52 LIFE integrirani projekt za okreplje- no upravljanje Nature 2000 v Sloveni- ji (akronim LIFE-IP NATURA.SI), ki ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije v sodelovanju s 14 partnerji, se je začel jeseni 2018 in je namenjen splošnemu izboljšanju sta- nja ohranjenosti izbranih vrst, habita- tnih tipov in območij Nature 2000. Med pomembnimi cilji tega projekta je tudi izboljšanje poznavanja gozdnih habi- tatnih tipov ter njihovega upravljanja. KARTIRANJE GOZDNIH HABITATNIH TIPOV KOT PODLAGA ZA IZBOLJŠANJE STANJA Med 15 partnerji projekta LIFE-IP NATU- RA.SI sta tudi Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije. Pomem- ben del njunih projektnih aktivnosti je namenjen izboljšanju stanja ohranjenosti gozdnih habitatnih tipov v izbranih pro- jektnih območjih, kar naj bi dosegli pred- vsem z ustreznimi ohranitvenimi ukrepi. S tem namenom je bilo treba izboljšati tudi poznavanje značilnosti izbranih goz- dnih habitatnih tipov in njihove prostor- ske razširjenosti. Zanesljive prostorske podlage so predpogoj za ustrezno načr- tovanje in umeščanje konkretnih ohrani- tvenih ukrepov. Zanesljivost prostorskih podlag, ki prikazujejo gozdne habitatne tipe, lahko povečamo tudi s terenskim ogledom gozdnih sestojev in njihovim kartiranjem. V letu 2020 je Gozdarski inštitut Slovenije skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije opravil kartiranje dveh prednostnih gozdnih habitatnih tipov v treh območjih Nature 2000. Terensko delo je obsegalo preverjanje obstoječih con in potencialnih sestojev habitatnega tipa 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion albae) in habitatnega tipa 9180* Javorovi gozdovi v grapah in na pobočnih gruščih (Tilio-Acerion). Za orientacijo na terenu in zanesljivejše kartiranje sestojev izbranih habitatnih tipov smo uporabljali mobilno aplikacijo QField s prikazom različnih prostorskih slojev, kot so digitalni barvni ortofoto posnetki izbranih območij, meje območij Nature 2000 in meje obstoječih con habi- tatnih tipov, mreža gozdnih cest in vlak, izbrani sestoji z drevesno sestavo, gozdna rastišča, digitalni model krošenj, digitalni model reliefa in topografski indeks. OBREČNA VRBOVJA, JELŠEVJA IN JESE- NOVJA V pomladanskem času smo na projek- tnem območju Ličenca pri Poljčanah zače- li z ogledom terena in kartiranjem obreč- nih gozdov, ki jih uvrščamo v prednostni habitatni tip 91E0* Obrečna vrbovja, je- lševja in jesenovja. V tem območju smo preverjali ustreznost con tega habitatne- ga tipa in dodatne ustrezne sestoje izven obstoječih con ter na kartah zarisali na novo ugotovljeno stanje. Na splošno so gozdovi tega habitatnega tipa izjemnega pomena, saj varujejo pred poplavami, so naravni zadrževalnik in filter vode ter življenjski prostor številnih živalskih in rastlinskih vrst. Ključne drevesne vrste v sestojih tega habitatnega tipa so: bela, siva, pepelnatosiva in rdeča vrba (Salix alba, S. eleagnos, S. cinerea, S. purpurea), črni topol (Populus nigra), črna in siva jelša (Alnus glutinosa, A. incana), veliki in ozkolistni jesen (Fraxinus excelsior, F. angustifolia), vez ali dolgopecljati brest (Ulmus laevis). Obrečni gozdovi habitatnega tipa 91E0* so med najbolj ogroženimi gozdovi v Evropski uniji. Med človekovimi dejav- nostmi, ki negativno vplivajo na te goz- dove, so različni posegi v vodni režim vodotokov in same struge (npr. izsuše- vanje, gradnja hidroelektrarn, zajezitve, odvzem sedimentov in proda), gradnja prometnic in pozidava prostora, inten- zivna kmetijska dejavnost, intenzivnejše izsekavanje gozdov in odlaganje odpad- kov. Zaradi teh dejavnikov lahko prihaja do fragmentacije gozdov, onesnaževanja tal in vode z gnojili in pesticidi ter vdo- ra in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, kot so robinija (Robinia pseudoacacia), ameriški javor (Acer negundo), žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), or- jaška in kanadska zlata rozga (Solidago gigantea, S. canadensis), navadna bar- vilnica (Phytolacca americana), japon- ski in češki dresnik (Fallopia japonica, F. × bohemica), topinambur (Helianthus tuberosus) idr. Vsem tem dejavnikom se posredno lahko pridruži še sušenje ključnih drevesnih vrst. Na dolgi rok te gozdove ogrožajo tudi podnebne spre- membe in velikopovršinske motnje. Cona habitatnega tipa 91E0* je bila na ob- močju Nature 2000 Ličenca pri Poljčanah Primer razmeroma dobro ohranjenega sestoja črne jelše v Cigonci pri Slovenski Bistrici. (29. 