List 22. Tečaj XXXVIII. spodarske j obrtniške Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. ; pošilj po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani sredo junija 1880. Obseg: Ali je Avstrija poljedelska ali obrtnijska država? kmetuje? (Konec.) Ali zađostuje dandanes kmetovalcu, da Je po stari navad Surovému Spomini iz potovanja po vélikih posestih pruske, češke in šlezke dežele. (Dal.) in navadnemu maslu žarkov okus vzeti siti goreč petrolej Pisma iz Ogerske. Gospodarske novice. Mnogovrstne novice. Ali je bolje krave dvakrat ali trikrat na dan molzti? Kako poga Prislovice in reki iz Istre Pobirki Slovansko slovstvo ► : Naši dop Novičar Gospodarske stvari Ali Avstrija poljedelska ali obrtnijska država? vdarjal Kar je minister kmetijstva v državnem zboru po- j da je Avstrija bolj poljedelska kakor obrtnij- ska, se je vnelo pričkanje med konservativci in liberalci, ki trdijo, da Avstrija je obrtnijska država, in ker liberalizem pečat obrtniji, zato mora tudi Avstrija liberalna biti. Poglejmo statistične številke in vpra-šajmo jih, kaj one pravijo. najnovejših statističnih knjigah Kolba in Bra-chellia, kakor ,,Osten" piše, beremo, da koncem leta 1869 se je z razlicnimi obrtnijami bavilo: 399.619 lastnikov in zakupnikov, milijon in 775.686 delavcev, 23.511 uradnikov fabriških in druzih, s polj edelstvom pa: milijon in 843.995 gospodarjev in zakupnikov milijonov in 623.935 delavcev 29.570 uradnikov y po takem s polj edelstvom milijon in 444.376 gospodarjev milijone in 847.249 delavcev, 6059 uradnikov več, kakor z obrtnijami. celi Avstriji z Ogersko vred je s kmetijstvom in gozdarstvom imelo opraviti 12 milijonov 521.005 ljudi, s produktivnimi obrtnijami pa le 2 mili- jona in 675.793. Jasno je tedaj , da delo od več kot 12 milijonov več iznaša kakor pa delo le 2 milijonov. Po statistiki Neumanovi se vrednost poljedelskih pridelkov sme ceniti na 1696 milijonov gold. (Avstrije na 916, Ogerske pa na 780 milijonov gold.). Vrednost obrtnij skih izdelkov žalibog ni znana. Primerimo tujih državah. našo obrtnijo z obrtnijo po druzih Vse druge številke pa kaže avstrijsko-ogersko polj edels t vo. Goved je Avstrija z Ogersko štela 11 milijonov in 78.000, Nemčija 15 milijonov in 300.000, Francoska 11 milijonov in 700.000, Angleška milijonov 761.000 severna Amerika 34 milij onov, — ovác: Avstrija 18 milijonov in 701.000, Nemčija 27 milijonov in 300.000 p Francoska 28 milijonov in 700.000, Angleška 32 mili 571.000, Amerika 40 jonov in Avstrija 5 milijonov in milijonov, 742.000, Nemčija presicev: 7 milijonov in 100.000, Francoska 5 milijonov in 750.000, Angleška milijone in 767.000, Amerika 32 milijonov. Vinski pridelek je v Avstriji znašal 6*7 milijonov hektolitrov, v Nemčiji 5*5, na Francoskem 70 > na An- gleškem 0, v severni Ameriki 7-5 milijonov hektolitrov. Ako se zdaj preračuna , koliko obr tnij skih iz- delkov in koliko kmetijskih pridelkov pride na enega člověka v Avstriji, Nemčiji, Franciji, Angliji in severni Ameriki, je jasno kot beli dan da iU OV/1fVlUl 4.J.1.UV/JJU J«»«" «.vv , je » s t r i j a v poglavitnih razdelkih velike obrtnije veliko Av- za drugimi obrtnijskimi državami, pridelkih pa, štetih na enega člověka, ropske države daleč preko si zaostaja. o kmetij skih vse f druge ev- za severno Ameriko tem je dokazano, da prvo mesto v Avstriji ima poljedelstvo in da krič liberalcev, ki trdijo Avstrija obrtnijska država, t da je Je je ves njih liberalizem le „humbug švindel", kakor 4. dostavljam Ali zađostuje dandanes kmetovalcu, da le po stari navadi kmetuje? Spisal prof. Fr. Po vše. (Konec.) četrti točki sem obširneje uže razpravljal in , da tu mora vlada državna in deželna Največji obrtniji ste obrtnija zželezom in pa pripomoći, gospodarji se pa podučiti in tudi če treba 63.3 ) po posebnih strokovnjakih (Wiesenbauingenieur) pod-pirati. Vsakako pa bi s veto val, da izprosi kmetijska družba na Francoskem 28.9, na Angleškem 127*4, v se- nekoliko subvencije, s katero bo mogla nekoliko um- obrtnija tkanja (Textilindustrie). Leta 1878. se je v Avstriji z Ogersko vred izde-lalo 7*8 milijonov centov surovega železa, v Nemčiji 9 jek la pa v Avstriji nih kmečkih, nekoliko izobraženih, najbolje izšolanih verni Ameriki 56 milijonov 1*6 milijonov, v Nemčiji 2*5, na Francoskem 5*2, na kmetijskih učencev poslati na kako šolo za obdelovanje Angleškem 20, v severni Ameriki 16*8 milijonov centov. travnikov (Wiesenbauschule) kakoršne se nahajajo na Isto tako je obrtnija Avstrije z volno veliko zadej Nemškem in ena tudi na Ceskem na grajščini kneza za to obrtnijo druzih držav. Schwarzenberga. Poduk traja 3 mesece in taki mla denČi bodo potem sposobni za praktične izvrševalce umne obdelave travnikov po navodu spretnega kmetij-skega strokovnjaka, ki bo v porazumu z dotičnimi last-niki izdelal načrt, na pr., za napeljevanje ali odpelje-vanje vode na senožeti. Tudi v tem oziru bi bilo velike dobrote in silnega vpliva, če bi kmetijske družbe zamogle gospodarjem prodajati po zmerni ceni zanesljivo travno seme, ker v tem blagu pa sleparstvo presega uže vse meje! In vendar je silno mnogo travnikov tako opešanih in pokritih sè slabo revno trato , da bo neobhodno potreba misliti na obnovitev nekaterih travnikov, ki se bodo morali preorati, potem posejati z ovsem, v katerega bo prišlo travno seme. 5. O peti točki nekateri hribovski gospodarji uže dovolj storé, frodelj je dovolj poznat po hribih. 6. K šesti točki bi le toliko dovolil si reči, da bo zeló težavno, naše kmetovalce do tega pripraviti, da bi „po vojaško" krmo vagali in dajali goveđi. Dobro je, pa težavno izvršiti. Sicer pa naj umni gospodar pazi na to, da bo s pomočjo slamoreznic vso slabejšo slamnato pičo porabil, ne da bi živina celo vlekla iz jasel pod-se na dno, kakor se pozimi godi, ko se navadno meša slama med seno, katero posebno zbirčna živina zbira izmed slame. Pa še neko drugo zdatno sredstvo bi priporočal sl. kmetijskemu ministerstvu, s katerim bo še najbolje pomagano, da bo vsa piča, tudi slama, dobro izkoristena. Jaz mislim na živinsko sol. O njeni veliki koristi je slehern prepričan, tako da lahko opustim veliko dobroto soli pri živinskem krmenji po-vdarjati, in naše „Novice" so uže mnogokrat o tej važni soli pisale. Naj tedaj sl. ministerstvo za to skrbi, da se bo živinska sol po nekdanji nizki ceni kmetovalcem razprodajala in uverjeno sme biti, da bo zdatno pomogla vspešni živinoreji na noge in da bo prav s tem najbolje mogoče popolnoma izkoristiti razne krmenske tvarine. Sicer bo tu tudi poduk neobhodno potreben , pa varovati se bo treba vsem in povsod enakih vodil za skladanje raznih pič podajati, ampak vedno bo treba gledati na krajne in celó na razmere posamesnih gospo-darjev. Tu ne bodo šablone nič koristile, le posve-tovanje s posamesnimi bo dalo podlogo za take nasvete. 