". Na sodelovanje so bili povabljeni zbori "Naprej", mladinski zbor društva "Lilija" in hrvatski pevski zbor "Zagreb". Vstopnice so v pred-prodaji po 30c. — Članica.
propagande
Ko so se odnošaji med Nemčijo in Poljsko poostrili, so prišli v nemške trgovine zemljevidi poljske države brez onih delov, ki jih obljudujejo Ukrajinci (Rusini). Na ta način so ti nemški zemljevidi Poljako zmanjšali za eno tretjino in njeno prebivalstvo znižali r.a 7,000,000, Rusinski propagandi na Poljskem so taki zemljevidi kakor olje na ogenj. Rilo je mednje prav mklo Utihotap-ljenih, ker so poljski stražniki zdaj budni in strogi. A delujejo vendar le. Poljski vnanji ml-
D.-agi a. urednik
Najlepia hvala za prijazno opombo k mojfmu pi«mu v proili itevilki Proletarca! Taka prijaznost od strani urrdnika dobro vpliva na dopisnikovo pifbavo, vrh tega pa ga tudi vzpodbudi k nadaljnemu dopisovanju. Kadar se pa urednik celo javno zahvali ilopisniku za njegov priapevek, kakor ! *i storil Ti, je pa človek ie v nevar-< nonti, da omedli od presenečenja. Kaj takega s* ne zgodi vsake kvatre! Večina naiih urednikov' se zadovolji s tem, da porinejo tvoj prispevek v tisk, potem se pa pogreznejo v molk, ki je bolj mutast kot sumerijski grobovi, da nikdar ne ve&, ali si jim ustregel ali si jim zgolj v nadlego. Sicer si pa navsezadnje lahko vesel, če molče in te v privatni družbi ne obirajo, čei, saj ne zna pisati in je treba za njim popravljati kakor za pastirjem, ki prvikrat orje .. .
Ne vem, ali zi opazil, da se je v moj prvi dopis vrinila ena napaka, sicer malenkostna, vendar bi bilo bolje, da bi je ne bilo, ie zato. ker smo plesali po naftem jezikovnem polju. Dr. Anton Breznik in dr. Joža (ilonar, avtor "Slovarja slovenskega jezika", pravita, da Slovenci spotikamo, ne •podtikamo, in jaz se driim tega pravila. Ampak v omenjenem dopisu «»7.. pismu sem »c, docela proti svoji volji »podtaknil, kar bi se mi utegnilo zameriti, kajti vse slovenske jezikovne avtoritete se samo spotikajo. Ne vem, ali je ta kozliček primeketal izpod mojih tipk ali izpod stavčevih, toda v dopisu meketa in bo meketal, p* če mu stopim na jezik. Upam. da mi bo prizanei'>no z vislicami. (Kosak, če si Ti vsadil ta nesrečni "d" v spotika-nje, se potrkaj na prša: Mea culpa...)
Morda si radoveden, Frank, kako *c p^utur. v aaii veliki vail clcvc I landski, po polletni odsotnosti? če hočem biti iskren, moram priznali, d« sem trdno prepričan, da nisem nič na izgubi, ker sem bil pol leta odsoten. Prav za prav sent zadovoljen, da sem bil deleien te blagodejne spremembe. Rili so 6asi, ko je naia velika : vas vzbujala upanje; ali zdaj človeka bolj in bolj dolgočasi. Ko sem se vrnil domov, sem našel vse v starih tirih: tu zaspanost ali mrtvilo, tam bolj ali manj očitno trenje, izvirajoče iz osebnostnih predsodkov, samoljubno-sti in nečimrnosti, pa zloba, zaviat in omejenost, ki nas drie v močvirnati globeli v kateri se "ovni besno bore , med seboj za iop ohlatene trave in ogl«»dalce iz blatne luie" (Majski glas, 19371. Slove n tiri fikazani niste nobeni svetniki ali angelcl, tudi okrog Centra ne, ampak povem Ti, da mi je časih dolg čas po Vas, in v sanjah »em te nekajkrat pobral šila in kopi ( ta, otresel elevelandski prah s svojih j čevljev ter jo odkuril nazaj v Chicago ... Na žalost se vselej prekmalu zbudim ....
Sodeč po vesteh v naiem Časopisju, smo v Clevelandu zelo iivahni in delavni, zlasti na livadah, travnikih, njivah, pašnikih in v gozdovih in goačah kulture in "kulture". In rea imamo toliko raznih kulturnih, napol kulturnih ali samo "kulturnih" prireditev, da bi človek moral imeti ielodec iz najtrdnejšega jekla, glavo z jekleni-j mi obroči ii) iep biez dna, ako bi hotel biti stoodstotno kulturen t, j. po-( setiti vse te prireditve. Saj Ti je znano, kako je s to stvarjo: ni namreč dovolj, da posetiš samo igro, koncert ali kai je ie postavljeno na oder, temveč se pričakuje od tebe, da se potem zaletiš k "jaslim" ter uničiš kar* največ mogoče žgane, varjene in prevre-te pijače, če po igri ali koncertu odrineš domov, bodo prireditelji drugi dan prisegli, da te ni bilo v dvorani. Povem Ti, če kakšna stvar zasluii spomenik v našem "kulturnem vrtu", ga zasluii — korai^c, saj drii našo kulturnost na nogah in si brez njegs sploh ne vemo pomagati iz zagat. Kaj se hoče?
Ker sem že pri kulturnih zadevah, naj omenim Ae koncert bratov Slejko (Frank, Stanley in Fddy>, ki se bo vršil 5. marca popoldne v Delavskem domu na Waterloo rd. Kaže, da ima Slejkotova družina prirojeno nagnjenje do umetnosti. Oče, Frank &lajko je mizar-samouk in stvari, ki jih no-redi v svojem prostem času, so več kot navadni mizarski izdelki; med drugim je naredil tudi izvrstno violino (samouk!), na katero igra njegov prvorojenec Frank, član cleve-landskega filharmoničnega orkestra. Stanley Ima nngnjenje do slikanja, v katerem se vadi pri Perušku, in igra na cello, dc čim je Kddy dober prija* telj s klarinetom. Koncert obeta biti prav zanimiv. Pri klavirju bo Miss Milavec.
Pred nekaj tedni sem v Delavskem domu naletel na Toneta Rupnika, našega komunista brez portfelja in po« verilnice. Tone Je inače prijazen in zabaven možak in kot takega ga imam rad, nmpak v politiki je pa trmoglav in dogmatičen kot papež. Pri njem drii samo to, kar nosi Stalinov,
Hrowderjev in "Naprejev" pečat, kar je eno in isto, pa če bi bilo zapisano, da so miki plazilke, muhe sesaki in komarji krokodili; vse drugo je 101-odatotno aarobe, netočno in zgroženo. Ti mu lahko priznaš, da je čaaih v pravem, kakor je vsak človek čaaih v pravem in čcato v zmoti, ampak on bi si menda rajtf dal iztrgati jezik, preden bi napravil tako priznanja. Izjem ne dela. In tako je akuial poloiiti na zvoje reieto tudi mene, čei da sem "ga lomil" pri Proletarcu, predvsem z ozirom na spor v uniji avtnih delavcev, sovj. Rusijo, protivojno gibanje, "Naprejevo" ribarenje v kalnem itd. Ce hočem verjeti Tonetu, sem preveč buriujski, nazadnjaški, neroden, zabit itd., neaocialiatičen socialist oziroma nekakšen social-faiiat ali nekaj podobnega oziroma, čiato na kratko povedano: absolutno preveč nekomunističen nckomunist, da bi se mogel strinjati z menoj (Če ae je ie kdaj strinjal s kom drugim rasen s samim seboj, kar je namanj dvomljivo). "Naprej" je v pravem, takisto Stalin in Browder, "nova iinija" je edino zveličavna (dokler Jote v Moskvi ne proglasi druge) in tako dalje po istem receptu. O Tebi je dejal, da "niai neumen", kar mi daje slutiti, da je pri« čakoval, da boš Ti bolj "pravičen" napram "Napreju", Broarderjcvim de-mo-komuniatom in Stalinovi krvavi "demokraciji" ...
