pomanjkanje odlo~itev Ekktro-Skvenija, d.o.o. UREDNI[TVO Glavni in odgovorni urednik: Brane Janji} Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Toma` Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NA[ STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail:brane.janjicdeles.si predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda Kova~i~ (El. Gorenjska), Nata{a Toni (TE-TOL), Vladimir Vaupoti~ (SEL), Jadranka Lu`nik (SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc @galin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Oro`im Kop~e (El. Maribor), Neva Tabaj (El. Primorska), Nino Maleti~ (EGS-RI Maribor), Drago Skorn{ek (TE[), Janez Zadravec (ELES), Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Jo{ko Zabavnik (Informatika), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana Peter @ebre MAXILINE d.o.o. Ljubljana TISK DELO TISKARNA d.d., Ljubljana NA[ STIK je vpisan v register ~asopisov pri RSI pod{t. 746. Po mnenju urada za informiranje {t. 23/92 {teje NA[ STIK med izdelke informativnega zna~aja. NA[ STIK je brezpla~en. Naklada 8.000 izvodov Prihodnja {evilka Na{ega stika izide 30. marca 2001. Prispevke zanjo lahko po{ljete najpozneje do 19. marca 2001. da atumi, kot sta denimo 15. april, ko naj bi odprli notranji trg z energijo, ali pa januar 2003, ko se bomo vklju~ili v evropski energetski trg, so se {e v~eraj zdeli sila dale~, `e danes pa z grozo ugotavljamo, da bodo prakti~no `e jutri. Ali smo ~as, od spoznanja, da nimamo druge mo`nosti, kot da se pridru`imo evropskim energetskim usmeritvam, dobro izrabili ali pa smo ga z za-vla~evanjem in ubadanjem z obrobnimi in manj pomembnimi zadevami nespametno zapravili, bo {e najbolje pokazal ravno trg. ^e upo{tevamo izjave najodgovornej{ih v energetskih podjetjih, bo spoznanje lahko tudi precej bole~e, saj nam kljub veliki ~asovni stiski manjka {e vrsta pomembnih aktov, uredb in dokumentov, {e zlasti pa ustreznih odlo~itev.Tako se nenehno dogaja, da se re{itve za vrsto odprtih elektroenergetskih vpra{anj prelagajo iz meseca v mesec, v do-lo~enih primerih, kot so denimo gradnja spodnjesavske verige, lastni{tvo jedrske elektrarne ali priprava nacionalnega energetskega programa, pa celo iz leto v leto. Opozorila iz energetskih podjetij, da je v tak{nih razmerah pomanjkanja klju~nih odlo~itev te`ko ali celo nemo-go~e delati, ostajajo zgolj opozorila, ki poleg tega o~itno kro`ijo v napa~nih krogih, saj bi se druga~e doslej `e marsikaj spremenilo. V tej lu~i je zelo zanimiva tudi {tudija o konkuren~nosti doma~ih proizvajalcev elektri~ne energije, ki nakazuje celo vrsto potrebnih in takoj{njih ukrepov, s katerimi bi vendarle elektrogospodarstvu zagotovili neko prihodnost tudi po letu 2003. Omenjena {tudija namre~ ni zanimiva zgolj po multidisciplinarnem na~inu, s katerim so se njeni izdelovalci lotili nekaterih akutnih energetskih vpra{anj, in predlaganih re{itvah, temve~ tudi po samem na~inu njenega nastanka. Po ve~mese~nem neuspe{nem ~akanju, da odlo~ilni korak naredi lastnik in zagrize v kislo jabolko nakopi~enih energetskih te`av, so jo spodbudila namre~ kar proizvodna podjetja sama. A glej ga vraga, z njenimi ugotovitvami si spet nimajo kaj dosti pomagati, saj je kon~na odlo~itev znova zgolj v rokah lastnika. In medtem ko ta {e vedno »modro« mol~i, ~as neusmiljeno te~e in te~e in se `al tudi vse bolj izteka. Foto Peter @ebre www.eles.si / tema meseca Vrednost potrebnih nalo@b se`e v milijarde Elektrogospodarstvo ima v primerjavi z drugimi gospodarskimi panogami tudi na podro~ju investicijske politike precej druga~na izhodi{~a, saj je na-lo`beno dinamiko doslej odobravala in s cenami posredno dolo~ala dr`ava. Da bi bile zadeve {e bolj zapletene, gre v elektrogospodarstvu za zelo drage naprave, ve~ina projektov pa je razvle~ena na ve~ let. P omanjkanje investicijskega denarja v Bele krajine. Po besedah direktorja