7. Prav važna je sedma točka, in tu bi izrazil željo, da bi sl. kmetijsko ministerstvo odločilo se in tudi na to delalo , da bi od državnega zbora doseglo, da se vsaj za 20 let v redni vsakoletni proračun zdatne svote vvrstijo, namenjene za nakup žlahnih plemenskih bikov. Pisal sem uže enkrat v „No-vicah", kako neobhodno potrebno je, da se rod za rodom vedno z isto krvjo požlahnuje, ker še le 6. rod je popolnoma požlahnen, in ko bi res ministerstvo ne ho-telo ali ne moglo deliti takih subvencij , nikar ne opustimo pričetega zboljševanja, in če bi tudi deželni zbor ne podělil podpore za to, pa skrbimo občinarji, da kupimo bika žlahne krvi, s katerim bomo požlahnovali rod za rodom, dokler ne preide, rekel bi, popolnoma domači naš rod v žlahnišo kri. Sicer pa bi smeli vendar ali vsaj toliko upati pa tudi zahtevati od državne vlade, da bo ono stroko vstrajno podpírala, od katere je uže dosedaj prepričana, da je uže dokaj koristila in s katero bo dosegla, da se bo v nekoliko letih smela ponašati, da v Avstrij a ima izvrstno govedo , nič manj dobro kakor Svajca. Zato neumorno merodajni krogi, državni poslanci, skrbite, da se tako srečno pričeto po-žlahnovanje goveđe ne opusti, ker to bi bilo polovičar-sko delo, kakoršno nikdar veliko ne veljá. Tudi naj se vestno izvršujejo ali uvedejo postave, katere določu-jejo število bikov za vsako občino, kakor je bila po nasvetu c. kr. kmetijske družbe sestavljena. Le po tej postavi ravnati in 7. in 8. točka boste dobro izvršeni. 8. K 8. točki bi le to dostavil, da preveč tednov se ne sme zahtevati za starost telet namenjenih za mesarja, ker gospodar škodo trpi, če predolgo časa te-leta sesati pusti, mleko se mu zeló slabo izplača. Bolje pa bomo storili, da več živine izrejamo, katero bomo lahko prodaj ali takim krajem, kateri sami skoro nič mlade živine ne odgojujejo doma, ampak vse voliče kupuj ej o na trgih. Tako ravnaj o posebno Furlani po Goriškem in drugi, ki hodijo na Kranjsko in Štajarsko po vole. Ministerstvo naj le pospešuje naaaeravaae sejme indelitevpremij za to, našli se bodo gospodarji večih posestev, kateri bodo radi izrejevali mlado ple-menno živino. Isto bi veljalo za poslednje 3 točke. K sklepu pa še to, da naj bi vlada skrbela tudi za to , da naši gospodarji najdejo po soj il a po poštenih nizkih obrestih, da ne zapadejo v roke oderaštvu, ker s pomnožitvijo goved bodo imeli denarne potrebe, ter tudi če ne bodo kupovali goved, ampak vso domačo mladino izpod-rejevali, ne bodo imeli ničesar za prodaj v prvi dobi in v zadregi bodo za davke in druge potrebščine. D r-žavnaposojilnica bi tu izdala silno veliko in če so se bankam milijoni iz državne blagajne posodili, naj se poštenemu živinorejcu ne odrekajo. Z dobro voljo se vse na svetu storiti dá in če je vladi istinito mar povzdigniti govedorejo, naj se ne straši majhnih težav, ampak naj čvrsto nastopi in delo korenito pricne in sta-novitno izvede. Naša ljuba domovina kranjska ima iz-vrstne naravne pogoje za vspešno govedorejo , in sposobna je, da vstopi s časom s požlahneno svojo govedo v kolo onih pokraj in, katere druge sosedne dežele oskr-bujejo z žlahno govedo, s finim maslom in sirom. Domoljubom pa naj veljá moj poziv : Vsi, ki imate priliko naš narod podučevati in mu svetovati, podučujte ga in podpirajte, da bo jaaša lepa Krajina postala v svoji govedoreji avstrijska Svajca, in da, kakor je ta postala mogočna, bogata in srečna le po svoji žlahni govedoreji, tudi naša Krajina postane bolj srečna in bogatejša, v kar Bog pomozi ! Spomini iz potovanja po velikih posestvih pruske, eeske in šlezke dežele. Spisal Gust. Pire, adjunkt dež. vino- in sadjerejske šole na Slapu. (Dalje.) Kakor sem zadnjič poročal, orje se na posestvu Kopic za okopovalne rastline, to je, sladkorno peso, cikorijo in krompir jako globoko, in to s parnim oralom. Gotovo bode način tega oranja vsacega kmetovalca zanimal, zato hočem o tem nekaj več poročati. Parno oranje zamore se le tam koristno vpeljati, kjer gospodarske in lokalne razmere to dopuščajo, namreč dosti svetá in pa ravna, če tudi ne vodoravna lega zemljišča. Prvi pogoj , to je, da mora biti dosti svetá, je zato potreben, ker se le pri velikem posestvu drago-cena naprava parnega orala izplačati more ; drugi pogoj, to je, ravna lega zemljišča, bode pa lahko razvidljiv pozneje, ko bodem govoril o načinu oranja. Se ve, da je koristno, da so posamezne njive velike ali vsaj posestva vkup zložena (komasirana), ker s prevaževa-njem strojev se zgubi veliko časa in si naredi veliko nepotrebnih stroškov. V močno vlažnih zemljiščih je pa zraven tega treba še drenirati, kajti parno oralo le na ploh orje in ni tako lahko potem vodo odpeljavnih brazd vleči. 173 Korist, katero daje parno oranje, je v obče sledeča: 1. Prihrani se vprežne živine in v obče tudi de- lavne moči. ^ 1 2. Obdelovanje polja more se zgoditi zmerom o pravém času, ker druga delà z živino, ali slabo, to je, deževno vreme parnega oranja ne more zavirati. Koliko da je obdelovanje njive o pravém času vredno, to pa vsak skušen poljedelec vé, ker le v tem slučaji se je dobre žetve nadejati. 3. Tudi v drugem obziru se je pri parnem oranji bolje žetve nadejati, kajti enakomerno, hitreje in globo-keje oranje s parnim oralom zemljo veliko izvrstnejše zrahlja, kakor pa oranje z živin©. Dobro zrahljana zemlja nima na svojem površji nikoli preveč vlažnosti, med tem , ko spodnja plast zmirom svojo vlažnost pri-drži; zato je v tako obdelovani zemlji vlažnost skoraj zmirom v pravi razmeri z zračno toploto in ni se tako hitro suše bati. 4. V dobro zrahljano zemljo zrak toliko lože do-haja, kjer se potem rudninske kakor tudi organske snovi toliko lože razkrojujejo. Korenine gredó v tako obdelovano zemljo veliko lože, in to ima gotovo velik vpliv na křepkost in dobroto rastlin; posebno velika je ta korist pri okopovalnih rastlinah, pa nič manj tudi pri žitu; zadnje okrepi se na slami in ni se treba bati, da bi poleglo. 