Prvo srečanje. Ob začetku šolskega leta 1888. sva _ sestala s tovarišem Engelbertom GanIom v Zvezdi, od kodef sva se šla vpiat na učiteljišče. Bila sva prvič skupaj! •roben, šibek fant je bil, a molčeč in re_n. Takoj se mi je prikupil in od takrat va postala dobra prijatelja. Sedela sva eni klopi, hodila skupaj na izprehode :r bila prijateljsko skupaj vsak dan po ar ur. V razredu so ga vsi učenci vzljuili ter ga spoštovali. Bil je miren in žalil i nikdar nikogar. Pomagal je vsakemu id. Njegove slovenske naloge so bile edno nekaj posebnega, kazalo je, da je adarjen. Žal, da nismo imeli v tisti dobi ^itelja, ki bi bil znal navdušiti mlade, lealne fante bolj za materinščino. V drugem letniku smo zaosnovali po icijativi Gangla leposlovni list »V o d i k«, ki je pa moral radi pomanjkanja snarnih sredstev kmalu prenehati. Da je bil duša listu Gangl, je samo ob sebi umevno. Gangl je bil vnet za vse lepo. Na stanovanju učiteljiščnikov v »Kreminalfirtelcu« — kakor smo takrat imenovali tisto stanovanje — se je zbiralo mnogo učiteljiščnikov, kjer se je g o j i 1 a godba, deklamacija,petje in dramatika. Seveda ni manjkalo nikdar Gangla, ki je bil za vse to najbolj navdušen. 2e v tistih dneh je zamislil snov svojemu »Sinu«. Lotil se je p e s n i § t v a. Na vsakdanjih sprehodih mi je skoraj vsaki dan čital nove spesnitve. Poslal jih je nekaj v oceno uredništvu »Zvona«. Dasi je bila kritika malo trpka, vendar ga ni oplašilo, da bi nadalje ne pesnil. Radi izpopolnitve je posetil pok. Cimpermana. S tem sta postala dobra prijatelja. Pesnik je spoznal v Ganglu talent, postal mu je naklonjen in marsikatera drobna pesmica — odsev njegove nežne lirike, je zagledala beli dan v »Zvonu«. Ganglova zasluga je bila, da se je vršila v 1. 1892. prva abiturientska veselica pripravnikov cele Slovenije. Za to veselico je zložil kantato,ki jo je uglasbil pok. Nedved — spesnil je tudi »Sina« — ki so ga igrali učiteljiščniki. Ta »Sin« je bil enminiatura njegove znane drame. Tiska njegov prvi »Sin« ni ugledal, vsaj meni ni znano. S prvo veselico, ki so jo priredili učiteljiščniki Slovenije na Ganglovo inicijativo, pa je stopil Gangl med prve organizatorje slov. učiteljstva. S tem je dal mogočen impulz nadaljni učit. organizaciji. Starejše učiteljstvo, tedanji voditelji, so takoj spoznali, da je stopil na pozorišče nov, mnogoobetajoč stanovski tovariš, upoštevali so ga, in ga pustili, da se je razvil v velikega Gangla — organizatorja, bojevnika za učiteljske pravice in stanovske svoboščine. Mnogo je pripomogel k njegovim uspehom prirojen dar govora, lepa dikcija, prijeten glas in vzvišenost njegove fraziologije. — Neštetokrat je govoril ob raznih sestankih učiteljiščnikov. Ce so bile misli in razpoloženja posameznikov še tako nasprotna, znal je ubrati svoj govor tako prikladno in prepričevalno, da se mu je vse uklonilo. Fran Škulj.