elektrogospodarstvu v minulih letih Elesa mag. Vekoslava Koro{ca dela se bo {e najbolj poznalo ob odprtju na tem projektu nemoteno te~ejo in trga z energijo, ki bo dejansko poka- bodo ravno letos v najve~jem zama-zal na vse na{e konkuren~ne predno- hu, pri ~emer naj bi opravili vsa grad-sti in pomanjkljivosti. Kaj so v svoje bena dela, dobavljen bo 400/110 kV nalo`bene na~rte v letu 2001 zastavi- transformator in celotna visokonape-la posamezna podjetja, iz katerih vi- tostna oprema, kot tudi oprema za rov naj bi pritekala investicijska sred- vodenje in za{~ito. Prav tako pa pote-stva in ali nalo`be `e vklju~ujejo ka priprava razpisne dokumentacije predvideno liberalizacijo slovenskega za razplet daljnovodov in poslovno trga, so bila samo nekatera od vpra- stavbo. Sredstva za izpeljavo te teh-{anj, s katerimi smo se tokrat napoti- ni~no in tudi finan~no precej zahtev-li v na{e elektrarne, distribucijska in ne nalo`be, katere celotna vrednost je prenosno podjetje. ELES BO ZA INVESTICIJE LETOS NAMENIL DOBRE TRI MILIJARDE TOLARJEV Osrednja leto{nja Elesova investicija je zagotovo nadaljevanje gradnje 400/110 kV RTP Kr{ko z razpletom daljnovodov, za katero je bil temeljni kamen polo`en lansko jesen in naj bi jo predvidoma kon~ali prihodnje leto. Kot je znano, gre za enega najpo-membnej{ih prenosnih objektov, ki bo bistveno prispeval k zagotovitvi nemotene oskrbe z elektri~no energijo in k izbolj{anju napetostnih razmer na obmo~ju Dolenjske, Posavja in ocenjena na 3,6 milijarde tolarjev, naj bi Eles zagotovil bodisi s prodajo delnic Taluma in TDR Ru{e ali pa z najemom dolgoro~nih posojil, katerih odpla~ilo naj bi bilo nato regulirano preko cene dostopa do omre`ja. Poleg tega vitalnega projekta so, kot nam je povedal mag.Vekoslav Ko-ro{ec, v leto{njih Elesovih na~rtih {e priprava gradnje dvosistemskega 110 kV daljnovoda TE-TOL-Polje-RTP Beri~evo, ki naj bi zagotovil nemoteno napajanje slovenske prestolnice. Tudi tu so re{ena vsa tehni~na vpra{anja in v projektu je upo{tevana tudi morebitna zgraditev 200 MW plinske elektrarne na tej lokaciji, {e vedno pa potekajo dogovori z mestom Ljubljana in Minstrstvom za okolje in prostor. Eles bo tako letos sku{al pridobiti vsa potrebna lokacijska in gradbeno dovoljenje, konkretna dela pa naj bi nato za~eli prihodnje leto. Pomembna leto{nja nalo`ba je tudi zamenjava dotrajanega 110 kV daljnovoda Fala–Pekre, kjer je projektna dokumentacija prav tako `e dokon~ana, del pa naj bi se predvidoma lotili septembra. V drugi polovici leta pa se bodo za~ela tudi dela pri gradnji novega 400 kV polja Be-ri~evo 2 v RTP Okroglo, ki naj bi ga dokon~ali prihodnje leto. Del investicijskega denarja pa bo Eles potreboval tudi za za~etek delovanja nekaterih dru`b, povezanih z odprtjem trga, pri ~emer za Borzen trenutno poteka razpis za dobavo programske in strojne opreme, za Trgel, ki je prav tako `e dobil zeleno lu~ nadzornega sveta, pa vse potrebno za za~etek delovanja do odprtja trga. Ker je Eles po energetskem zakonu pristojen tudi za razvoj prenosnega omre`ja, naj bi po novem investicijske na~rte pripravljali vsake dve leti in jih v okviru odobrenega programa tudi izvajali, pri ~emer naj bi za financiranje teh nalo`b sredstva zagotavljali iz naslova prispevka za dostop na prenosno omre`je. Za ve~je investicijske projekte, kot sta denimo 400 kV povezava Cirkovce–Heviz (Mad`arska) in nova 400 kV povezava proti Italiji, na relaciji Okroglo–Udine, in so {ir{ega nacionalnega in tudi strate{kega pomena, pa bo vire financiranja {e treba poiskati. Pri tem pa naj ne bi bilo ve~jih te`av, saj gre za projekte, ki so z vidika tranzita elektri~ne energije sila zanimivi in dodatno krepijo pomembnost Slovenije kot se~i{~a energetskih poti. V OSPREDJU DRUGA FAZA PRENOVE V Dravskih elektrarnah je med investicijskimi projekti, predvidenimi za leto 2001, v ospredju vsekakor druga faza prenove verige Dravskih elektrarn, v