5. Parno oranje ima pa tudi v tem svojo veliko prednost, da njivo jako čisto obdela, ter ni potem morebiti še valjarja treba; tudi markiranje in sejanje, posebno ono s strojem, je veliko lože. Razen tega ni treba orane zemlje s kopiti teptati, kakor je neizogibno pri oranji z vprežno živino; da pa to ni brez koristi, se pa lahko previdi, če se pomisli, da živina pri globokem oranji enega hektara blizo do 400.000 stopinj naredi. Se ve da ima pa parno oranje tudi svoje slabe strani, izmed katerih je najbolj slaba ta , da je cena cele oralne priprave jako visoka (blizo 24.000 gold.); zunaj tega so pa vzdrževalni stroški tudi dokaj veliki. Iz povedanega je raz vidljivo, da so koristi parnega oranja jako zdatne, katerih zopet more biti pa deležen le véliki posestnik. Imel sem vsled uljudnosti kameral-nega ravnateljstva priložnost pogledati v knjigovodstvo posestva Kopie, kjer sem se prepričal, da od časa, ko je parno oranje vpeljano bilo, so se stroški produkcije za 5—6% znižali, — gotovo lepa številka za kmetovalca, ki mora na vsaki krajcar paziti, če hoče izhajati. Manjši stroški produkcije se ve da tudi zeló vpli-vajo na ceno pridelkov ter jo močno znižajo; tako zamore véliki posestnik, kateri je parno oranje vpeljal, svoje pridelke ceneje dati, kakor pa mali. Slabi nasledki take konkurence so se pa v pruski Šleziji uže pokazali; mali posestnik ni pri nizki ceni poljskih pridelkov mogel več izhajati, tovarne za slad-kor in špirit so peso in krompir kupovale od velikih posestnikov, koder so vse ceneje dobile, in mali posestnik, če je hotel kaj prodati, moral je dati blago prav po nizki ceni, dostikrat pa še celó v zgubo. Kmetijska društva so na razne strani začela ugibati, kako bi se tej nadlogi pomagalo in res — kmalo so našla rešitev tega vprašanja v napravi najemnih oralov. Deloma društva, deloma posamezne osobe kupile so si parna orala, s katerimi grejo od kraja do kraja, ter proti gotovi odškodnini orjejo. Ta odškodnina je v resnici jako majhna ter znaša na naše razmere prera-čunena (1 nemška marka je po našem 60 kr.) za eno oralo 14 gold. 20 kr. Ta cena veljá pa le za 12 palcev globoko oranje , za vsaki palec bolj globoko plača se 1 gold. 35 kr. več. Pri vsem tem imajo pa posestniki teh oralov še zmerom lepe dobičke, in oni, kakor tudi kmetovalci so jako zadovoljni, dokaz temu, da ko je bil leta 1875. v celi pruski Šleziji samo en najemni parni plugjih je sedaj uže 5, izvzemši one, katere imajo veliki posestniki izključljivo za svojo rabo. Koncem hoćemo še v kratkem poveďati način parnega oranja. Od veliko sistemov parnih oralov ima le oni inže-nirja Fowler-ja pravo vrednost, zato veljá sledeče le o njem. Na dveh nasproti stojećih stranéh njive postavi se lokomotiva. Lokomotive so podobne onim na železnici, se ve da gotovo ne tako velike in močne ; parni cilinder imajo na vrhu in kolesa so tako napravljena, da se z njim lahko po cesti in po njivah vozi. Pod strojem je valjer, na katerega se dá s parno močjo drátěná vrv navijati ali pa odvijati. Od valjarjev obeh stranskih lokoinotivov gre dratena vrv do orala. Oralo je celo iz železa, jako močno delano in ima 4—6 le-mežev. Valj lokomotive, proti kateri se oralo pomiče, je v delu, ter vrv navija, med tem, ko valj nasproti stojeće lokomotive vrv odvija. Ko pride oralo do dela-joče lokomotive, se ona pelje za toliko naprej, kolikor znaša poldruga širokost naenkrat orane brazde in nasproti stojeća lokomotiva začne delati, to je, vrv navijati in oralo proti sebi vleči. Tako gre zmerom naprej, oralo gre pa po njivi tja in sem. Gospodarske skušnje. Surovému in navadnemu maslu zarkov okus vzeti. Da se osoljeno in neosoljeno žarkovo maslo zopet popolno dobro naredi, se kot gotovo sredstvo priporoča ogelno-kisla soda (kohlensaures Soda), ki se v vsaki lekarni za malo krajcarjev na prodaj dobi. Dovolj je, če se na vsaki pol kilo surovega masla (putra) 1 kvin-telc te sode vzame. Žarkovo postane maslo po krmi ali če se smetana predolgo hranjuje, predno se surovo maslo naredi ; tudi nečedna posoda je mnogokrat žarko-vosti kriva. — Tudi maslu, loju, slanini in enakim mastem se po tej sodi vzame žarkov okus. Ali je bolje krave dvakrat ali trikrat na dan molzti? V več krajih molzejo krave poleti, dokler frišno klajo dobivajo, po trikrat na dan, po zimi pa in pri suhi klaji le po dvakrat, namreč zjutraj in zvečer. Ljudje mislijo, da pri £uhi klaji krave manj molzejo in da se pri dvakratni molzi nekaj časa prihrani. Skušnje pa učijo, da je tako mišljenje pomota, kajti če je suha klaja tudi dobra klaja in se krave pri vsakem pokla-danji dobro napajajo, ne bode potem celó nič mléka manj. Res je to, da pri suhi klaji mléko nima toliko smetane kakor pri frišni klaji poleti; al zategadel je vendar prav, če se po trikrat na dan molzejo. Nedavno je umen francoski kmetovalec prav natančne skušnje dělal o dvakratni in pa trikratni molzi, in skusil je to le: Zadnji mesec lanskega leta je molzil 30 krav trikrat na dan in dobil je od njih 480 litro v mléka, po takem od vsake krave počez 16 litrov. Pozneje pa je začel teh 30 krav vsak dan le po dvakrat molzti (zjutraj in zvečer) in uže prvi dan je dobil le 449 litrov, tedaj 31 litrov manj, — drugi dan je namolzil celó le 425 litrov, tedaj 55 litrov manj, kakor pri trikratni molzi. In taka molza je ostala ves poznejši čas! Kako pogasiti goreč petrolej. Najbolja pomoč, požar po petrolejů ubraniti, je mléko. To so skusili nedavno v Ilmenau-u na Nemškem, kjer je po ubiti petrolejevi svetilnici nastal požar. Skušali so marsikaj , da bi pogasili ogenj, al vse 174 brez vspeha. Z mlekom pa se jim je posrećilo, plamen zatreti. Gospodarske novice. Kaj letina kaze na Ogerskem. Dosedaj so skoraj vsa poročila dosti vesela. Od pšenice se pričakuje prav dobra srednja letina, če-ravno je v nekaterih krajih Banata prepozno deževalo. Rž bode komaj srednji pridelek dala; ječmen in oves pa po vsem Ogerskem obetata posebno bogato letino. Za krompir, peso, tobak in druge okopalne sa-deže je bilo vreme dosedaj jako ugodno. Tudi trta dobro obeta in če ne pride čez njo posebno neugodno vreme, bode ogerska dežela v obče imela dobro letino. 