Ampak Tone je vseh muh poln, kakor se reče. Zato ga ne jemljem preveč resno. Meni se često dozdeva, da Tone tudi samemu aebi dostikrat ne verjame in da često nasprotuje človeku zaradi ljubega nasprotovanja samega. Zdi se, da pri tem uživa.
Tali- koitU overia zaiadi Potovčene Spele se mi zdi zanimiva in poučna. Dozdaj nisem vedel, kaj je na rob* t nami, zdaj pa vidim vsaj en nedo« Atatck: manjka nam smisla za humor. In humor je za uravnovešeno življenje neobhodno potreben. Meni se vidi, da so napmvili začetniki socialističnega gibanja precejšnjo pogre&ko, ko so se dali slikati v najbolj resni drži, ki je bila mogočo, tako, da delajo njihove slike vti«, kakor bi bil poosebljena resnost, brez trohice smisla za humor in za smeh, brez katerega bi iivljenje ne bilo vredno cene, ki jo moramo plačevati. Saj se je gotovo tudi Marks časih smejal, vzlic vsem težavam, ki ao bile njegov delci; Engels je bil pa sploh vesel čio-vek, ki je zdravo šalo cenil prav tako kot okusno jed. dobro kapljico in nasmejan dekliški obraz ali retmo znanstvena proučevanje in razpravljanje. Vsaka stvar ob svojem Času. Samo mumije se ne smejejo.
In zakaj ne bi smel delavski liat prinašati humoriatičnih stvari? Mar naj prinaša samo na smrt resne politične razprave in dolgočasne dopise, da bi sc mleko kisalo, če bi ga pokri! z njim? Tak Časopi* ni po mojem okusu, ie manj pa ugaja povprečnemu čitatelju. List mora biti balanciran, da priveie nase čitatclja—in brez humorja ni ravnotežja. Kdor ga ne prenese, naj pokrije tak prispevek v listu s prazno polo popirja ter ae zamisli v njo. Morda ae mu bodo odprle oči.
Jaz sem za Špelo!
In f tem neham. Kadar so mi spet kaj nabere, se bom zopet oglasil.
Pozdravljen!
Ivon Joatea.
Prireditev čikaške federacije SNPJ bo 16. adrila
Chicago, III. — Društva S. N. P. J. v čikaškem okraju, združena v federaciji, bodo imela proslavo S5-letnice svoje jed-note v nedeljo 16. aprila v jed-notini dvorani. V pripravljal* nem odboru so Frank Alesh, D. J. l/otrlch, Jakob Zupan, V. liočniškar, Agnes Mejash, J. Potokar, Frank in Angela Zaitz ter par drugih. Frank Alesh je bil ponovno izvoljen za tajnika in D. J. Ix>trich za predsedniška federacije. Zapisnikarica je po par letih presledka spet Angela Zaitz. Dosedanja zapisnikarica Vera Leveč je na obisku v starem kraju. V tiskovni sklad Proletarca je federacija na predlog Franka Gorenca iz So. OH4cnga prispevala $5.00. Poudarjal je, da so odseki kluba št. 1 na prieditvah federacije zmerom veliko pomagali, posebno v sporedih.—Poročevalec.
Seje v S. D. D.
Cteveland, O. — Redna seja
kluba št. 49 JSZ se vijU v petek 3. feb. v Čitalnici SDIX Prične fe ob 8. uri zvečer. — F. B.
ZA UČNE TISKOVINE VSKH VRST PO ZMKRKlH CENAH SE VEDNO OBRNITE 1*A UN1JSK0 TISKARNO
Adrift Printitig Co.
1U38 N.J1ALSTED STREET, CHICAGO, ILL.
Tel. Uncoln *70t>
pfcoletarec se tiska pri nas

_ v.	ii * v

IZBOLJŠEVANJE VOJNIH LETAL NAGLO NAPREDUJE
V soboto 4. februarja občni zbor S. D. C.
Chicago, HI. — Največji ua- činoma brez odškodnine. JSPD peh naprediw«a laaga «latft»» Uuu pUč*li ,ia glavnico in ske n^e.bine v Chicagu v seda-1 za obresti (ob enem do!? znat-nji Krizi je ustanovitev Sloveu-j iio imtodi) nad «2.400. Zava-skega delavskega centra. Vso- rovalnine za nadaljnih pet let
oranJs^ozfieli2^ti lW5,so mi; lani stale $156. pravni Leta lJ3o--deirt let pozneje, izdatki $45. oglašanje $20, za
mo temu skladu dali ime Slo- čiščenje $304.02, za premog
ven>ki delavski center, ga in- $135.55, za plin in elektriko korporuali po zakonu: države $180, za popravila $111.52 itd. Illinois »n kupili poslopje. Naša V«i člani so dobili finančno imovina je bila "zmrznjena", poročilo in poverilnico. V njih vzlic temu smo se poslužili u- so vabljeni na občni zbor, ki sc godne prilike in kupili hišo ter [vrši v soboto 4. februarja v S stavbišča na oglu 23. ceste in 1>. C., 2301 S. Lawndale Ave. Lavvndale Ave.t ker je bilo to Vsakdo bo lahko na tej seji do-)>os«*tvo ne samo poceni, ara- bil dodatna pojasnila, s kateri-
pak kakor nalašč za naše po- mi bo ha razpolago podpisani,	,	_	___________
trebe. Vsaj dokler si ne more- dalje nadomestujoči tajnik Fr 8,000	w,oko * 16 mi'ttti' vo,i 800 m,1j M *ro jih p^-J*^ ***** r.P«bi»ki
mo zgraditi kaj boljšega. Sodnik, blagajnik Filip Godina! {■	■■11
Kupiti posestvo skoro brez ravnatelj poslopja Chas. Pogo-gotovfne, kakor smo storili mi, relec, nadzorni odbor itd. je ri«kirana stvar. A podali smo S«ja »e prične točno ob 8. i se v to nevarno podvzetje v na- zvečer. Udeleži se je naj vsa-di, da bedo sodelovali vsi, ki so k» utejhie priti, da bomo prej pomagali, in res. skoro do ukrenili s skupnimi močmi čim- j zadnjega so to akcijo pozdra-' koristnega za bodoči raz-
I kotov. Sika sovraštva proti za- ostal aktiven le še njih klub v ve .inemu delavstvu ko gad. Ta- VVichiti. Klub v Kansas Cityju ko nas po malem opravlja pod se je še pred par leti ponašal, svojo oblast, in to. vse.4e zato, da ima 60 članov. Pred zadnji-ker Km« razkrojeni in brez tr- mi volitvami pa nihče od tam
dne hrbtenice.
Miry Musich.
IZ KANSASA
Ameriški vojni atro ie toliko iapopoinjeni. da cekvndak in n*gl«ma »»ginejo izpi ed oči.
plaai iadolka Curri.»-WHfHt •• in doseie višino 17,500 čevljev, Ako ki immH Uialisti' Garden(* brez O^bnega špika-k »o lahko dvignejo v .rak v 90 * Španiji taka letala. ki jik N.mc. i« ItaUjan, „. ,„og\i »J«' bom<> »aŠli pot iz te ZmeŠ-Dvigne .o premagati Amerika jik lakko producira v ,.obilju, noče njave, da bo JSZ lahko Vršila
VČASIH JE LUŠTN0 BL0...
Pise Speto Potovčen
Prehčerejnam sm bva na pivj. Mir M ni an pte*t*| WhT inTooperi>all,i;rsm7 zma! j voj SloTenTkega" d^^ke"ga ^f**' V,h dva »*enenca u- *povnu m povštertanc. Jest ni-
govali odplačila. 0wtokratj* centra. >rav,*la sreb*™° ohcet 1 w».|«" P™ flertala - samu hi ln t«	iAVl.I^Jt	f___Prov i^tn, n dost za jejst n za u roke srn država tadruige
bilo to težko in je bilo treba k. temu ali onemu, da je vzel še eno ali dve delnici.