okviru katere bodo temeljito posodobili {e elektrarni Vuhred in O`balt. Kot nam je povedal tehni~ni direktor Dravskih elektrarn Zdravko Mo~nik, dela potekajo v skladu z investicijskim programom, v okviru katerega poteka {e sklepanje zadnjih pogodb za dobavo potrebne opreme. Kot je znano, so glavni dobavitelji bili `e izbrani, razpisi za dobavo manj{e opreme in monta`na dela pa naj bi 2 brez varovalke Med Elesovimi investicijami je letos v ospredju gradnja RTP Krško. bili končani maja. Hkrati z izbiranjem dobaviteljev potekajo tudi projektantska dela, s konkretnimi deli na Vuhredu pa naj bi začeli enkrat julija. Pri prenovi bodo Mariborčani uporabili že preizkušeni recept iz prve faze prenove, kar pomeni, da bodo dela na Ožbaltu sledila s približno trimesečnim zamikom. Med drugimi večjimi letošnjimi investicijami pa je Zdravko Močnik omenil še remont in zamenjavo dela opreme za daljinsko vodenje na HE Formin in obnovo še drugega transformatorja na tej isti elektrarni. V Dravskih elektrarnah bodo poleg tega opravili še več rednih gradbenih vzdrževalnih del, med katere sodi prekritje jezovne zgradbe na HE Mariborski otok in utrjevanje stabilnosti jezu Melje. Za slednjega je bila lani izdelana posebna študija, v skladu z njenimi ugotovitvami pa bo sanacija jezu Melje potekala postopoma oziroma v skladu z dotokom finančnih sredstev naslednji dve, tri leta. Vsa druga za letos predvidena investicijska vlaganja pa se nanašajo na redna vzdrževalna dela, v okvir katerih sodi zamenjava dotrajane opreme, ki lahko vpliva na samo sposobnost obratovanja elektrarn. Naj še omenimo, da predvidena finančna sredstva za izpeljavo druge fa- ze prenove v tem letu znašajo približno dve milijardi 900 milijonov tolarjev, za vse druge omenjene investicije pa naj bi namenili še 700 milijonov tolarjev. TBM PREBIL ČE TUNEL ZA HE DOBLARII Sredi februarja so se s priložnostno slovesnostjo ob preboju dovodnega tunela za HE Doblar II končala najzahtevnejša gradbena dela pri gradnji obeh novih hidroelektrarn na Soči, ki so že dalj časa osrednji naložbeni projekt soških elektrarn. Slovesnosti pri akumulacijskem jezeru v Poselu so se ob koncu del s strojem TBM med drugim udeležili Igor Bavčar, minister za evropske zadeve, Norberto Cappello, italijanski veleposlanik v Sloveniji, poslanci s Primorske v državnem zboru, vodstva izvajalskih podjetij in številni predstavniki iz elektrogospodarstva. Stroj TBM je zarezal hribino za HE Plave II v začetku junija leta 1999 v vasi Ložice in končal preboj skoraj šest kilometrov dolgega dovodnega tunela v letu dni. Sredi lanskega leta so izvajalci del Joint Venture Soča v kratkem času demontirali stroj iz vtoka v Ajbi in ga ponovno sestavili ob vstopu v dovodni tunel za HE Doblar II pod poslovno stavbo in strojnico stare HE Doblar. Kot je v pozdravnem govoru povedal Vlado Gabrijelčič, vodja projekta doinštalacije HE na Soči, so izkop 3-423 metrov dolgega tunela za HE Doblar II začeli oktobra lani. V dobrih štirih mesecih je TBM opravil svojo nalogo brez zapletov. Povprečno je na dan napredoval po 30 metrov, največji dnevni prodor v hribino pa je bil 52 dolžinskih metrov. Za ta tunel je stroj TBM izkopal okrog 130.000 kubičnih metrov materiala, katerega so iz njega prepeljali z vlakovno kompozicijo. V tunel so vgradili 8.557 betonskih segmentov kot oblogo tunela. Tudi druga gradbena dela pri tem objektu so sedaj v polnem teku. Betonirajo vodostan, strojnico s tlačnim tunelom, zapor-nično komoro in vtočni objekt. Pred vrati je montaža opreme. Potek del kaže, da bo elektrarna s 40 MW moči in predvideno letno proizvodnjo 212 GWh končana v predvidenem roku in v okviru načrtovanih sredstev. Doslej opravljena dela sestavljajo dve tretjini predračunske vrednosti investicije. Pri Soških elektrarnah računa- Z KRILA V HLAČE? v fse kar biva, miga in leze na tem svetu, je iz dneva v dan podvrženo nujnemu