22. dne maja pa je tudi po vec krajih slana škodovala, posebno koruzi, krompirju, fižolu in trti, vendar se sliši, da škoda ni posebno velika. Narodno blago. Prislovice in reki iz Istre. Zapisal J. V. *) Zemljica, sestrica, ti hraniš mene, ja ču tebe; iz zemlje sam prišal, u zemlju ću pojť. Nijedan se neće rodit, ki nima nevolju gojit. Na dobro su vsaka usta milostiva. Kega beseda ne udre, neće ga ni palica. Ki oči ima, a slep hodi, slabo za njega. Sam hodil po kratici i po daljici (povsod). Vsak ima svojega vuka (bolezen, nesrećo); kemu se prvo, kemu kašnije javi. Tko se ne smije, zdrav nije. Dobro rabiš, dojdi i jutri (se reče vsaki dobri stvari). Bolje je tovaru (oslu) živému, nego konju krepanomu. Veći glas nego klas (Viel Geschrei wenig Wolle). Bogu na bradu plukat (nehvaležen mu biti). Ki se ruga, rug je sam. Gustodih, redkohod (bolan). Ca slep ne vidi, si gluh pridomisli. Pusta mu brada, kemu žena vlada. Stari naprave, mladi razprave« Greh (ako se ne spokori) i dug (ako se ne plača) va-vek rastu. Pri meni je vse jednako, ali petak ali svetak. Ako se rastuće žito preore, zemlja sedam let plače. Ako se maloga otroka prvikrat vidi, se ga za nosić prime i reče: Vse zlo ti nahudilo, koliko ti ja nahudim. Skuhalj se zove, kar se enkrat skuha; začav-kati, prašati (ča = kaj); cembati se, cembalica, guncalica; kračina, koder se težko hodi, nego samo korača; petula, bela pesa. Nekada se je reklo, ko seje počelo žeti: Sv. Ivane i sv. Krste! čuvaj mene i moje prste, prekrižajoč sebe i zemljo; a na večer se je reklo: Hvala tebi dobri Bože i tebi sv. Ivane i sv. Krste, ki ste učuvali mene i moje prste, današnji dan, da bite i jutršnji dan, i od vsakega zla i od smrtnega greha; pak se je pre-križalo, kakor v jutri i šlo domov. Ostriženi vlasi se hitu na vetar, da ih tiči najdu, gnezda pletu i Boga hvalu. Jajne lušpine (lupine) trebi strti, da se štriga (co-prnica) na njih ne prevozi čez more. *) Hvala lepa za zanimivo narodno blago. Vred. Za zdravom Marijom se ne sme švikati (žvižgati), da se Majka božja ne plače. Sava je prostému Istranu vsaka velika tekoča voda, ako vlih nič ne vé o kranjski Savi; a savin mu je belosivkast vol. Slovstvene stvari. Pobirki. Spisuje Davorin Trstenjak. 3. Juta, Jota. Veleučeni nas pisatelj prof. Erjavec nam je v Ie-tošnjem „Letopisu" Matice slovenske mnogo za jezikoslovca znamenitih besed priobčil, katere je po Přímořském nabral. Jedna tacih je: juta, jota — neka jed, moćnik s fižolom in s kislo repo. To besedo nahajamo po Tirolskem v onih krajih, kjer so nekdaj Sloveni stanovali, in sicer v obliki: Jute n, Molken von susser Milch, sie mogen nun den Schotten in sich enthalten, oder davon abgesondert sein (Schopf ,,Tirol. Idiot." str. 296). To besedo poznajo tudi po Friulskem, a samo v onih krajih, kjer tako imenovani Karnjuci ali Karnijeli bivajo. To besedo nahajamo celó v novokeltskih narečjih, kakor v kam-briščini, kjer: iot, iotum označuje: puls, Brei, kaša, med tem ko pri Kar nj u ci h je: jote: vivanda lin-guida composta per lo più si fagginoli e rappe. Spre-jeta je beseda tudi v latinščino srednjega veka: jutta. V Britanijo je brž ko ne prišla po armorskih Venetih ali severo-slovanskih Veletih, ker jo tudi ob severnem primorji Francije nahajamo. Veleti so se iz svoje prve domačije ob iztočnem morji (Ostsee) bili naselili v okolici mesta Utrehta, in od ondot jadrali čez morje v Britanijo, kjer še imena: Wiltunschi re, Venedotia, Gwineth opominjajo na nekdanje bivanje Veletov, ki so bili Veneti — Venedi — Vendi. O teh slovanskih Veletih govorita Šafařik („Starož.") in Beda venerabilis (+ 735) v svoji „Histor. eccles.u. V pradomovini Veletov, in sicer pri sorodnih in sosednih Latvicanih še nahajamo glagol: jaut, Mehl ins Wasser einruhren. Jaut pa je podaljšana oblika korenike: ju, verbinden, iz katere je slovenska juha, litovski: ju - še, schlechte Suppe von Wasser und Sauerteig durchgeruhrt, v sansk. j u š - a s Erbsensuppe. Med panonskimi Slovenci je beseda juta neznana, pač pa iz korenike ju v okolici Ljutomerski ju-stati, handgemein werden, tudi: sezati, kečkati, v sansk. pajudh, kámpfen. Iz korenike ju je tudi: jona, Bundtram, *) (Erjavec, 1. c.) Tirolski Slovenci so bili betva korotanskih, in v pustarinski dolini nahajamo še drugo besedo za jed: geislitz, Haferbrei, sauer und kalt genossen, kar je uže Benecke iz slov. kisel razložil in česk. kiselice, Obstmust, in rusk, kiselj, sáuerlicher Mehlbrei pri-ravnal. Da je prvotni pomen besede: juta — juten j o ta: herumwinden, herumriihren = verbinden pričuje tirolsk. juten, Molken, in mi nahajamo isti pomen v slov. zmedki, Molken Buttermilch, iz: medem, circumago. Tako nam filologija lepo pride na pomoč pri raz-iskovanji staroslověnské zgodovine. *) Jona, Bundtram, na strehi, je po prof. Erjaveu znana na Krnu. Si H 175 4. Žulj. Prof. Erjavec piše: žulj, a, mase. vsaka oštra, bodljiva rastlina, na primer: Scolymus, Cirsium, car-duus, Eryngium, Xanthium, in pravi, da je pri isterskih Slovencib znana. Korenika je: gul-žul, slov. guliti, stechen , schinden , po-gul-i ti, ab- ausreissen (Janežič), ruski: žilj-nut, Stich geben, staroslovenski: o-žuljiti, pungere, zbadati, su-žu lit i, scindi. S prvotnim g v litovšč. gil-ti, stechen, bosti. Venet-ščina je ohranila iz te korenike: gugia, za:guglia (gulja), ker Venetšcan gl spremeni v: gi, der Stachel-stock. Litovsk. gila, brazda, je iz iste korenike, kakor tudi venetska : gugiera, iz gugliera= gulira, porca, Furche, brazda. Te besede so sopet nov dokaz, da so Venetčani bili iste narodnosti, kakor Litvoslovani. 5. Musak. Po prof. Erjavcu na Krnu, Jáhzorn, muška ga prime, Janežič je zapisal: m as lak, Wuth , ma slaci ti, rašen, wiithen, v sansk. nahajam: maç in miç, irasci, srditi se, sorodno menda staroslov. mLŠt^, ul-oiscor, slov. maše-uje m se. slovansko slovstvo. * Nedolžnost preganjana in poveliČana. Poleg nemške povesti „Blumenkorbchen" Krištofa Smida. V Ljubljani 1880. Natisnili, založili in na prodaj imajo Jos. Blaznikovi nasledniki. Tako je ime knjižici, ki je v drugem poprav-Ijenem natisu ravnokar na svitlo prišla. V njeno pripo-ročilo zađostuje, Če rečemo, da lepših knjižic za mladino ni še nikdo pisal kakor Kr. S m id in da „Blu-menkorbchen" je najlepša med njimi, ki je zdaj tudi v lepi slovenščini prišla na svitlo. Kdor želi mladino s prijetnim berilom razveseliti, naj jo jej omisli, radostna jo bode hranila v bukvarnici svoji poleg Smidove „Gre-novefe" in Šmidovega„Evstahija". — Cena jej jele 20 kraj c. * „Jugoslavjanskega stenograf a;ť, katerega jako marljivo vreduje prof. Bezenšek v Sofiji, izšel je 2. list za meseca marcij in april. Prinesel je článek o bodočnosti stenografije v Bolgariji in poduk njej od-menjen, odlomek iz potopisa od Triglava do Balkana ter mnogotere dopise in