Jugoslovanskemu stavbin-skemu in posojilnemu društvu dolgujemo še $4,848.12. klubu št. 1 JSZ $100 in pa nekaj manjših obveznosti. Naše vloge v omenjenem društvu pa znašajo $5,850.00. Za posestvo smo plačali $8,900, ia vložili v
Frank Zaitm, tajnik...
Tudi West Allis ima težave
tadrujge
pit. Tud harmonika i pela, li mi ksm bva u kolobarju n šva s ta-go>Lje smo se sukal k sto zlo- drujgm ke akul po floru. Glih
('j°v •	to tud u.*ak drujg plesavc nardg
Klukc i paršu žt* bel pozn, per povštertanc.
Hmal i paršu not u sredo ko-
We«| Allia, Wia. — Za de- I .
Uviko gibanje so dandanes te-1 pa seJ	dej akul po-
žki časi ne samo po svetu, am- me jst za delam	i n^jkbarja an prov fejst postivn
pak tudi v takih krajih, kakor tlhm P°veidu, dej tud na mlad fant — pa mje povšter je West Allis. Ko je tu pred e!'port n da 0 mu oblu*>il P«- vargu. .. Ja. kuga pa morš i leti zmagal za župana so- Zlsn ** prah l,rUat n	nardet u tajkm prdožaj? Jest
ciaJistični kandidat B;ixter, je P€[*l*v,at h luftšifm keder Idje sm po useh postavah u para-
~	grafih mogva pokleknt, n ga
enmav kušnt! Rejs. da s?ra prov neč mdil u-tat — al tga
vrta Popravil je treba še mno	največkrat prav malo' Hlojn v1°/',,a Ke aKUI* Ket se V17- P« useglih nism perčakvava, :la
go_na. orimer nova o^Tna^ bo ^^ijo. Pri nas se ti,ta zma-1 un P«r	n! ^ tajka huda zamera. K sva s
kmalu treba in še marsikaj, to- že ni Ukazala kdo ve kaj |	zlah!avKlllkc me ^^tiaim fantom ustala n enmav
da nadaljujemo na podlagi sredstev. Davke smo bili doslej
niti odgovoril na pismo tajnice, če bodo pomagali krožiti peticije za naše strankine kandidate. Zelo porazno upliva vse to na naše člane.
V zadnjih par številkah Pro- Mojemnenje je, če se ne bo letarca poziva uredništvo člane stranka na kak način reorgani-JSZ na razpravo jjlede sedanje zirala in pokazala več življe-niiuacije v soc. stranki in kak nja, — za kar dozdaj ni še ni-vpliv ima to na našo Zvezo, kakih znakov — do prihodnje-R«s, čas je že, da odkrito izra- ga zborra, naj se reorganizira zimo Evo je mnenje. In če bomo J3Z, da bomo ohranili naše in-»trpni v^razpravi, kot pravi s. istitucije, sad 30-letn«ga dela in
vršili svoje delo naprej, ne da bi se naslanjali na to kar tako porazno vpliva na nas. Lahko *voje delo med našim ljud- in moramo obdržati tesne stike
— ■ - ......... dvom naprej še desetletja. Jaz z raznimi socialistično usmerje-
val seji, apeliral na navzoče,	smo dovolj utrjeni! nimi grupami, toda delo med
da naj se zamislijo v problem! v s0c- i<,ej«h- lahko brez našim ljudstvom dajmo vršiti kako oteti našo Zvezo, ki je	7-a pokret odprto pove- neodvisno. Lahko je govoriti o
prizadeta vsled položaja v	mislimo glede sedanje strankini disciplini, o skupni in
edini socia listič ni stranki, pa gledati kako gremo navzdol, v veselje reakciji. Ceje v stranki sami sentiment, da se umakne s političnega pozorišča in usmeri svoje delo za socialistično i izobrazbo v unijah, se naj tudi prilagodi tem razmeram, bo njeno delo v glavnem na prosvetnem polju v smislu socialističnih idej.
Delovanje Prosvetne matice bi se lahko neprimerno povečalo, kjer imamo veliko in plo-donosno polje med našim Ijudavom. — A. Shular.
v stanju redno plačevati, enako zavarovalnine itd.
Slovenski delavski center je inkorporiran na podlagi $15,-000,000 kapitala. V resnici je delnic bilo faktično prodanih
nrJitniri' prida, kajti v krizi je še celo noter da za ž]»*tuco. P*m fer-, pople ava Ifnks n rehte ket e Hf H^llof	žopan brez moči, kot je "ala po vse konter n zvedla ^'ka, so se moje oči srečale k
na primer D. W. Hoan v <osed-: k ani mls,i° <la nab,° nko1 Klukcovim---
nem Milwaukeeju. kajti noben i	*	Jojmene kakšn pogled!
župan nima sredstev ne avtori- Z(,ej sem pa K,ukc re>* že Kar zaražava sm — n se še tete. da bi mogel odpravljati precej d°Pade- Oh, kok b blu to Ješ mav bel pertUnla h mojmu vzroke brezdelja m bede. Ia-|rejs tajn' M K,ukc ankat plesavcu. Tga i blu hiter konc,
na-
hko pa pomaga. Hoan je kaj-1 *** .^Ijupijej žaba n b da-
veHko manj, sat» jMudi obvce^ j S^^L^Šl^ St
nosti istotoliko manjša. Posestvo je vredno več nego znašajo prodane delnice, torej ni nihče ničesar izgubil, ni pa s tem rečeno, da je SDC v stanju kupovati delnice nazaj. Lahko pa jih tisti, ki jih imajo, transferi-rajo komu drugemu, o čemer pa je potrebno obvestiti tajnika korporacije, ker moramo vse take spremembe beleiiti točno po zakonu.
Dohodki Slovenskega delavskega centra so lani znašali
u kej on šu von, sm jest poskak-vava akul s povštram. Nism vedla, čeh ga vargla Klukcu al
di ugi socialisti v uradih. .	------ — ------—
West Allisu smo bili bolj no-.,,deh' n pa men h ,ohk u,ik 1>0" pa kakšiunu drujgmu. Pa mi Vinci.	m£ J DV- deh *mom-» dost krat | padl u glavo, da naleš ne Kluk-
Socialisti^na administracija; vo" na kontrro Jet ZH novice- j cu, k mej pred tku gerdu poje v drugem volilnem boju pa- Ksm ^ to naUnčn premisl- j gledov. Drujgm fantm ga pa dla in tako je to in še neštete | nf • Hm Khikca prašat za drugih st\ari škodovalo tudi našemu klubu. Največ pa brez-
stranki, kateri smo pridruženi.! Racije v stranki. Predavatelj je poudarjal, da Tudi reakcui se ni treba pre-nam ni zadnjih par let, od kar zJf°Jaj veseliti, češ, da je soci-je večina forsirala razkol, bila	delo med našim ljud-
ne v vzpodbudo in tudi ne kako stvom propadlo, katerega so posebno breme, toda če hoče- MiboU sovražili. Ne, soc. ideje mo dalje, moramo najti za na:< 0 zamr'e in niso šli vsi tisti boljša pota. Joško Oven je de- nekf'anji sodrugi, ki so bili ak-j JSZ jal, da ravno prihaja s seje svo- tJvni v *oc- stranki, med repu- da h je unije, na kateri razprav- bJika
nce, demokrate in druge Ijali o tragediji izdane španske "azadnjake. V veliki večini ao republike. Ker civilna vojna v Pasivni ali pa spadajo k raznim nji vzlic padcu Barcelone iu frakcijam, ki bodo s časom na-Katalonije ni fe končana, je šj	do skupne stranke in
zmerom naša dottno&t poma- kupnega dela. gati lojalistom. Predlagal je iz- vem natančno, kako razpo-vo itev posebnega odbora, ki loicnje vlada med članstvom naj zasnuje akrijA v korist ja- d-ruffih klubov naše Zveze. Kot iar.ja našega gibanju in ob e- tsjftifco klaba pa mi je prav nem za novo zbiranje doneskov dobro znana situacija pri nas. v pomoč vztrajnim boretm de-iIn v k<>likor je razvidno iz po-lavske Španije. V ta odbor *o	tajnika zveze, je dru-
bili izvoljeni Joseph Dra-ier, približno enako, Stagnaci-Donald J. Lotrich. Joško Oveti J Ja in imi>otenca v stranki,
Anton Garden in Frank Zaitz. vštevši vodstvo, veliko bolj po- v ,?ed«čem seznamu »o pr.redb. I Klub je dalje sklenil brzo- razno vpliva na JSZ kot si mar- w«koe jsz, konforaačnik oraaaiaa-javno apelirati na kongresnike s»kateri misli. Naši člani niso	"'hliniŽBA k»humik dru-
in senatorje v Illinoisu, da naj slepi, da ne bi videli to mrtvilo, 1 v VVashingtonu delujejo za od- ^ J* čimdalje bolj očividno. pravo naredbe zvezne vlade, ki Namesto, da bi dobivali vzpod-prepoveduje izvoz ameriške I budo »n inspiracije od" stranke municije v Španijo. Omenjeni angleških klubov, ki so v pr-zakon je v resnici pomoč faši- vi 'vr*li poklicani voditi *tran-jcer kluba a. 27 jsz v »oboto večer stom v Španiji in kvaren lojali- kin« delo v tej deželi, pa njih 25. marca v »ob; a. i snd na si. stom. Prvi dobe municijo lahko mrtvilo porazno vpliva še na V**"* kolikor hočejo iz Nemčije in naše člane.