spreminjanju in prilagajanju. Vtem se skriva odgovor slehernega napredka, nazadovanja ali propadanja. Po Charlesu Darwinu ne preživi najmočnejši svoje vrste, niti najpametnejši, pač pa le tisti, ki seje zmožen najbolje prilagoditi spremembam. Tudi razvoj slovenske investicijske dejavnosti je močno odvisen od konkretne sposobnosti in pripravljenosti prilagajanja tistih, ki na državni ravni oblikujejo slovensko energetsko politiko, pa tudi tistih, ki so neposredno ali posredno odgovorni za njeno izvajanje. Kaj so doslej, denimo, storili za odpravo problema nasedlih investicij? Da bi se lahko dokopali do neke realne slike o trenutnem stanju energetske razvojne politike, bi morali analitiki skrbno proučiti dosežene rezultate dela v zadnjih petih ali sedmih letih. Štejejo namreč samo konkretna dejanja, od nenehnih obljub o skorajšnjem premiku na bolje ni nobene koristi. Čeprav so v minulih letih energetske institucije na investicijskem področju pripravile na ducate raznih konceptov, študij in projektov, na državni ravni še ni neke celovite, resorsko usklajene strategije o prihodnjem razvoju slovenske energetike. Če se preko plank energetskega vrtička vsaj bežno ozremo na trate evropskih držav, lahko hitro ugotovimo, da se v svetu tudi na tem področju odvijajo bliskovite spremembe, večje, kot smo pripravljeni priznati, če nočemo, da bi Slovenija ostala zaprt, samozadosten energetski otoček sredi morja burnih sprememb, gotovo ni druge poti, kot čimprej odpreti vrata v svet sodobnega energetskega razvoja. Včasih pa se zatika že pri osnovnih pojmih o elektriki, o kateri radi razpravljamo v zvezi z naravnim monopolom. Prepričani smo, da bi bilo primerneje govoriti o darovih narave, o odgovornem odnosu do energije, o nujnosti gospodarnega izkoriščanja energije in podobno. Tako bi še pred razpravo o možnostih trgovanja z električno energijo morali razčistiti osnovne pojme o značaju, vlogi in namenu energije. Dogajajo pa se še usodnejše stvari. Kaj za prihodnji energetski razvoj pomeni nameravani prenos energetike iz gospodarskega na okoljevarstveno ministrstvo? Bo energetika res čez noč smuknila iz krila v hlače? Bodimo realisti! MIRO JAKOMIN tema meseca Po 3.423 metrih vrtanja pod Dobro obiskana slovesnost zemljo so na drugi strani tunela ob koncu del s TBM na gradbi{~u pred strojem pri{li na dan delavci, v Podselu. ki so delali na stroju TBM. jo, da bodo sposobni poravnati obveznosti poslovanja in najetih kreditov za obe novi elektrarni s ceno sedmih tolarjev za kWh. Veselje z udeleženci slovesnosti je ob koncu preboja obeh tunelov delil tudi Dušan Crnigoj, generalni direktor Primorja iz Ajdovščine, ki je član družbe Soča. Dobro opravljeno delo je zagotovo dokaz pogumnega dela slovenskih gradbenih podjetij in dobra preskušnja za vstop na konkurenčni odprti trg. Prednosti stroja TBM za tovrstna dela je predstavil Robert Brajdih, direktor družbe Soča. Zahvalil se je investitorju SENG, da je izbral tovrstni način preboja tunela, ki poleg večje učinkovitosti pomeni tudi humanejše delo za zaposlene. Preboj obeh tunelov je prvi večji korak k postopnemu končevanju obeh hidroelektrarn. Direktor Brajdih upa, da bodo domači in tuji izvajalci del še naprej tako složno sodelovali in omogočili investitorju, da bosta do konca leta zgrajeni in pričeli obratovati obe hidroelektrarni. O velikem razumevanju investitorja do težav, ki so jih imeli s strojem TBM pri začetku preboja tunela za HE Plave, je govoril Manfred Jager, direktor avstrijskega podjetja Jager, ki tudi sodeluje pri gradnji obeh elektrarn v okviru družbe Soča. Zdaj, ko TBM zapušča Soško dolino in odhaja v [panijo, se je pokazalo, da je bila odlo~itev za tovrstni na~in izdelave dovodnih tunelov, in ne kla-si~nega, zelo primerna in u~inkovita ter so z njo dosegli dobre rezultate. Na preboju obeh tunelov so pri delu s strojem TBM sodelovali delavci iz osmih dr`av, ki so