novice. * Pisma M. P. Pogodinu iz slavenskih zemelj (1835 do 1861.) — To je naslov knjigi, katero je izdalo ces. zgodovinsko društvo v Moskvi in je izšla v treh oddel- kih leta 1879. in 1880. Prvi oddelek prinaša pisma O. M. Bodjiskega, — drugi oddelek samo pisma Safařika, — tretji oddelek pa pisma Kopitarj a, Dobrovské g a, Miklošiča, Kollara in njegove soproge, Štura, št ulca in mnozih druzih odličnih Slovanov. — Dr. J. Bleiweis je kot predsednik Matice slovenske prejel to zanimivo knjigo od navedenega društva iz Moskve, s katerim v literarni vzájemnosti je tudi Matica naša. Ozir po svetu. Pisma iz Ogerske. VII. (Konec.) Posnemajmo Madjare gledé govora narodnega jezika, a ne bodimo jim enaki gledé nekega pretiranega pismenega purizma. Kakor sem uže poprej omenil, Madjari vse izraze za internacionalne kulturne pojme na madjarščino prevajajo in tako pogosto komaj sami sebe razumevajo, tujcem pa, kateri se njihovega jezika učijo , s temi novoskovanimi ter celó nepotrebnimi besedami mnogo težave in nevolje prizadevajo. Taka filologiČna delavnost, da ne rečem manija, je tudi nekoliko med nami Slovenci. Tudi naši pokli-cani ter nepoklicani filologi nam kujejo za obče ve-ljavne in znane znake kulturnih pojmov posebne slovenske izraze, kakor da bi mi Slovenci nekakošno od dragih velikih evropejskih narodov posebno in različno kulturo in civilizacijo imeti hoteli! Namesti da smo tesnosrčni zakotnjaki, ozirajmo se raji po sveti, čez zvonik domače vasi, ne želimo si svojega slovenskega „globusa", kakor si ga želijo Madjari ter nekateri Hrvati. Čistimo in izobražujmo, urimo in gladimo slovenščino kolikor mogoče, a ne mučimo se z zametavanjem obče znanih in obče veljavnih znakov internacionalne kulture, kateri niso specifično ne nemški, ne franeoski, ne angleški, ne italijanski ali španjski, ampak izvod one grščine in latinščine, katera je podloga vsi moderni civilizaciji. Meni, ki nisem nikakošen filolog, temoč se jezika kot sredstva učim, da ž njim kolikor mogoče jasno in točno svoje misli in pojme izrazujem, se po-slovenjevanje internacionalnih besed, kakor, na priliko, advokat, notár, adjunkt, magistrat, policija, fabrika, mašina, telegrafija, medicina, kirurgija itd., kakoršnih je na stotine in tisočine, prav nepotrebno in celó smešno dozdeva. Ne morem se uve-riti, da bi poslovenjevanje takih besed našemu jeziku in naši literaturi na kako korist bilo, nasproti pa se mi dozdeva, da tak purizem le škoduje. So li tisočine tako imenovanih „tujih" besed — katere jaz internacionalne imenujem — nemščini in nemški literaturi na škodo? — Vsakemu evropskemu narodu, ki v zvezi moderne evropske kulture hoče ostati, je treba, da v tem deležji ter zveznem občenji tudi zvezne izraze rabi; a bolj in več ko so ti izrazi obče razumljivi, veče so veljave. iskati za nje prikladnih slovenskih izrazov, so sicer lepe teoretične vaje, katere filologom veselje delajo in um bistrijo, samo to naj tudi ostanejo. — Prav ravnajo sedaj Bolgari; oni ne kujejo nikakih novih izrazov za internacionalne kulturne pojme, temoč pišejo obče znane in obče veljavne, kakor so duhu njihovega jezika primerni. Nepotrebno se mi zdi vpeljavanje novih, to je, ve-čini Slovencev celó neznanih ali nenavadnih besed, za katere uže drugi navadni znaki popolno zadostujejo. Okolnosti so nanesle, da pred nekoliko leti dalje časa slovenskega nisem čital, to je, nobenih slovenskih novin itd. v roke dobil. Ko sem potem zopet slovenske časnike dobivati začel, nahajal sem v njih tu pa tam z začudenjem nekakošno kakanje, s katerim se nikakor sprijazniti ne morem. Vprašal sem prijaznega mi slovenskega filologa, kaj to kakanje tù pa tam pomeni, in on mi je brž stvar razjasnil tako, da, kjer so Rimljani accusativcum infinit, stavili, mi Slovenci ne smemo da- kati, ampak k a - kati, kakor Prekmurčani. Na to sem si mislil: naši slovenski bratje na-Ogerskem tudi lepo ,,ti"-kajo, zakaj bi toraj tudi vsi Slovenci jim za ljubo ne iikali? Variatio deleetat. 176 Se par besed bi. rad spregovoril gledé madjar- ako se sam monarh tako mogočno za njegovo po-ski h in naših slovenskih nazorov in napak o dotič- li tik o poteguje in mu s svojo neizmerno popularnostjo samo nih literaturah; pa je menda bolje, da molčim, oaiiiu toliko naj rečem, da se mi Slovenci sicer nikakor ni- na pomoc prihaja Gorici 30. maja Dobro sem prerokoval ko «VSAAUVr ^ * WWViaa ^ IX«! T VliVi XlltXMIXVI I VIUI IUI .LLi C*J • V V7 OULU piV^I V CLI y mamo sramovati našega slovstva posebno z ozirom na sem v zadnjem dopisu rekel, da bode pogreb gosp kratko dobo našega delovanja ter na ogromne zapreke prošta baron Codelli-a „veličasten". Jez sem uže in neugodnosti, s katerimi se moramo korak za korakom marsikaj doživel v Gorici — svetega in posvetnega, ali boriti, al zato vendar ne primer jamo katerega naših pes- dogodkov, kakor je bil Codelli-ev pogreb, ne spominjam celó Gôtheju. Ne delajmo se se mnogih. Kakor v zrkalu so se videle v tem po- 711 m in i rinrwio! orrann xr ao m m ncrck lono loctnnofi ro i n nnrvn n^A^ f o t? î ri ^ 1 n ali še nikov Schillerju, smešne otroke, bodimo razumni možje Dr. Ahasvérus. grebu vse mnoge lepe lastnosti rajncega prošta, videla se je njegova priljubljenost, njegova veljava čednosti, na zasluge Mnogovrstne novice Tisocletnica slave slovanskega jezika joča se na osebne meniti rod in častno duhovsko službo. opira- njegove, na obširni ple-opo- Ta mesec 1000 let, kar je papež Janez VIII. pohvalil slovanski Je jezik in mu tako čast dal, da tačas enake še ni imel roki je naročil baron O., da naj bode pogreb priprost — brez grbov, brez muzike in dr. t. r. Rodovina je to poslednjo voljo tudi izpolnila, ali mestno starešinstvo je hotelo vendar le svojemu udu na dostojen, na sijajen noben zdaj živečih jezikov. Pisal namreč knezu Sve- »ačin čast izkazati in tako smo viděli přetekli torek (25 topolku med drugim to-le : „Literas slavinicas jure lau damus" (slovansko pismo po pravici hvalimo). On slovanski jezik pripoznal tudi za cerkveni jezik, če tudi so ga Nemci uže takrat hoteli zatreti. ta tisučletnica za nas Slovane vse! t. m.) y kar se dá reči, impozanten mrtvaški sprevod. Udeležil se ga je cvet našega mesta: uradi, plemstvo katoliško in delavsko f Jako važna je vsi privatni zavodi, bratovščine, društvo z zastavama, brezštevilna vrsta odličnih mešča-nov in gospà. Kazen preč. kapiteljna in duhovščine v * Nasledki hude zime na Ruskem. Po poročilu ge nerala