MAMI*
CHICAGO. — Dramska prodatava
kliba it. 1 JSZ v soboto 11. marca v dvorani SNPJ.V
CLfeVELAND, O. — Prosvetni ve-
ples, n sva se prov luštn sukala. Rejs dej že enmav tard uko-lenh. paj useglih dober šlo.
spet nism UDala zairnat — na ... »^^jv ^	m -- . 'T*	'o™*	v
»Im »o	a . Italije, za lojaliste pa so vse tri Člani kluba, ki so bili 20 ali i avtpicijo kluba it. 45 JSZ
III. —- Predavanja v roboto večer 18. marca v SND, pod
brižnost onih. ki so v najkritič-.. nejšera trenutku pometali pu-!k*m ^ zmei<ai	Po
ške v koruzo.
Tajnica-blagajnica tega kluba je še zmerom Mary Musich. zapisnikar in organizator pa Frank Matkovich. Anton Yer-
plesu smo ih pa an par zapel, ket «e na tak srebern ohcet ši-
<m ga apstiva kar pred "tasre bernim ženinom", de naiio še več zamere per Klnkcu.
Vcjstc, se ga morm enmav šajhat, če bo rejs na erport žab dobiv; dergač bm blu useglih
vloge v JBLA na račun odplačila našega dolga isti ustanovi, in enako je biia vnešena med i/.datke. Naš dolg Jugoslovanskemu sta v tonskemu in posojilnemu društvu smo namreč lanj znižali blizu dva tisoč dolarjev s pomočjo dvignjenja vsote $1,800. Za delnice smo lani prejeli le $120, leto poprej pa $190. Razlika torej ni velika.
$4,2*2.89, izplačila pa $3,941.-, ..	^ .. _ , A no k 101 a
22. V dohodkih je vključena sh,ne, Je	Pr°let*™' nUc zložu-
vsota, ki smo jo dvignili iz naše \ ^ruem odboru pa so Ru-
'dy Singer, John Gole in Matt
Musich.
Položaj tega kluba je tak, da bu težko uspeval — nemogoče mu je amreč delovati s sedanjimi člani, če mu prejšnji ne priskočijo na pomoč. Morda bi se med nami še kako šlo, če bi se hoteli lotiti naših aktivnosti gospodarsko bolj "podkovani" rojaki. Začeli pa smo akcijo za Slovenski dom. Bo ali ne
ka. Klukc i poleg več pirov tud ^eb prov zameru. k nism glih že tatrejk šnops ubamu — paj povorng pervezana najn. Zme-kar naprej začev pet tisto lušt- rej i bolš, če ma človk perjatlo
glavne demokratične velesile let aktivni so danes resig- **cij Privatna matice, nevtralne. — P. O.	nirani in brezbrižni za kltibovo
------delo. Zaostajajo s plačevanjem
prispevkov ali so pa .popolnoma prenehali s plačevanjem. Weat Allis. Wia. — Knjigo Ugovarjajo se "slabbimi časi". "Španski testament' sera preči-! dasi je pravi vzrok mrtvilo in tala z zanimanjem. Prosvetna nazadovanje v stranki, ki jim
in organi-
Mary Musich kritizira
APRIL
CHICAGO. — Koncert "Save" v nedeljo 30. aprila v dvorani SNPJ.
CLEVELAND. o. — Koncert M*. "Zarja" v nedeljo 30. aprila v SND na St. Clair Avciuia.
Za najemnino uradov in dvo- . _ _______ _ _ ,
. . . ....	i bo — ne vemo, moči pa le ce-
rane smo lam dobi i -MI32.30,1 m ^m u ■ i
leto poprej pa $912.50.
Družabni klub Slovenski center je prispeval od članarine in zabav za balinišče, plin, luč, čiščenje, knjižnico m za razno opremo ter popravila lani $1,-127.28, leto poprej pa $1,321.-77. Družabni klub mora sleherni cent porabiti v te namene.
Privatni dobnfek je v tem pod-1	- M.'
vzetju izključen, enako v kor-	______________
poraciji S. D. C.
Od JSPD smo prejeli lani za obresti $163, od Ogden National banke pa zadnji obrok |51.- 3jr«#f«eld, 11L _.Ne ogla-
.	.	Šamo se pogosto, a vendarle
Gotovine smo dne 3L dec., ^bijQmo. Tu in tam imamo tu.
^ zakli"?k"	1 di zabave, shode, predstave itd.
pimo vse križem. Pomagamo tej akciji kakor že moremo: bingo je na dnevnem redu; karte; pomenki.
Nu, kaj bi jamrali!
Klub je ostal v Prosvetni matici. Ara. druž. koledarja, smo precej raz pečali. Razprodali smo vse, kar smo jih naročili, in še tudi drugi prodajalci so
k joj an prov navihan pes-
Po coat »t vo* pomika, n zraun voza far; Cvz ramo ima hinatro, k oovna ni nikdar.
govotta, tok da se še ztaj Use so se temu petju pro* tova nism, da sm mojo tardočo šerok smejal, n ani clo na use marelo pozabiva per "srebern-gofle krohotal. K smo se enm»v cih".
pomiri, .smo spet usak anga ta- M šva pa juter pono — če kratkega ubernil, nakar i Klukc j°m ni kdo zarejs uzcv. O, ta zapev ano še bel luštno pesm, babja pozablivost* Tga semb še k joj _ zložu naš znan pesnik mankal, deb mojo marelo za-Pstotnik up anga fanta n ne- zmeraj zgebiva! Nazadne sm gove punce, k joj učas paršu rajš ob Klukca kpa ob marelo. ubjeskat. Zlo lejpa pesm; sam
k pa sovražnke.
Nazadne sej use dober stekl, n Klukc me ni neč kikov k sva
skup domu šva. Uba sva bva, .. , ,	.... ,
enmav urožah n prov parjazn j' ^ ^
prov rejs i zlo škoda, da nism uso zamerkava. Topano kiteo n enmav tadruge sm hiter za-šrajbala — naprej i blu pa tku luštn za poslušat, da sm kar pozabiva čečkat. - Nu, tolkle sm pa le zamerkava:
Fffmi m predavanje v Springfreldu
Paršu I n Kamniku, hlv jo brrz slamnika, a ti prav buzaron — u Luš« h So#taijov Ton.