4. 2020) Kartiranje prednostnih gozdnih habitatnih tipov v območjih Nature 2000 Besedilo: Lado Kutnar, Anica Simčič in Valerija Babij Foto: Lado Kutnar 53 prvotno vzpostavljena na 104 hektarjih površin. Z natančnejšim pregledom goz- dnih sestojev in terenskim kartiranjem v okviru projekta pa smo habitatni tip po- trdili samo na 26 hektarjih. Velik del teh površin je bil potrjen tudi izven sedanjih con. V večini kartiranih gozdnih sestojev tega habitatnega tipa prevladuje črna jel- ša (črnojelševja), zelo redko pa ozkolistni jesen in različne vrbe. Razmeroma redki sestoji bele in drugih vrb se lahko poja- vljajo tudi v ozkih pasovih ob vodotokih med kmetijskimi površinami. Na osnovi terenskega ogleda smo ugotovili, da je na tem območju zelo malo dobro ohranjenih sestojev tega habitatnega tipa. Karte potrjenih sestojev tega habitatnega tipa so služile tudi kot podlaga za izbor ohranitvenih ukrepov za usmerjanje nji- hovega razvoja in dolgoročnega ohranja- nja. Eden od primernih ukrepov za ohra- njanje črnojelševij je tudi razglasitev t. i. ekocelic v najbolj ohranjenih sestojih. Se- stoje, ki jih uvrstimo v ekocelice, lahko v večji meri prepustimo naravnemu razvoju ali pa se ukrepi izvajajo samo po potre- bi (npr. sanitarni posek v primeru večjih poškodb sestoja). V sestojih črne jelše, ki so bolj izsušeni, bi lahko izvedli ukrepe za izboljšanje vodnih razmer. V pregle- danem območju smo naleteli tudi na šte- vilna odlagališča odpadkov in prisotnost tujerodnih invazivnih rastlin, ki bi jih bilo smiselno čimbolj pogosto odstranjevati. Invazivne tujerodne vrste se namreč v po- letnem času zelo razrastejo v sestojih tega habitatnega tipa in s tem močno spremi- njajo ekosistem ter ogrožajo domorodne vrste. Konec poletja 2020 smo kartiranje iz- vajali tudi na območju Nature 2000 Ka- mniško-Savinjske Alpe, kjer smo prouče- vali gorske obrečne gozdove in deloma tudi grmišča ob vodotokih. Tudi gorske obrečne gozdove uvrščamo v habitatni tip 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja. V sestojih gorskih obrečnih gozdov rastejo predvsem naslednje dre- vesne vrste: siva vrba (Salix eleagnos), siva jelša (Alnus incana), veliki jesen (Fraxinus excelsior) in rdeči bor (Pinus sylvestris), pogosto pa so jim lahko pri- mešane tudi druge vrste vrb (Salix spp.), nekateri javorji (Acer spp.), alpski nagnoj (Laburnum alpinum) ter pogosto z večjim deležem tudi smreka (Picea abies) in bu- kev (Fagus sylvatica). V bolj skrajnih raz- merah v višjih legah pa sta tem drevesnim vrstam običajno primešana tudi rušje (Pinus mugo) in macesen (Larix decidua). Gorske obrečne gozdove in grmišča smo kartirali predvsem na bregovih gorskih vodotokov s hudourniškim značajem. Na sestoje gorskih obrečnih gozdov izrazito vplivajo vodotoki, saj ob večjih padavinah in taljenju snega močno spreminjajo nji- hova rastišča. Poleg tega pa nanje vpliva tudi človek z nekaterimi posegi v naravo, sušenje jesena zaradi glivične bolezni je- senov ožig (Hymenoscyphus fraxineus), širjenje konkurenčnih vrst (smreka, bu- kev) in vdori invazivnih tujerodnih vrst. Zaradi majhnih površin, njihove dinamič- ne narave in majhnega gospodarskega pomena so podatki o sestojih teh gozdov precej pomanjkljivi, zato je bilo območje tega habitatnega tipa še toliko bolj po- membno skartirati. Na tem območju smo pregledali preko 210 ha površin, ki so bile v preteklosti uvrščene v cono habitatnega tipa 91E0*, od teh pa smo jih s kartira- njem potrdili le dobrih 10 ha. Poleg teh smo na nekaj hektarjih evidentirali tudi začetne faze (pionirski stadij) teh gozdov, v katerih prevladuje predvsem grmiščna vegetacija s posameznimi, redkimi dreve- si. JAVOROVI GOZDOVI V GRAPAH IN NA POBOČNIH GRUŠČIH Poleg obrečnih gozdov smo kartirali tudi prednostni habitatni tip 9180* Javorovi gozdovi v grapah in na pobočnih gruščih. Kartirali smo jih na projektnem območju Boč–Haloze–Donačka gora, ki je uvrščeno v omrežje območij Natura 