Krišanovskega je nenavadni mraz zadnj zime cerkveni opravi je bilo okoli 50 mašnikov privatno ob-lečenih — mestnih in s kmetov. Mestni gosp. župan in strašansko škodo učinil med čredami Kirg V okraj 50.000 zimo preži :a, so Kirgizi konj< Turgajskem je od 860.000 velo. Ker živini sena za krmo manji prodajali za malo rubljev. Iz Sevni-Palatinskega se po roča, da je vsled strašanskega mraza v občini Pario druzih starešin je držalo konce mrtvaškega prta drugi odlični mešcani so nesli svece zraven truge; trugo Po uiicah, koder Je ? s grad poginilo 1000 velbljodov, 61.000 goved, 26.500 kónj in 51.000 ovac. ob i neki drugi obči naenkrat ekej snežni nevihti poginilo 200.000 ovac. Enaka je neslo do cerkve 8 bogoslovcev. šel sprevod, visela je z več ko polovice hiš crnina crnino ogrnene in prižgane so bile tudi gazne svetilnice. Ljudi po oglih in trgih je bilo vse polno; obnašali so se jako dostojno. Stacune so bile zaprte; red povsod izvrsten. Eksekvije v prvostolni cerkvi so opravili poročila so došla iz vseh krajev v Turkestanu vsi ginjeni prevzv. knez-nadškof sami. raj vsi pogrebci so šli potem ne Kórenj y kakor je bilo namenjeno Škodo mosta Čez temuc vèn do So- Naši dopisi škega mosta. (Peljali so namreč truplo v Mušo). dopolnitev životopisa ranjc. C. v zadnji štev. „Novic{ c kom y v/ \/ JL U A \J W ¥ M m f v v v M> v V^ A WW MJ v w • F « W V« JULI 4 KJ UV/ V • J y V T i Dunaja 31. maja. — Ne verujte krivim prero- naj dostavim danes še te-le črtice , ki bodo znabiti mi-kar čenčajo po svojih časnikih. Tak prerok je kale sosebno mlajšo duhovščino. Baron Aug. Codelli je ki je prinesel te dni no- bil kot mladomašnik nekaj časa na Dunaji; bil je tudi kaplan nadškofa Walland-a. Dne 16. aprila 1833. leta tukajšnji „N. W. Tagbla fttt kb vico, da grof Taaffe in nekateri drugi ministri želijo rešenje ministerske krize odložiti do jeseni, da pa je umri prošt Luka Urbančič in 15. dec. ti ste ga ustavoverske ministre je volja tak kriv prerok je y uže zdaj odstopiti. Drug leta je postal njegov naslednik mladi baron C. Schwegel, ki je v Ljubljano tekel je še leta y in (bil mesece mašnik). Podělili so mu in svojim ustavoverskim pajdašem pripovedal da me- prepozituro ljubljanski Codelli, naslednika njegovega rodajni politični krogi" niso prav nič zadovoljni z mi« pa ima prezentovati goriški Codelli — rajncega prošta nisterstva predsednikom grofom Taaffe om in njegovo brat. Ta naslednik je politiko. To je kolosalna predrznost Balohove eksce- ni še ta stvar; zatorej uže obče znan, toda za javnost naj ostane naš prihodnji prošt lence! Po pravici je zato pisala te dni ,,Politik" tako le : in petto. Sprelep in resničen nekrolog po rajncem ba „1st in einem geordneten Staate von einem Beamten, ronu Codelli u je prinesel der unter unzweideutigen Symptomen der Ungnade ,,auf Reisen" geschickt wurde, je eine grôssere Keckheit ver-iibt worden, als eine solche unqualifizirte Insinuation Tudi vcera]sn]i ,, Ëco" današnji „iiiCO" pa ima za miru naj rajnki počiva! nas ,,Eco" dne 27. dne t. m. Vaterland" ga kratko in dobro opisuje, nadgrobnico latinsko elegijo Od 26. t. m. je c. kr. ---------- ------------ - ---— —j —j---- r------~ ----— — des Herrn Schwegel? Und in die Hànde solcher deška šola zarad osepnic zaprta; bolnih je bilo m ■ III* JI JI ,4* M CilJà #1 n /\ 1 1 4 /\ /I A^ /] A ri A Û1 A^ HA U ^OC^^ ^ •• * V\ A /I 11 /I n Menscben solite wieder das Staatsruder, solite das Schick- do 25. dne t. m. 81 otrok. sal der osterreichischen Volker gelegt werden?" Grof va v, uuu i/, wx vuyix. — „^v,«, pripoveduje, da bodo pri nas javni pleši pod milim nebom v Hohenwart je laži Schwegelnove z malo pa tehtnimi kratkem prepovedani. Zakaj samo ,,pod milim besedami svetu objavil. Schwegelnu res tudi ve- nebom"? Za moralnost in v druzih ozirih ne bo niČ lja, Učti jo ,. L US t. juiuju u ii i Via u u v>cii.v>ai_i vj v> j~i ixi o i - uuijo j tuui v> od uu v ^ x nu ^luoiuiiu ^icoaiv/« — lingovih rekel, ,,dass sie bedenkliche Zeichen geisti- Naš vrli gosp. Mat. Trnovec v Sežani gre kot novo kar Je Pest. Lloyd" unidan o čenčah Schmer- bolje tudi če se bo v zap rtih prostorih plesalo. ger Hinfálligkeit sind a slovanski narodi^zdaj se ozirati na potovanje cesarja posebno radostjo smejo imenovani sodnik v Istro. Škod a y da ne ostane na Slovenskem. Za volitev deželnega poslanca 3. ako po Českem. Casnik madjarski „Ellenor" pravo trdi, dne junije priporoča „Sočať* mlađega gosp. dr. Nikolaja pravi, da to cesarjevo potovanje ima politično Tonkli-a, advokata v Tominu (brata dr. J. Tonkli-a). pomembo. In da minister Taaffe trdno stoji v zau- Dr. Nik. Tonkli je devišk značaj; nadejamo se vsega panji cesarjevem, to kaže, če tudi zoper svojo voljo, nova dobrega. Namestnik baron de Pretis ne kandiduje; Presse", ki je včeraj pisala o potovanji cesarjevem: okr. glavar v Tominu pa bi menda rad bil v deželnem Tukajšnji policijski komisar plem. gosp. Fr v jy dokaz redke blago- zboru. Mi ne moremo tajiti: v tem je voljnosti in izrednega zaupanja za grofa Taaffeja, Marquet je dobil nadkomisarja naslov. Ill Iz Ljubljane. — Prihodnji torek se , kakor drugi zbori, prične tudi deželni zbor kranjski. Peticije narodnih poslancev za raz pust illegalno skrpanega zbora ni tedaj ministerstvo ugodno resilo. In tako bode ta drugi zbor iz ère Widman-ove prav s tištim obrazom zboroval (še viteza Vesteneeka ne bode manjkalo), kakor je zbor prvi te ère, ki je zdaj še le — po vo-litvah naših državnih poslancev — postal pravi ,,uni-cum" cislajtanski o tem, da narod naš je v državnem zboru zastopan edino po narodnih poslancih, v deželnem zboru pa gospoduje večina narodnih nasprot-nikov. Ljubljanski butelj „Tagblatt" imenovan, ki „srca in lediceu naših narodnih móž poznati hoče, uže v svojem listu izreka dvombo, da „National-Clericalen" v tem zboru ne bodo zmérno postopali, zato nova „Presse", kamor „Tagblattovci" radi svoja kukavična jajca po-kladajo, uže prerokuje, da v teku zborovanja bodo česki, moravski pa tudi kranjski deželni zbor razpusčeni. — Deputacija županov ljubljanske okolice (gg. Martin Baudek, Andrej Knez, Janez Knez in Luka Strah) se je dne 28. maja poklonila gosp. deželnemu predsedniku in se mu zahvalila za očetovsko skrb za blagor občin, katero jim je izrazil v pismu, pisanem jim v milem našem maternem jeziku. Gospod deželni predsednik je deputacijo preprijazno sprejel in jej tudi ustmeno zagotovil svojo podporo v težki nalogi, ki