govorili 14 jezikov. INVESTICIJE NAMENJENE PREDVSEM IZBOLJ[ANJU OSKRBE Kot so sporo~ili iz delni{ke dru`be Elektro Ljubljane, je investicijska dejavnost podjetja usmerjena predvsem v zagotavljanje stalne, zanesljive in kakovostne dobave elektri~ne energije vsem svojim odjemalcem. Investicijske na~rte v letu 2001 so v grobem razdelili na {est naslednjih skupin, kot so: prehod na 20 kV napetostni nivo na obmo~ju Zagorja in opu{~anje 35 kV napetostnega nivoja v Ljubljani, raz{iritev razdelilnih transformatorskih postaj (RTP) za zanesljivej{e napajanje Bele krajine, pove~anje zanesljivosti obratovanja elektroenergetskega sistema z zamenjavo zastarelih in dotrajanih naprav, gradnja distribucijskega centra vodenja, gradnja telekomunikacijskih zvez, gradnja objektov srednjenape-tostnega in nizkonapetostnega nivoja za normalizacijo napetostnih razmer pri odjemalcih elektri~ne energije. Skupna vsota za~asnega plana investicij v letu 2001 zna{a 4 milijarde 800 milijonov tolarjev. V prvo skupino investicij uvr{~ajo rekonstrukcijo srednjenapetostnega sti-kali{~a v RTP Poto{ka vas, dograditev RTP Polje in RTP Vi~ za potrebe prehoda na 20 kV napetostni nivo zaradi opustitve 35 kV in 10 kV napetostnega nivoja. V skladu z opu{~anjem 35 kV in 10 kV napetosti na podro~ju poslovne enote Elektro Trbovlje bodo letos za~eli s prehodom na 20 kV napetostni nivo. V ta namen je bilo `e letos v RTP Poto{ka vas kompletirano 110 kV transformatorsko polje TR3 z vso potrebno opremo. V obstoje~ih 35 kV in 10 kV stikali{~ih RTP Po-to{ka vas bodo prihodnje leto po fazah vgradili oziroma dogradili nove 20 kV oklopljene celice z vakumski-mi stikali s pripadajo~o opremo za za{~ito ter zamenjali dotrajano in zastarelo napravo za daljinsko vodenje. V sklop prehoda na 20 kV na ob-mo~ju Zagorja sodi tudi gradnja RP 20 kV Izlake. Zgraditev teh dveh objektov je nujna predvsem iz vidika napajanja gradbi{~ avtocestnih predorov na obmo~ju Trojan. Zaradi opu{~anja 35 kV napetosti v RTP Kle~e, ki je v lasti Elesa, planirajo dograditev RTP Polje in RTP Vi~ z dodatnima 110 kV TR poljema za potrebe transformacije 110/20 kV ter dograditev obstoje~ih 10 kV stikali{~ z 20 kV stikali{~ema v obeh RTP. Dejanski obseg sicer nujnih dograditev v RTP Polje in RTP Vi~ bo odvisen od hitrosti pridobivanja upravne in tehni~ne dokumentacije in razpo-lo`ljivih finan~nih sredstev za investicije v letu 2001. V drugo skupino sodi raz{iritev objektov za zanesljivej{e napajanje po-dro~ja Bele krajine, ki se je v primeru snega in `ledu pokazalo kot nezanesljivo in je to imelo za posledico tudi veliko gospodarsko {kodo. V to skupino uvr{~ajo 2. fazo gradnje RTP Metlika z dogradnjo drugega transformatorja mo~i 20 MVA s pripada-jo~im 110 kV transformatorskim poljem ter z dograditvijo 110 kV dalj-novodnih polj in dogradnjo 110 kV daljnovodnih polj v RTP ^rnomelj. Dograditev obeh objektov obsega izvedbo gradbenih del in monta`o 110 kV stikalne, merilne in za{~itne opreme za vodenje. Druga faza gradnje 4 RTP Metlika je pogojena z zgraditvijo 110 kV daljnovodnih polj v RTP ^rnomelj. V tretjo skupino, ki obsega objekte za pove~anje zanesljivosti obratovanja elektroenergetskega sistema z zamenjavo zastarelih in dotrajanih naprav, uvr{~ajo obnovo RTP Grosuplje. V RTP Grosuplje je predvidena zamenjava celotne opreme za za{~ito in daljinsko vodenje ter 110 kV merilnih transformatorjev. Obseg obnove za leto 2001 bo prilagojen razpolo`lji-vim finan~nim sredstvom. V Elektro Ljubljani potekajo tudi dela za gradnjo novega distribucijskega centra vodenja, in sicer z namenom zagotavljanja ~im bolj kakovostne in zanesljive distribucije elektri~ne energije, upravljanja in nadzora omre`ja in naprav, planiranja in razvoja, obravnavanja motenj pri oskrbi, finan~nega poslovanja in vzpostavitve informacijskega sistema za odjemalce. Letos planirajo dokon~anje gradbenih del in za~etek monta`e tehno-lo{ke