Po jjrnp nI* jo Apancirala
S prošle seie Ithsba it. 1 J. S. Z.
Cbicago. — Redne seje kluba št. 1 v petek 27. januarja so
je udeležilo 29 članov i članic. Prihodnjo dramsko prireditev, trajali pri trdnem pre.pričanju ki bo v korist kluba in Prole- in v crganizaciji, kateri po ob-
VVaukegai*. IIL — Prvomajski p.o-
HffB Z	H®	^^^ , , . slava kluba št. JSZ v nedeljo po-
matica je izvršila res dobro de- Je vze,° Vj»e veselje do nadalj- poldne 30. aprila v snd. lo, ker jo je razširila med član- ne£a dela v klubu, dasi se mor-	junij
stvo po Ameriki. Bodo ljudje da tep vzroka niti sami ne za- cleveland, o. — Pikaik kluSa vsaj videli iz verodostojnega vedajo.	if. 27 jsz in Zar> v drugi polovici
Drugi še plačujejo mesečne i^tj« »■• Mocihnkarjevi farmi, prispevke, mi pa pravih "naj	JULLI
bo, bom še plačal, ampak piši Waukegan. m. — PObCk Uai>a a. Tu in tam čitam pikre dopise tajniku Pogorelcu, naj vse ob- 45 JSZ * »odeijo 30. julija.
zoper RarbiČa. Mogoče so hudi drže za delovanje naše Zveze ------—-------
nanj zato, ker jih preveč v ži- in nikar pošiljat del te;?a še tja vo zadene. Star pregovor pra- i kJer nii ne zaleže." Zaradi te vi, da če stopiš psu na rep, za- raalod-usnosti je nemogoče ob-cvili. Dostikrat si mislim, da bi državati klubove seje, ki bi res tudi v uaši naselbini potrebova- kaj štele, li nekoga, ki bi sekal v živo, Precej let sem že v tesni stiki kakor Barbič. Gradiva je dosti, s tajništvom kansaške sociali-Iz naše "metropole" ni sicer st.čne stranke. Se pred 3 leti česa vzpodbudnega poročati, j 'mo imeli okrog 10 aktivnih an-To me spominja na nekoga, ki gleških soc. klubov. Iz pisma, je dejal, "ljudje gredo po ve- ki se mga prejel od tajnice trn". To je resnica. Malo jih je, stranke pred par dnevi, pa raz-ki bi kljubovali valovom in vz- vidim, da je od vseh teh klubov
MILLER'S CAFE
5205 St. Clair Av«., Cleveland. O.
Fino pivo, vino in fcjranjc. Vsa!; pv-tok ribja večerja, ob soboUk ko-koaja. — Fina postrežba. Dobra godba.
imeli $291.67. Stavbinskemu društvu plačujemo za obresti in glavnico zdaj nad $">0 na mesec. Davki so par rio dolarjev na leto. Plače vseh uradnikov so lani znašale $43. Odborniki vrše svoje naloge torej ve-
LISTNICA UREDNIŠTVA
Prilično dopisov v tej številki zaradi zmanjkanja proetor* rmimb mogli prtdbčfti.
Naša prihodnja prireditev bo v nedeljo 26. februarja. Vršila se bo v Slovenskem domu. Fr. Zaitz bo predaval o položaju v Evropi, kjer je bil do lanske jeseni, z ozirom na vplive Evrope na politični in gospodarski razvoj v Zed. drŽavah. Predavanje se prične ob 3. popoldne.
tarča, bomo imeli v soboto 11. marca v dvorani SNPJ. Zanimivost bo komedija "Venera" v treh dejanjih, ki jo vprizore igralci iz I>?troifa. ki so pri-N to j use kolker <m ujeva, I PravUteni pomagati našemu li-zato namorm več napisat. Pra- ,n tade volje odzvali, šava mpa Klu-kca, da mbo pre-( Klubovi novi mladinski odpisov useh pet kitic te luštkane| sek S. F. Junior Guild nasto-pesmi, k pride von tku, da na- 1* s Par Pesmami. V njemu je zadne Tona — pestje... To se- ^kih 20 Članov in članic v sta-vede ni neč novga, n mi se ni-	14. leta naprej. Preje
smo zaoltega prov neč uzne- 80 P1^ Rdečih aokoličih, v mirjal. Lpu smo zapel še par kate/*em je ostal zdaj le naj- hodi.
drujgih, n poj smo pa kar na- "^ai*1 naraščaj.	S tem še ni rečeno, da so vsi
prej plesal n pil h klobase jeČN. ^ ,)r'd strankinega banketa taki. Marsikomu je zamrzelo Use i šlu prov zadovoln na- tebniarja v Chicagu je klub naše delo zaradi onih, ki se bi J
■hmimhimimhhimim
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK J
ljubili ob pristopu zvestobo. V dobi, ko bi potrebovali klube ! v najjačjem razmahu, se naši naprednjaki razgube. Ne zave- J dajo se, ali pa nočejo razumeti, ; da s tem škodujejo delavskemu ||
pokretu. Ne pomislijo, da s tem ; j MMAC:1r|;T m •• dajejo orodje nazadnjakom, ki j r IlvSt 11« take prilike kaj radi izrabijo. )j Češ, glejte jih socialiste — bili so in niso več. Seveda, pri na-zadnjakih je smatran za socialista vsakdo, ki v cerkev ne
prispeval $5. Dozdaj je naš klub naročal
Stana aa celo lato $6.00, pol lota $3.00
Untanavljajte nova dru&tva. Deset članov (k) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je:
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
—	--m -v— ---• r -----—r
je za v bodoče naroČilo znižano na 20 iztisov.
KI ub je sklenil v prihodu jem poletju prirediti piknik v korist
r <	i k • , #n ■:teče 31' marca ^reča za pre-	30 izvodov lista Socialist Call.
John Goršek bo kazal filmske j mogarje je dualb.em v unijt-	Ker je rnapečevalcev premalo,
slike. Potem bo večerja ples in imamo namreč kar dve organi-	ie z« v hnrfSl prosta zabava. Spored bo za- zacijl, kar je tudi že stara, to-klj»čen zgodaj, da st bodo ude- da žalostna "novica". Vsi po-
Dalje je fzosfal polemi<fren htženci iz zunanjih nasehhin la- ^kusi za zedinjenje obeh unij v	r	MR v
spis Ž von ko Novaka, ki ga ob-1 hko pravočasno vrnili. Vstop- skupno organizacijo so se izja-	KiTfr ur« •«' Vrtilne hlT 1 hiliTa
javimo prihodnjič.	niče so pO 25c.	lovili, a enkrat bo <k> združenja	pri K(glu v Wlllow SnHnffJ,i
J. Sn,y iz Brid^K^po- p ^^ljjT.0^^.	ostane v monflo priti. Zdaj so duhovi še
stal svoj dopis prafvoča^o, a Prosvetni matici	zelo vzrujani, kajti taki boji.	je predaval Frank Zaitz o svo-
zaradi prej omenjenih vzrokov Delavske razmere so slabe, i kot »o se vršili v naših krajih,	jih vtisih v Penni rvhin In n.
ni mogel v to izdajo. (Cftajte	-	fmitu P<>	^feraTu
naznanilo na 1. strani.)	j premogovniškimi družbami po-| bijo kmalu. — Poročevalec.	je Filip Godina, ki je predaedo-
Dr. John J, Zavertnft
PHYSIC1AN AND SURGEON
OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7:00—8:30 Daily At 3724 W. 26th Street
Tel. Craurford 2212 At 1858 W. Cermak Rd 4 :H0—fi:00 p. m. Daily Tol. Canal 1100 Wednesday and Sunday by nppointments only Residence Tal.t Crawford 8440 If no ansurar — Call Austia 5700
radi le zrcalili in nosili marelo	.......................
za v* a k slučaj Ko pa se pripe-	ULMjILLI f IU Mjli^
ti, da gre bolj trda. in bi bilo	■■■■■■■■■■■■ vsled tega res treba poprijeti, jih zmanjka.