jo imajo županstva. Jako zadovoljni so vrli domaći možje zapustili blažega deželnega predsednika. — Potovaje na svojo grajščino je včeraj knez Ernest Windischgratz, naš državni poslanec obiskal nekatere tukajšnje poslance. Gospod je res srčno vnet za blagor naše dežele, katero zastopa v državnem zboru. Pričakovali smo tudi za domovino našo mnogoza-služnega gosp. viteza Schneida, al obolel je za precej hudo angino, ki pa hvala Bogu, je po poslednih poro-Čilih uže odjenjala. Koncem prihodnj ega meseca nam je prihod njegov v Ljubljano zagotovljen. — (F seji mocvirskega zbora 26. dne maja) je bil med druzimi obravnavami odbor 5 udov izvoljen, ki ima nálog, prevdarjati predloge, ki so jih uni mesec z Dunaja in Laškega poklicani izvedenci močvir-skemu zboru pismeno izročili, in z ozirom na te pred-loge poročati in nasvete staviti, kako naj se prične in nadaljuje obdelovanje ljubljanskega močvirja. Gospodje v ta odbor izvoljeni so: Fr. Kot nik, P. Las-nik, Peruzzi, dr. Poklukar in Fr. Potočnik. Temu odboru sta pa tudi pridružena gospoda dr. Koz-ler, mocvirskega odbora predsednik, in pa deželni glavar vitez dr. Kaltenegger. — Poleg tega se je v tem zboru tudi ukrenilo, da celo poročilo gori navedenih izvedencev in pa vsi zapisniki zborovanja s temi gospodi se v slovenskem in nemškem jeziku natis-nejo in na svitlo dadó, da močvirci sami beró vse nasvete izvedencev in vse obravnave ž njimi. In to je tudi prav! — (Odbor družbe kmetijske) je přetekli teden knjižico „Glavna vodila umnega gospodarstva na majhnem posestvu in z malim imetjem" razposlal prečast. deka-nijam kranjskim s prošnjo, naj nekoliko iztisov te knjižice pošljejo gosp. župnikom vsake fare, da jih blagovolijo brezplačno razdeliti takim kmetom, od katerih je pričakovati, da bodo knjižico radi brali in njene nauke na korist svojemu gospodarstvu obračali. Kdor je želi, pa je morebiti ni dobil, naj se obrne do svojega gosp. fajmoštra. ".; ' — (Iz zadnje seje mestnega zbora) naj poročamo sledeče: Službo mestnega živinozdravnika je „nemška" zborova večina podělila koroškemu Nemcu J. Kra ft-u, ki prav nič slovenskega jezika ne zna, čeravno je mnogokrat za pozvedovanje potrebnih okoliščin meso- gledu znanje slovenskega jezika neobhodno potrebno ; kaj več pa, kakor mesogled, ne bode mestni živino-zdravnik v Ljubljani, kjer je dovolj civilnih in voja-ških živinozdravnikov. Nad 25 let se je mesogledstvo prav dobro in za manjšo plaćo opravljalo odtranj-cega g. Skaleta in o njegovi bolezni od njegovega iz-urjenega namestnika, in učenci živinozdravniške šole imeli so priliko , praktično se vaditi mesogledstva ter tako postati deželi na korist kot spretni mesogledi. Ko bi bila „nemška" večina odložila imenovanje mestnega živinozdravnika do onega časa, ko bode nova klavnica gotova, za katero se je v tej seji kupilo Židanovo zemljišče blizo užigalične fabrike, in v kateri se potem bode morala vsaka klavna živina klati, bi bil ta odlog znamenje zrelega prevdarka in čez par let imeli bi domaćih dobrih živinozdravnikov na izbero. Tako pa to imenovanje živinozdravniškega novinca, deželnega našega jezika popolno nezmožnega, se ne more za kaj druzega smatrati kot za kljubovanje živinozdrav-niški tukajšnji šoli, ki je toliko let pod svojim nadzor-stvom imela dobro izvrševano mesogledstvo. Brez vspeha sta tedaj dva narodna odbornika zagovarjala odlog navedenega imenovanja. — Kako „radi" se izvršujejo predlogi, ki izhajajo od národnih odbornikov, to kažejo še danes tišti zvonci voznikov , ki neprenehoma celi dan po mestu ponujajo premog in meščane glu-šijo, kakor da bi prodaja te smrdljive kurjave smela imeti kak privilegij , ki ga v nobenem drugem mestu nima. Na Dunaji tudi smeti iz hiš pobirajo vozniki, pa oni stopajo na dvorišča hiš, v določeni uri dadó majhno znamenje, in posli prinesó jim smetí na voz. Po ulicah ni nobenega ropota. — Po Najvišem sklepu od 20. maja je dozdanji župan g. Lašan zopet potrjen za župana ljubljanskega. —- (Hranilnica ljubljanska) je v občnem zboru 18. dne u. m. sklenila, da bode z začetkom prihodnjega leta le 4 gold, od 100 gld. obresti dajala za vloženi denar, za po soj i la pa, ki jih ona daje, obresti znižala na 5 gold, od 100 gold., — oboje zato, ker ima toliko denarja nakopičenega, da ne vé, kje ga koristno naložiti. Ob enem je sklenila, vsled želje deželne vlade podpi-rati posojilnice, ki bi se po deželi osnovale, vendar pod takimi pogoji, da sama ne bode škode trpěla. Tudi za napravo parne gasilnice hoče darovati 1000 gld., ako se ostalih 4000 gold., ki jih bode stala ta gasil- nica, po druzih doneskih nabere. — Iz Maribora nam je došlo naznanilo, da je preč. gospod Frančišek Kežman, infulirani stolni dekan lavantinskega kapitola, 29. maja po dolgi bolezni umrl. — Schwegelnu, čegar glasovita objava, ki smo jo zadnjič omenili tudi v našem listu, uže celi teden zvonec nosi po časnikih, je grof Hohenwart v „ Va-terlandu" z malo besedami tako odgovoril, kakor se „dopustniku" bar. Schwegelnu spodobi. Hohenwart je rekel, da s Schwegelnom ni nikoli govoril zaradi zemljiŠčne vcenitve, in da ga tedaj tudi Schwegel nikoli ni mogel za svojo stran pregovarjati. Zdaj pa Schwegel v ,,N. fr. Presse ť izjavlja, da telegrafično poročilo ljubljansko ni bilo natančno, in da on tega ni govoril, kar mu dopisnik podtika. Kdo je potem laž-njivec: ali baron ali pa dotični korespondent (Kraus?), ki ni prav poročal? Zanimiv pa je še zadnji odstavek Hohenwartovega pisma? Schwegel je namreč tudi rekel, da v merodajnih krogih piha uže drug veter, in da bo ustavoverna stranka kmalu zopet na krmilo prišla. Hohenwart pa na to izrazi upanje, da stvar vendar morda ne bo tako, in da utegne biti ta trditev brez temelja. S tem hoče Hohenwart reči, d a se Schwegel moti, in dav merodajnih krogih ne mislijo tako, kakor je Schwegel svojim volilcem sporočal. Kdo je potem 178 bolje podučen? In če grof Hohenwart to kot prijatelj gotovo malo skrbela za korist kmečkega ljudstva. Taaffejev bolje vedeti utegne, kaj si bodemo potem mi- Pri glasovanji niso bili navzoči Margheri, Pfeifer Shneid. slili o Schwegelnu, ako svoje volilce s praznim upa- (Stenografični protokol stran 1302). Zdaj pa naj svet njem pita?! sam sodi, je li Schwegel prav imel, ko je v svojem po- Kranjski državni poslanci io baron Schwegel". Pod ročilu do svojih volilcev trdil, da sta grof Hohenwart tem naslovom piše „Slovenec": Ker je grof Hohenwart in knez Windisch-Grátz