opreme. V peto skupino sodi sistem telekomunikacijskih zvez. Za izkori{~anje vseh mo`nosti novega distribucijskega centra vodenja se na obmo~ju Elektro Ljubljane modernizira tudi sistem telekomunikacijskih zvez. Ob-stoje~e telekomunikacijsko omre`je je sestavljeno iz analognega in digitalnega dela. Analogna tehnologija (prenosni medij in terminalne naprave) ne zadostuje potrebam procesnega in poslovnega podsistema, zato jo bodo zamenjali z digitalno tehnologijo. V {esti skupini je tako kot `e vse od leta 1995 ena od prioritet pri gradnji objektov srednjenapetostnega in nizkonapetostnega nivoja gradnja objektov za normalizacijo napetostnih razmer pri odjemalcih na nizki napetosti. Te m objektom sledijo objekti iz naslova pove~evanja odjema v omre`ju zaradi izdanih elektroenergetskih soglasij in obmejne problematike. V ta sklop uvr{~ajo tudi gradnjo in obnovo osnovnih vodov, ki medsebojno povezujejo napajalna obmo~ja sosednjih RTP. Na~rtujejo, da bo fizi~ni obseg teh investicij letos okvirno tak kot v dosedanjih letih. Planirana je gradnja prek 100 novih transformatorskih postaj, predvsem manj{e instalirane mo~i z okrog 100 kilometrov priklju~nih vodov in okrog 100 kilometrov nizkonapetostnih razvodov. Pri planiranem obsegu je preko 50 odstotkov investicij na področju gradnje objektov za normalizacijo napetostnih razmer. VSE VEČJE POTREBE PO REVITALIZACIJI OBJEKTOV V delniški družbi Elektro Maribor so za leto 2001 izdelali drugi osnutek plana investicij v znesku 4 milijarde 70 milijonov tolarjev. Poleg vse večjih potreb po revitalizaciji dotrajanih in tehnološko zastarelih objektov se danes kažejo posledice manjšega vlaganja v nove investicijske projekte na 110 kV napetostnem nivoju, v dotrajani in zastareli opremi (merilne naprave in instrumenti, delovni stroji in naprave, transportna sredstva) ter v dotrajanosti objektov tehnično operativnih služb. To seveda posredno negativno vpliva na doseganje ciljev, kot so povečanje obratovalne pripravljenosti energetskih objektov, povečanje tehnične zmožnosti spremljanja kakovosti napajanja v distribucijskem elektroenergetskem sistemu ter povečanja konkurenčnosti in povečanja pripravljenosti v smislu deregulacije v elektroenergetskem sistemu. Leta 2000 so po predhodnem soglasju nadzornega sveta podpisali pogodbo o dobavi tehnološke opreme za distribucijski center vodenja (DCV). Pogodbo so delno uresničili že leta 2000, ostali del pa je predviden v letih 2001 in 2002. Za leto 2001 so načrtovali obseg dobave tehnološke opreme v višini 245 milijonov tolarjev. Elektro Maribor nadaljuje gradnjo novega RTP 110/20 kV z vključitvijo v DV 2x110 kV Race; v teku so gradbena in elektromontažna dela ter končna ureditev srednjenapetostnih vodov. Dela nameravajo končati do konca leta. Za investicijo načrtujejo 272 milijonov tolarjev. Na podlagi odločbe republiškega elektroenergetskega inšpektorata (REI) morajo v RTP 110/20 kV Ljutomer zamenjati zastarelo primarno in sekundarno opremo v stikališču 110 kV. Projektna dokumentacija je izdelana. Za uresničitev projekta načrtujejo 120 milijonov tolarjev. Rezultati študij in analiz razvoja distributivnega omrežja javnega podjetja Elektro Maribor narekujejo dograditve transformatorskih polj za transformatorje 110/20 kV v naslednjih objektih: RTP 110/20 kV Ormož, RTP 110/20-10 kV Dobrava in RTP 110/20 kV Lenart. Projektna dokumentacija je v izdelavi. Ocenjena vrednost dograditev zna{a 80 milijonov tolarjev. Po lanskem ~rtanju dobave energetskih transformatorjev 110/20 kV 31,5 MVA, bodo letos morali nujno izvesti zamenjave v RTP 110/20 kV Sladki vrh in RTP 110/20 kV Radenci. Za zamenjave treh transformatorskih enot na~rtujejo 210 milijonov tolarjev. Zamenjati je treba tudi dotrajano za{~itno vrv na DV 2x110 kV Murska Sobota-Ljutomer. Letos na~rtuje-jo izvedbo javnega naro~ila za dobavo in monta`o za{~itne vrvi z vgrajenimi opti~nimi vlakni, s