; itnimntmniMitMiM
MRETHieiC tSM:
POGREBNI ZAVOD
Tel. 1475	!
° i
424 Broad Street
JOH NSTO W N, F A. ..................
■■■■■■■■■■■■■■
Nimajo časa in ta Pn* jl,ovenakt Pp*,n»<* «• priporoča rojakom v Chicagu, ■
izgovarjajo se, da se ne iz- A plača ...
Dolžnost delavcev je, ali bi vsaj marale biti, jaJati delavske ustanove, pridobivati socialističnim klubom novih moči in stati budni v našem pokretu, ako nočemo omahniti in izgubiti, kar smo zgradili. f Reakcija se nam reii iz vaeh
Ciceru in Berwvnu.
I P«rkvicw Lanndr) (Vk !
FRANK GRILL in JOSEPH &OZDRIN, Ustnika	"
Fina poalreiba — Cene zmerne — Delo jamčeno	■
Telefoni: CANAL 7172—717«	* 1727-1731 W. 21 »t Street
CHICAGO, ILL.
\ Yugo*l*v Wfekly Devored to the Interest of thc VVorkers
OFF1CIAL ORGAN OF Jugoslav Federation S. P.
PROLETAREC
EDUCATION,
ORGANIZATION CO-OPKRAT1VU;
COMMONNVEALTH
NO. 1636.
Publiahed Weekly at 2301 S«.	A v«.
CHICAGO, ILL., February 1, 1939.
VOL. XXXIV.
Aulo Horker« in Wide $|»lil fhiT Mariiii
Lewis "Dietatorship" Is Issue, Suspended Leoder Says
Detroit, Miehigan. — A dual union struggle for the estimated 400,000 member« of the Unite<i Automobile VVorkers of A meric« was precipi-tated last week by the disowning of suspended President Homer Martin, and the recognition of his union• enemies by the Congress of Industrial Organizations.
Martin charged the CIO had aplU the union because he resiated the' "dietatorship" of its president, John L. Le a'is.
Martin Wat Suspended
The announcement that the CIO no longer recognized Martin as head of the union whs made in Washington by Sklney Hillman and Philip Mur-ray, CIO vice president. They said he had "identified himself with dual un-ionism and arrogant defiance of a labor union." They recognized an anti-Martin faction, vvhich organized last week wlth R. J. Thomas as president and backed by 15 members of the UAW ezecutive board whom Martin had suspended. The members, con-stituting a majority, retailiated bv suspending Martin and eleeting Thomas in his plače.
Martin said "it ia important for the entire labor movement that the CIO adds to its record of fostering and pronioting dual unionism for the pur-1 pose of splitting those unions vvhich ' prefer democracv to a dietatorship.",
Woa't Accept Dictates
"Mi. Le »is wiii find, uowever, American labor will not readily accept his dietates. As for myself, I shail make no attempts to stay in thc CI0's good graces," he said.
The UAW's internal dissension had been breaking out at intervala for a year, since Martin first suapended four ezecutives for alleged radical-ism. The ezecutive board backed him at the time and the four were expel-led.
Martin wa* trying to steer the union on a more conservative path. That trouble was tentatively settled last fall when, wlth CIO ezecutives as mediators, conference* were held and the four were reinstated.
Secrecjr Wai Charged
Soon after the first of the ycar it broke out again, when several ezecutive board members charged Martin had been conducting secret negotia-tions with Henry Bennett. peisonnel direetor of the Ford Motor company, the only major automobile firm that had not granted contracts to the U. A. W. The direetors charged Martin was vvithout authority to deal with Bennett in secret.
Bennett said that prior to last week's split he had given Martin an opportunity to organize Ford vvork-ers.
"I offered to give Martin a list of all employes of the Ford company and told him to go ahead and organize them if he would. I told hhn I didn't think he could make it but he vvas welcome to try," Bennett said.
Martin'* follovving in the union vvill j remain uncertain until March 4, vvhen ' tney vvill hold a convention her« to | elect new officers and change the constitution. Thomas" faction has j called a convention at Cleveland, March 20, for the same purpose.
Slovene Labor Center Stockholders' Meeting
The annual stockno)tlers' meeting of the Slovene Labor Center, Inc., will' be held at the Slovene Labor Center, 2301 So. Lavvndale Ave., this Saturdajr, Februar? 4.
The meeting is scheduled for • P. M. All shareholders and those holding proxiea are urged to be prompt as there is a full evening of work per-taining to the corporation for this meeting, including the eleetion of a Board of Direetors #oi the new year.
Our Doings Here and There
By Joseph Drasler
DETROIT PLAYERS IN CHICAGO, MARCH 11
Chicago, III. — A fevv wecks ago a large Detroit audienee turned out for the Slovene otNMd)', "Venus" and, from reports of pl«y erities there, simply laughed themselves nore.
About the con\«dy vve will teLl you mor« later. For the present we are merely informing you that the Detroit caat has consented to slage "Venus" in Chicago on February 11, at the SNPJ Hali.
Branch 1, JBF, is sponsoring this presentation as a benefit for Proletarec.
Tickets are now being distributed.
DuPont Hastens to Fulfill 4Triple Billionaire' Prophecv
WPA Workers Prepore Encyclopedio on Co-ops
Ninety - four writers, researeh vvorkers and translators working on the WPA kooperative Project" spon-sor«d by professors at Columbia Un-iversity, Nevv Yoik Univer»ity and the College of the City of New York have airc*d> cOtapSeU-U *•« "lodea of Coopcrative Laws," have listed more than 24,000 titles of books, pam-phlets, artkles and other publiahed material in preparing a complete bibliography on the cooperative movement; and are compiling material for an "Encyclopedia of the Cooperative Movement," according to V, Teresh-tenko, supervisor of the projeet.
Spaiai Branch Meeting
ln i«porting on the last meeting of Branch 1, JSF, held last Friday, we'd much rather ntat« that there vvere be-tw««n 40 and 60 members in attend-unee than to ssy, betvveen 25 and 30, as wa* at this meeting.
H oh- many times have you allowed procrastination to keep you from at-tonding our r«gular meetings? —-Ktiuggling to make up your mind. —-Shall I go? Or «ot? Most of you struggle throurjh this dilemma at sometime or other, but if you will firmlv make up your mind and set aside the fourth Friday of each month for the Branch meeting, you vrill find this hcsitancy and uncertsinty dis-appear and your de term i na t ion the vietor. Furtheri^orc, you will help svvell tlie attendance to the desire-able 50 mark.
To keep *br«<t of Branch vvork, you can not afford to misa every other meeting.
In addition to routine matters and the seeretar^a summarv reports for the past yev. we talked about Spain and ahat ne mast do immcdiately to help the Loyalists whose plight be-comes worse and vvorse each day as the vvorld democracies keep retreat-ing bo f o ie thc faacl* dietators who grovv bolder and more daring vvith each nevv conqucst.
\Vha4ever pressure caii be ezerted upon our congr«*smen snd represent-atives and Senator Pittman of the
cist mi!itary control. And already are heard new eries from U Duce for French colonial poaaessions in Africa.
Imjuisitivc Sonny
All About The Little Boy Who's Sincerely Trying To Understand This Topsey-Turvey World
Daddy, vvhat is over-produetion? Well, Sonny, it mean« that the
The Rome-Berlin ax«s is ainipl) eountry'e got too much of the things a-aiting for the fall of Spain to open people live on.
a drivo on France. N«w erie« vvhich preaage rough going for the Fr«nch republic. All of Europe is tense, wait-ing and vvondering, but the greatest sutfering is in Loyalist Spain. Our aid and your aid is needed novv more than ever. For thia reason we elected a committee of five at our meeting to hnmediately draw up plans through which to better and strei*then the support of our comrades throughout i the country.