2000. Na obmo- čju prevladujejo različni bukovi gozdovi, med njimi pa se na manjših površinah po- javljajo tudi sestoji javorovih gozdov. Tudi na tem območju smo na terenu preverjali ustreznosti obstoječih con habitatnega ti- pa in iskali dodatne sestoje, ki do sedaj še niso bili uvrščeni v cone tega habitatnega tipa, vendar pa imajo ustrezne značilnosti. V gozdovih tega habitatnega tipa prevla- dujejo naslednje drevesne vrste: gorski in ostrolistni javor (Acer pseudoplatanus, A. platanoides), gorski brest (Ulmus glabra), veliki jesen (Fraxinus excelsior), lipa in lipovec (Tilia platyphyllos, T. cordata). Te vrste zaradi njihovih ekoloških in gospo- darskih lastnosti gozdarji uvrščajo med t. i. plemenite listavce. Gozdovi, ki smo jih uvrstili v ta habitatni tip, so zaradi različnih dejavnikov v neu- godnem ali celo slabem stanju. Na projek- tnem območju Boč–Haloze–Donačka gora in tudi sicer drugod po Sloveniji jih pogo- sto ogroža glivična bolezen jesenov ožig, ki povzroča sušenje in odmiranje jesenov. Nekateri obrečni jelševi gozdovi v Cigonci, ki je del območja Nature 2000 Ličenca pri Poljčanah, so onesnaženi z različnimi gradbenimi in drugi- mi odpadki, včasih tudi zelo nevarnimi. Odlaganje odpadkov povzroča onesnaženje, močno spre- minja lastnosti gozdnih rastišč in ogroža dolgo- ročni obstoj tega prednostnega habitatnega tipa. (6. 5. 2020) Redek primer razmeroma strnjenega sestoja sive vrbe ob Savinji v bližini Luč. (19. 8. 2020) 54 Velik problem je objedanje divjadi (na tem območju velike poškodbe povzroča tujerodna vrsta evropski muflon (Ovis musimon)), ki ovira naravni razvoj gozda. Sestoji tega habitatnega tipa so pogosto spremenjeni zaradi pospeševanja in sa- dnje iglavcev (smreka). Na tem območju smo opazili tudi tujerodne vrste iglavcev, kot sta ameriška duglazija (Pseudotsuga menziesii) in zeleni bor (Pinus strobus). Zelo konkurenčna je bukev, ki lahko tudi zmanjšuje delež plemenitih listavcev, za- radi česar je prostorsko prepoznavanje tega malopovršinskega habitatnega tipa dodatno oteženo. Vsako poseganje na tem območju (gra- dnja gozdnih prometnic, gospodarjenje z gozdom) je treba previdno načrtovati, saj lahko neustrezni posegi v tla in se- stoje sprožijo procese erozije ter premi- kanje nestabilnih tal. Na območju bi bilo smiselno zmanjševati populacijo divjadi (še posebej tujerodnega muflona), kar bi prispevalo k ohranjanju in razvoju novih sestojev tega habitatnega tipa. Ostali mo- žni ohranitveni ukrepi so še odstranjeva- nje krmišč, sadnja plemenitih listavcev z ustrezno zaščito sadik, nega mlajših ra- zvojnih faz in razglasitev ekocelic. Dosedanja cona habitatnega tipa 9180* je bila na območju Boč–Haloze–Donačka gora opredeljena na površini preko 850 hektarjev. Po terenskem ogledu in karti- ranju smo ustrezne sestoje tega habita- tnega tipa potrdili le na dobrih 310 hek- tarjih. Delež potrjenih površin je večji na zahodni strani območja, na Boču. Precej manj ustreznih sestojev pa smo ugotovili na vzhodni strani območja. Cilj kartiranja na treh izbranih območjih Nature 2000 je bil preveriti ustreznost obstoječih con habitatnega tipa na tere- nu in poiskati dodatne gozdne sestoje, ki imajo ustrezne lastnosti za uvrstitev v iz- brana habitatna tipa. Na novo skartirani sestoji bodo služili kot podlaga za pove- čanje zanesljivosti con habitatnih tipov in za njuno izboljšano upravljanje na treh območjih Nature 2000. Na podlagi teren- skih ugotovitev bomo izvedli ustrezne ohranitvene ukrepe, s katerimi bomo pri- spevali k izboljšanju stanja ohranjenosti habitatnih tipov 9180* in 91E0*. Kartiranje je bilo izvedeno v sklopu LI- FE integriranega projekta za okreplje- no upravljanje Nature 2000 v Sloveni- ji – LIFE-IP NATURA.SI (LIFE17 IPE/ SI/000011), ki ga sofinancirajo Evropska unija v okviru programa LIFE, Ministrstvo za okolje in prostor ter partnerji. Več o projektu na http://www.natura2000.si. Sestoj s prevladujočim gorskim javorjem na severnem pobočju Boča z bogato pritalno vegetacijo. (16. 6. 2020) Sestoji habitatnega tipa 9180* so močno ogroženi tudi zaradi sušenja velikega jesena, ki ga povzroča jese- nov ožig – bolezen, ki jo povzroča gliva Hymenoscyphus fraxineus. (13. 6. 2019)