kabelskim sistemom in terminalsko TK opremo v RTP, in sicer v vi{ini 110 milijonov tolarjev. V osnutku plana investicij za leto 2001 je kar nekaj projektov, za katere imajo izdane odlo~be republi{kega elektroenergetskega in{pektorata. Gre predvsem za zamenjave dotrajane primarne in sekundarne opreme v RTP-jih 110/X kV. Za uresni~itev teh del bi potrebovali preko 182 milijonov tolarjev. [tevilna dela na~rtujejo tudi na po-dro~ju TK omre`ja in poslovno-teh-ni~nih informacijskih sistemov. Med njimi omenimo {e zlasti nadgradnjo TK omre`ja za potrebe vodenja, manj{e raz{iritve LAN omre`ja, posodobitve VF zveze, nadzorni sistem radijske mre`e, nabavo ostale opreme za komunikacijo, dela na projektih grafike (GIS), na projektu centrov vzdr`evanja v omejenem obsegu vodenja itd. Za omenjene investicije bi potrebovali 245 milijonov tolarjev. Najve~ja vlaganja (preko 1 milijarde 300 milijonov tolarjev) so potrebna v objekte na srednji in nizki napetosti. Na tem podro~ju nadaljujejo avtomatizacijo srednjenapetostnega omre`ja, rekonstrukcije povezovalnih srednjenapetostnih vodov, novogradnje transformatorskih postaj z vklju-~itvami v srednje in nizkonapetostna omre`ja ter investicije za izbolj{anje slabih napetostnih razmer. Uresni-~itev teh del je odvisna od razpolo`lji-vih finan~nih sredstev. V ostalo opremo (merilne naprave, orodja, mehanizacija, transportna sredstva, inventar) in v objekte teh-ni~no operativnih slu`b letos nameravajo vlo`iti preko 1 milijarde tolarjev. Poleg tega bi bilo treba tudi zgra- 5 tema meseca 6 diti oziroma obnoviti objekte, kot so: gara`e, garderobe in skladi{~a v PE Ptuj; objekte tehni~no operativnih slu`b v Ormo`u, Ra~ah in Ljutomeru; skladi{~a v Radvanju; poslovne prostore na Vetrinjski ulici 2, v Mariboru. Velik poudarek letos bo vsekakor na pridobivanju investicijsko projektne dokumentacije za naslednje projekte: DV 2×110 kV Murska Sobota -Ma~kovci; DV 110 kV Murska Sobota - Lendava; DV 110 kV Lenart -Radenci; RTP 110/10(20) Melje; RTP 110/10(20) Koro{ka vrata; kab-lovod 110 kV Pekre - Koro{ka vrata -Melje; zamenjava za{~itne vrvi z OPGW na DV 110 kV Ljutomer -Ormo`; zamenjava primarne in sekundarne opreme v stikali{~u 110 k V, sekundarne opreme v stikali{~u 20 kV ter RTU v RTP 110/20 Ptuj in RTP 110/20 Murska Sobota; raz{iritev sti-kali{~a SN v RTP 110/20-10 kV Dobrava. Za investicijsko projektno dokumentacijo teh objektov bi potrebovali 145 milijonov tolarjev. ZAGOTOVITI IZDATNEJ[A INVESTICIJSKA SREDSTVA Na pripravo leto{njega osnutka investicijskega plana v delni{ki dru`bi Elektro Celje je v veliki meri vplival zelo skopo odmerjen investicijski ko-la~ za leto 2000. Sredstva v vi{ini 1 milijarde 240 milijonov tolarjev v minulem letu niso zado{~ala za osnovna vlaganja v re{evanje slabih napetostnih razmer, obnovo dotrajanih elektroenergetskih naprav, gradnjo objektov za priklju~evanje novih odjemalcev itd. Zato letos pri~akujejo, da bo pri delitvi znotraj GIZ distribucije elektri~ne energije razumevanje za ve~jo prerazporeditev investicijskega denarja za Elektro Celje. Investicijsko dejavnost nameravajo nadaljevati v RTP 110/20 kV La{ko, za katero so `e izvedli javne razpise za primarno in sekundarno opremo. Za normalno nadaljevanje investicije potrebujejo {e 260 milijonov tolarjev. Hkrati potrebujejo za prehod z 10 na 20 kV napetostni nivo v La{kem 140 milijonov tolarjev, od tega v letu 2001 dobro polovico. V zaostanku so tudi na podro~ju telekomunikacij, saj za kompletiranje opreme v TK vozli{~ih klju~nih RTP-jev potrebujejo 70 milijonov tolarjev, za dokon~anje opti~nih povezav pa nadaljnjih 150 milijonov tolarjev. Zaostanek investicijske dejavnosti iz preteklih let je viden tudi na področju revitalizacije 110 kV opreme. To je najbolj očitno pri zamenjavi merilnih tokovnih transformatorjev s kombiniranimi napetostniki in to-kovniki (zahteva Elesa). Od objektov najbolj izstopa