The territory stili held by Loyal-ists is jainmed with refugees. Men, vvomen and children fleeing before fascist rule snd brutality. One o t the biggest problem« confronting the refugees is the shortage of food. Here, our aid, the aid of every civilized per*on vvhose sense of decency in hu-m:in relations has been r«pulsed by the brutal fascist bombing of the civilian population of Spain, is urgent.
The campaign conducted by our Federation for moral and financial aid for Loyalist Spain is domg worthy and noble work. If you haven't made a contribution nor your ot^ganization, do so imuiediately. It will be the mojt «rorthy contribution you have ever msde.
All money collected by our Federation is fonrarded through Trade
Foreign Relation. Committe« through Union Relicf for s , . commiUe<, telem-ama arvH lettera aim«H toirardz lifting the embargo on S(>ain must be
Hosannah and Hallelujah! America may yet be saved!
The nation that produced the elec-tric icebox, the automobile, the air-plane, and the jokes about mothers-in-l»w may yet come forth with that great figure of modern civilization: the triple billionaire.
Carl Sn.vder, prominent New York economist, gladdened U.S. candidates for the vvealthiest man in history last week when he predieted that the present economic system had the stuff to ensure the creation of one and pos.«ibly two such money amalgama-tions within thirty years. Snyder's prophecy vvas made at a meeting of the American Association for the Ad-vancement of Science.
E. I. DuPont de Nemours is ap-parentiy putting in his bid as the man to make this predietion come true. The scion of the famous munitions
CHURCH CONTROL OF UNION iS PURPOSE OF PARISH SCHOOLS
DETROItT Miehigan. — The Catholic Conference on Industrial Problems was urged by Archbishop Mooney to "train Christian workers in principle and techniquc to assume leadership in unions which their members justify." Already, the Archbishop is reported as saying, the Association of Catholic Trade Union-ists, composed of members in the CtO and AFL. have organized several parish labor schools.
Efforts on th« part of the church-es to put such a program fnto effect can be considered as direeted to in-fltiencing workers according to their religious beliefs and consequently, to arouse antagonism within labor unions. We hav« seen vvhat ha? happened to labor unions vvhen sects of politicians have tried to organize schools whereby to influence workers within unions to put their political alliances before their interest as labor unionists.
It had long been auapected that chvrehet have endeavored to control tha pelieiea of unions in tki* counlry juat as have group« of politiciana. Perhaps the chnrchet hav« tK« good of the w«rk«r» at heart bat tke p«li* tie ia n^ teli «i they hare, too, Labor vnioniata should beware of ontside perrons and groups, urhose interesta are not confirmed t« th« interests of the nrorkers alone, trjrlng t« control tho policies of the labor «al«ns.
Labor unionists meet on th« common grounds of wages, working conditions and hours and all extraneous matters a.< religion and potitics, are better left outside the union meeting. If not. labor unions will suffer from ipternal dlfferences that hnve no bearing on their economic demands and if churWies are foolish enough. to cause suchVlissension they also vvill suffer from loss of the faith vvhich rome nnorkers may have In them.
Wages and conditions are not th«ological matters and If yen think they are just try and Improvre them witk «rty aome Christian precept for a weapon The bosses recognisc povrer, not parables.
family, vvho formerly held the stock of the General Motors Securities Company, has novv taken over direet ownership of 9,843,750 shares of General Motors Corporation Stock.
Thi?i new holding company trans-aetion immea.4urably tightens the hold of the DuPonta on the great automobile trust. The nevv E. I. DuPont holding vvas formed as a result of a merger of the Securities Corporation and General Motors Manage-i ment Corporation.	___;
Among those named as modern large fortune holdets in Snyder's dis-cussion were John D. Rockefeller. Henry Ford, snd Andrew Mellon.
WARREN K. BILLINGS HOPES TO JOIN TOM MOONEY SOON
In a letter to his friends Warren K. Billings expresses great hope of joining Tom Mooney on the outside in a few weeks, but urges that in the event thc State Supremc Court refuses to grant the recommcndation for his pardon "that the greatest campaign ever put on in this čase vvill have to be organized.
He writes:
"My own ease vvill be presented to the State Supremc Court for their recommendation vvithin the next ten days or two vveeks,—if they refuse to grant that recommendation, the greatest campaign ever put on in this čase nrill have to be organized iirmcdiately. This last and strong-est citadel of California'* reaction-aries must not be allowed to stand in the way of honest justic«.
Tom Mooney has repeatedly stated since receiving his pardon that he is going to devote his life if neces f»ry to get Billings out of prison. A stauneh supporter and assistan?e he can be, but no man, even Tom Mooney, despite all his experience in trying to get out himself, can do it alone.
Referring to the »uccess of their efforts for freedom, Billings says, "To some this vvould make it appear that the fight is won«—but to a real-ly class conscious worker the fight is NEVER won,—if we win this battle now, it will but give us greater strength to enter into the battles of tomorrovv."
Tom Mooney has personally as-sumed charge of the Tom Mooncy Molders' Defen^e Committee and Is direeting the work of the committee anrl its supporters to secure the re-lensc of Warren K. Billings.
Take Time
Take time to vvork—it is the priče of succest^
Take time to think—it is the so ur ce of povrer.
Take time to piay—it ia the secret of perpetual youth.
Take time to read—it is the foundation of vvisdom.
Take time to be friendly—it t« the road to happiness.
Take tim« to dr«am—it is hitehing your vragon to a star.
Take time to love and be loved— it is the privilege of the god*.
Take time to look around—it is too short a day to be selfish.
Take tim« to laugh—it ia the
music of the soul.—Selected.
umteh in this capacity has a v«ry good record and reputation in com-parison with some of the Communist and fascist controlled coiiuniUees collecting money for Spain.
At the conclusion of the meeting are heard comrade Frank Zaitz report on conditions—vvorking, political and other—among our people in the many cities in vvhich he spoke during his recent tour through Pennaylvania, Ohio and Miehigan.
In Detroit, Cleveland and some sections of Pennsylvania, particularly in Pittsburgh vvhere the Croation
done immed»ately. In this, every member must do his shar«. It's the least anyone can do. The embargo forbid-ing America to seli arms to the Loyal-iits vvhile at the same time alk>ws the rebels to buy all they need from our country through Italy and Germany, is probably the ace blunder of our government in 7. The president himself admit* as much.
The recent searching analyais of the Spanish ai*ms embargo by Henry L. Stiinson, leave« the Senate Foreign Relations Committee hanging on the ■■ ^m'unS"7iemVnt" thi^h^VtTd^
What are those things, Daddy?
Well, there is milk and meat and 'tater* and all that sort of food.
Is there too much clothing, Daddy?
Sure, 6onny.
And too many shoes and houses aud -oal and —?
Of course, boy. Didn't 1 teli you there's too much of everything?
Daddy, vvho make« all those things?
Well, farmers raise aome in the ground and tniners dig some of 'em out of the earth and vvorking people of all kinds make 'em in factoriea and put them together in houses, and so on.
Say, Daddy, are vve suffering from over-produetion too?
Certainly, boy.
But, Daddy, I heard Ma say we're out of everything and that she can't get any more groceries and the milk j man stoppcd bringmg milk and u n les s are can get shoes us kids got to stay out of school and that you need a nevv overcoat the worst Mmy and her clothes are getting so shabby she'« ashamed to be seen out of the house, and —
That's all true, Sonny, but it's only so because I haint vvorking and therefore hav« no money.
Dad<ly, vvhat did you vvork for when you vvas vvorking?
Fcr moRcy, of course.
Well, Daddy, why don't you use that nioney you earned for buying some of the things Ma sayt vve need so badly?
The moncy is gone. Gone vvhere to, Dadd.v?
back, vvould there be over-produetion?
What you driving at kid?
VVhat I mean, Daddy, is that if all the people vvho turned out the good« had gotten a hundred dollars for turn ing out good« and the good« sold for a hundred dollars could their earnings buy al) the good«?
Sure, but there wouldn't be any profit for anybody in that kind of a business.
Say, Daddy. vvhat'« profit?
Well, Sonny, profit is vvhat makes people carry on business.