glasovala zoper koristi kmeč- >> » v „Vaterlandu" svetu naznanil f da z baronom Schwe- kega ljudstva. gelnom o uravnavi zemljiškega davka nikdar ni govoril > {Kako dolgo hosta Še „Tagblatt11 in ,,Laib achericaa skuša „Laib. Tagblatt" Schwegelna opraviČiti s sumni- rnoŽ in žena?) Zadnji čas sta se zarad Schwegelna Ako- hudo skregala. „Laibacherica" se je vendar enkrat spa- Čenjem drugih kranjskih državnih poslancev. ravno Schwegel z grofom Hohenwartom ni go- meto vala in přinesla jako zmeren in po vse resničen voril, pravi, je pa pri raznih prilikah govoril z narodno- článek zoper glasovito objavo Schwegelnovo, klerikalnimi poslanci kranjskimi, ter jih skušal napra- kaj stori njen mož „Tagblatt^ ? Prav neotesano in ne viti, da naj bi parlamentarna vprašanj a obravnavali po umno, kakor drugače ne ve m ne zna. napada „Laibach." dejanskih potrebah dežele kranjske. Vprašali smo v článek in ga kar naravnost imenuje „Blamage"! Lj ubij ani bivajoče poslance, je to res, kar „Tagblatt" zdaj, ko pise y jJO/ UU^V YUJLliX O V/ liUJLJJ y UU» U \J U i A V K^Ull TT V^VA ni nikdar podučeval naših poslancev, kako naj skrbé dežele, ker vé, da naši poslanci sami pa odgovorili so nam, da to ni res. Schwegel njuna vsak dan pričakovati. sta se „mož in žena" kregati začela, je ■ No ločitev naše za koristi bolje poznaj o razmere dežele kranjske, v kateri stalno > kakor pa Schwegel. yy Tagblatt y " na dalje vnovic Novicar iz domaćih in tujih dežel. zive trdi, da sta grof Hohenwart in knez W i n d i s c h-gràtz pri uravnavi zemljiškega davka glasovala zoper koristi kmečkega ljudstva, kar se dá dokazati iz steno-grafičnih protokolov državnega zbora. To nas je pripravilo, da smo pogledali omenjene protokole, kjer pa tega, kar Schwegel in „Laib. Tagblatt" trdita, nismo našli. Pri postavi o uravnavi zemljiškega davka je šlo zlasti za tri vprašanja, v katerih sta si vladini pred- Cesarski patent od 26. maja skličuje Dunaj deželne zbore avstrij ske na 8. dne^ t. m dne t. m Presvitli cesar se je na Česko na pot podal Telegram Novicam'*. Z Dunaj a 2. junija* Po mnozih druzih sprejemih se je včeraj dopoludne v log in nasvet odseka nasprotovala. Vlada je hotela pri Pr agi poklonil deželni odbor presvitlemu cesarju upeljevan uravnavi novega davka 1. imeti kontingent (to je > do- od kneza Karola Auersperga. Cesar je opomnily da so ločeno svoto) , odsek je nasvetoval procent od čistega deželne přiklade čedalje veče zavoljo velikih šolskih pri-doneska. 2. Vlada je zahtevala, naj se novi davek klad. Pozneje je cesar sprejel pražki mestni zbor, ka- uže z provizorično naloži liteval. da bi se imel ta davek letom 1881., odsek pa je za- ter emu je čestital zarad čedalje većega razcveta Prage. določiti tedaj , ko Cesar se je dalje Časa razgovarjál z dr. Riegerjem o ne v se bodo vse pritožbe zoper novo vcenitev rešene. 3. Vlada političnih zadevah in pa z Jirecekom. Veliki entuzijazem kraljuje v Pragi. Pri vČerajŠnem dvorném obedu sedel zahtevala, da naj bi bile komisije, ki imajo reševati pritožbe ali reklamacije, po večini odvisne od vlade, je cesar med cesarjevicem Rudolfom in kardinalom knezom odsek pa je nasvetoval, da naj bi bile avtonomne, to se Schivarzenbergom. Po obedu je razgovor s povabljenimi • V • • i • • lj i i y i • l . • . • l i rr 7 r\ v* 7 . . 7 • pravi po večini voljene izmed davkoplaČevalcev samih, gosti trajal od 7. do 8. ure zvečer. Jutri daje cesar Dr. Poklukar, kise je vdeleževal nove cenitve osebno sploŠne avdijence\ opoludne obiŠče česko glediŠČe kjer ga in je toraj v tej zadevi prav dobro podučen, je prera- bode dr. Rieger pozdravil. čunal, da bi kranjska dežela zarad dobro izvršene vce--- nitve ne imela nobene škode, kakor večemu kakih do 30.000 gld.), ko bi 1500 gld. (to je obresti od 20.000 glasovali za nasvet odsekov, daje toraj za kranjsko deželo vse eno, kako da njeni poslanci gledé prve in druge točke glasujejo. Da so pa avtonomne, to je od davkoplaČevalcev samih voljene komisije za kmeta bolji, kakor pa po večini od vlade imenovane, to je pač vsakemu jasno, in zato je moral vsakdo, ki mu je korist kmečkega ljudstva pri srcu, za nje glasovati. Kako Listnica vredništva. Sl. odboru društva „Slo- venije" na Dunaji: Nikakor bi se ne branili natisniti Vaše ,,obrambe in pojasnila*' nasproti onemu članku, ki so ga ,,Novice" z Dunaja prinesle v 20. listu, ako bi v meri-toričnem oziru Vaš Članek stvar drugače razložil, kakor je o njej poročal naš gosp. dopisnik. Glasovalo se je dvakrat, to je tedaj istina, a tudi to je istina, da vršilo se je res vse od konca do kraja prav „po domače'4. To tudi Vaše so glasovali naši poslanci? Glede 1. točke, ki jo je baron Walterskirchen nekako premenil tako, da vlada določuje svoto, ki se pa za 15 let razdeli po odstotkih na čisti donesek, so za Walterskirchenov oziroma vladini predlog razen Schwegelna in TaufFererja glasovali gospodje: Klun, Pfeifer, Poklukar, Schneid, za nasvet Obreza, pri glaso- ,,pojasnilo" potrjuje ki pa še več pové, ÉÉ MÉ namreč to y da je predlog ob „objavi resolucije" na veliko slavo dr. Tavčarja ebveljal samo z jednim glasom. Le 0 tem je formalna razlika med porocilom ,,Novic" in pojasnilom Vašim, da prvo- 7 se dni k ,,ni opozoril nikoga, da naj se staňte pede v društvo zaradi resolucije", in da tudi „prvosednik ni pred- odsekov sta glasovala Hohenwart in vanji ništa bila navzoča grof Margheri in knez Win- burni debati" se ni dalo lahko'razločiti vpise lagal, naj se znova glasuje." In tega „pojasnila'4 se ne branimo objaviti v današnjem listu, ker je mogoče , da „v jako disch-Gratz. (Glej stenografični protokol državnega zbora > kdo je ta ali uni stran 1258.) Pri glasovanji o točki katero je grof rebiti zmotil. predlog stavil in je naš gosp. dopisnik o tem nehoté se. mo- Vetter nekoliko premenil, glasoval je knez Windisch-Grátz ravno tako, kakor Schwegel in naši gori omenjeni Kateri društveniki v kakem društvu so bolj ali manj „odlični" , to je subjektivno mnenje, ki ga lahko poslanci. Pri Hohenwart, Klun, Obreza točki glasovali so naši poslanci puščamo vsacemu po njegovi presoji. y Poklukar, Win- disch-Grátz za avtonomne komisi j e, le S chwe-gel in Taufferer sta glasovala zoper nje; ter s tem Današnjim „Novicam" je priložen ceník gospod-lekarja Piccoli-a, katerega posebni pozornosti naših bralcev priporočamo Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Tisk in založba : J. Blâznikovi naslediiiki v Ljubljani.