Daddy, vvhere did all the profit go to people made in busineas?
I suppose most of it went back into bigger and better shops and factories for turning out more goods and some of it vvent into the stocks of goodn you see in the store«.
But, I>addy, vvhat'« the «ense turning out more goods vvhen the store* already hsve got more goods on hand than they can seli?
There ain't any sense in that and that'« the vcry reason why so many factories are closed down vvhile others vvork only part time.
Say, Daddy, is there profit in ciosed factoriea and goods that don't seli?
Don't talk foolish, boy.
But, Duddy, you »aid the profit business made vvent mostly in those ciosed factories and stocks of goods merchanta ran't seli
That'« vvhat I said.
Well, then, why uoe«n't business get that profit out of business if it's oniy in business for profit?
It'« because the good« don't seli. An because the goods don't seli thc
We spent it for clothes snd gro- i factories ain't vvorking. An because
f«nce by it« pants.
i uptive tactics ha« succeeded in some-
During the whole penod of the what diMounginK OUr COmrades m Spanish nar our Federation has car- thtir workf hc sUUf thmt r€-tctionary rted on the work «f coll«cting fund«, f|cnwnU and ptWy politicians trying among lU own members and the to forKf> ,he||d in thr Republiciin am,
members of all Jugoslav F raternal Democratic parties through getting
ccrie« and thc other things vve got to have to live on.
Did all the people who raised and made the things vve see in thc store« and can't buy them. spend mone.v the same way.
I reekon most of 'em did. So the money all of you got for
the factories ain't vvorking you're not vvorking. And because you're not vvorking vve can't buy the goods vve need. And because the factories al-their j ready turn out more goods than can be sold, there is no sense building bigger and better factories for turning out more good«, and all because
tuining out them things is gone,; the people vrho turned out the goods while a lot of things are littering up didn't get enough to pay for buying the stores.	the goods.
VVell, Sonny, something is vvrong Say, brat, I don't know vvhat you somemhere, but it'« too deep for me. are driving at. but you talk like a Daddy, supposin' all of you people datnned Bolshevik and novv to bed
and cultural organizations through- cor,trol of Slovene fraternal and cul wh° lurncd out them things had before I lam bas t thc eternal stuff ing
out the country. Through our official turm, or|fanizations. are gaining	" ............. " " ' ' "" """ '
oi-ganL ProleUrec, we have kept the ^^ becauM of the ,axity and
gotten enough pay to buy them all. out of you.—The American Guardian.
GENIUS
Men of genius are often duli and inert in »ociety; as the blazing meteor, vvhen it descend« to earth, is only S stone.—Longfellow.
issue before our people constantly.
Through these channels • large sum of money has been collected and forvvarded for the Loyali«t cause. But, in vienr of the fact that vve have done much, undoubtedly far more fhan many other organizations am/ unions, it has not been enough. In Spain the plucky Loyalists are losing gn»und tho they are not losing cour-age and are determined to defend their country to the last man against Mu*solini's fascists and his Moorish hirelings. Barcelona is novp under fa«-
growing rades.
indifferenc« of our com-
LITTLE ESSAYS LN SOCIALISM
Faithful Fido
EXPERIENCE
Experience Ukes dreadfully liigh schooI-wages, but he teaches like no other.—€arlyle.
____. j You niay think it takes an ineor-
, | rigible optimist to talk about lhe
?HV"f*.man *	of toda>'.. brotherhooH of man in these davs of
in that he was a fool yesterday and j tu, nioij
It ha« been said that an optin.ist is a cross-eyed man vvho is thankful that he is not bow-legged. But there are tvvo kinds of optimism—the po!ty-anna kind and the other kind. L'ni-versni brotherhood dettnitely lies in th*> di*tancc if the human race keeps
By John M Work
the day before ye«terday.—Tomorrovv he vrill most likely be of exactly the same opinion.—Mačka?

6,000,000 Youth Jobless in United States
WA5HINGTON.—Latest eatimates prepared for the American Youth Commission plače the number of girls and boys betvveen the ages of 16 and 24 vvho are hunting job« at nearly «,000,000. Of thi« number, it i« est i materi that 3.HOO.OOO are total-ly unemploy«d.
If you would know and not be known, live in a city. — Colton.
I am using thc word "love" in a deeper sense. I mean that one must have a >ympathetic yearning for .he good of the human race, and that one must feel inwardly impelled to devote a« much of one'« self as pt ssi-ble to thc service of the human race There vrill be human brotherhood whcn in aetual fact thc men snd nromen of thc vvorld feei tnat way. Thcy will begin to feel that way w.ien
going upvvard. No matter hovv far	i the economic barrier« which separatc
anay, it is an ideal to vvork for.	them are removed. Tho«e vvho alre<tdy
While it is to the material interest	fe«l that way are harbingers of :h«
of the "common people" to make the	ncw to come. change from cnpitalism to Socialism,
that, although important, is not thc	y
higheat reason why they should all	NeW Zealond Labor
The highent reason is that Social-	Government BanS All ism nill
and a cessation of thc coutinual fight-
ing of human beings against one :in-	Wellington, N. Z. — Taking thc
other, in peace and in nar. Wc should	lead in economic sancUons against
have Socialism for idealistic, alt« u-	aggressor nations, thi« Labor-govcm-
istic rea?on«, as vvell an for selfish	ed dominion of Great BriUin last
bring human brotherhood Trade With JaDan ation of thc coutinual fight-
reasons.
By human brotherhood I mea:i a social.zed vvorld—a vvorld vvhich \vill have been socialized long enough to get rid of thc frightful, corrupt. malignant and immoral heritage of capitalism—a vvorld in vvhich there vvill bc univet-sal kindness and happiness—a vvorld ln vvhich there w!Il be no poverty, no vvar, no hatred, no cruclty, no deception.
As Leigh Hunt revoaled in his noble poem—About Ben Adhem— no matter vvhcther a person thi.iks he has any religion or not, If he lo/e« and serves his fellovv men he 1« doing the most religious act it is possible for a human being to do.
ln using the word "love" in this sense—loving on«'s fellovv men—I do not refer to love in the sense of a sentimental shovv of emotion, although that has its proper plače. I do not mean that eve»-ybody must slop cverybody else and make an ado over them—sometimes you can love people best by letting them alone.
vvcek banned all trade vvith Japan.
Charactcrized by Ernst Bevin, former president of thc British Trade Union Congress, as the world's 8ocial Democracy, Nevv Zealand'« Labor Party ha« been fighting the Nippon-ese cconomically for more than a ycar. Early in 1938 the longshore-rnen refused to load ships bound for Japan.
The Ncw Zealand government'« re-presentative in thc Leaguc of Nation« Council for month« led the fight against Japan, Germany and Ita1y. The rcfugcc problem is being discusscd here, and thi« dominion vrill shortly do its best to ease the burden of those driven out of Europe.
The Labor Government has cttab-lished a department of Social Secur-ity, h-hich vvill have a spocial mini«-try in Prime Minister Savsge'« cab-inet.
DAGGERS FOR BABIES
A dispateh from Augsburg, Ger-many, say« that every new-born boy whose father I« a memb«r of the Suahian Storm Troops vvill get a present of a dagger from Hitler. The fathera vvill keep the vveapons until the boys are old enough to join the "Hitler Youth movement," and can aeat the dagger« in their belts.	Th« la«t great wav« of immigr«.
The faaci«ts |o*e no time in instil- i tion to the Unit«d State«, 18S0 to ling a »pirit of wai and destruetion 1914, brought som« 2t,#00,000 to in the child's mind.	Hour shoras.
•	i J	t* —
WINDY CITY
"Chicago i« a city vvhich distrusts its fellow men so cordially that all the telephone machine« hav« to be operated vvith sluga. Ironically ap propriate name for the diacs in a city like Chicago!
"Vou can't drop in a nickel, or a d4m„ or a quarter, because you might use a disc of your own manufacture. That'« the nasty «»>rt of p«rson vou sre." — H B.