RTP 110/20 kV Podlog, kjer so pred 8 leti z dodatnimi posegi podaljšali življenjsko dobo 110 kV ločilkam (skupna investicijska vrednost 25 milijonov tolarjev). Za revitalizacijo 110 kV in 20 kV opreme potrebujejo 100 milijonov tolarjev. V sklepni fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja je dozidava 20 kV sti-kališča v RTP 110/20 kV Brežice. Za ločitev SN podeželskega omrežja od mestne kabelske mreže potrebujejo najmanj tri dodatne SN celice, katere v obstoječe 20 kV stikališče ni mogoče vgraditi. Za izvedbo tega v tekočem letu potrebujejo 30 milijonov tolarjev. Omenimo tudi vgradnjo drugega transformatorja v RTP 110/20 kV Šentjur, ki je v zaključni fazi (potrebno bo 40 milijonov tolarjev). Letos se bo treba lotiti zamenjave opreme za vodenje RTP 110/20 kV Velenje in Vuzenica, saj je zaradi ne-kompatibilnosti te opreme z novejšo opremo v CV Celje obratovanje problematično. V ta namen bi potrebovali 70 milijonov tolarjev. Pri DV 2x20 kV Podlog-Vransko, ki je ključni objekt za napajanje avtocestnih predorov na območju Trojan, je uresničena tretjina rekonstrukcije tega daljnovoda, za zaključek del pa potrebujejo še 80 milijonov tolarjev. Avtomatizacija SN omrežja ter objekti RP Podsreda, RP Planina in RP Mežica bodo letos zahtevali 100 milijonov tolarjev. Ob tem kaže poudariti, da imajo za mnoge objekte izdane odločbe inšpekcijskih služb z zahtevo po ureditvi le-teh v normalno obratovalno stanje. Osnutek plana investicij je pripravljen v višini 4 milijarde 500 milijonov tolarjev. Do sprejetja končnega plana investicij namenjajo mesečno za investicije le dvanajstino lanske uresničene investicijske dejavnosti. NALOGE RAZVRŠČENE PO PREDNOSTNEM POMENU Pri izvajanju investicijskih vlaganj v delniški družbi Elektro Gorenjska imajo že več let prednostni pomen naslednji projekti: obnova dotrajanih 110 kV objektov, predvsem z vidika vodenja; sanacija slabih napetostnih razmer s postopnim prehodom na 20 kV napetost, z interpolacijo novih postaj in z oja~itvami nizkonapetostnega omre`ja; zgraditev distribucijskega centra vodenja (DCV) z avtomatizacijo srednjenapetostnega omre`ja; zgraditev poslovnega in procesnega informacijskega sistema. Omenjene investicije so razvr{~ene v prioritete glede na potrebnost, ki je dolo~ena na podlagi meritev, {tudij, razpolo`ljivih sredstev in virov tujih sredstev. Za nemoteno nadaljevanje s srednjero~nimi na~rti na~rtovanih gradenj bi v letu 2001 potrebovali preko 2 milijarde 300 milijonov tolarjev. Glede na predvidene vire sredstev (lastna sredstva, krediti, sofinanciranja) naj bi letos za investicije skupno porabili ve~ kot 1 milijardo 600 milijonov tolarjev. Tako naj bi za objekte na 110-kilovoltni napetosti predvidoma namenili 51,6 odstotka sredstev, za objekte na srednji in nizki napetosti 24,6 odstotka, za opremo 11 odstotkov, za obnovo in rekonstrukcije stavb 6,2 odstotka, za investicijsko in {tudijsko dokumentacijo 5,1 odstotka in za proizvodne objekte 1,5 odstotka. Kak{no je trenutno stanje na po-dro~ju gradnje 110-kilovoltnih objektov? V RTP 110/20 kV Labore je kon~ana zamenjava 10-kilovoltnih celic z 20 kilovoltnimi po sektorjih in monta`a pripadajo~e sekundarne opreme (za{~ita in vodenje). Z javnim razpisom je bil izbran dobavitelj 110 kV stikali{~a, 110 kV kabla in ustreznega dela sekundarne opreme. Za RTP 110/20 kV Medvode se kon~uje priprava tehni~ne dokumentacije za razpis in za pridobitev gradbenega dovoljenja. Objekt naj bi za~eli graditi {e letos. Za RTP 110/20 kV [kofja Loka (rekonstrukcija in raz{iritev) je pridobljeno gradbeno dovoljenje, treba je revidirati izdelano dokumentacijo za razpis, s katerim bodo izbrali dobavitelja sekundarne opreme in dodatnih 20 kV celic. Na podro~ju srednje in nizkonapetostnih objektov bodo v skladu s programi za sanacijo slabih napetostnih razmer v letu 2001 nadaljevali s prehodi z 10 na 20 kV nivo ter z rekonstrukcijo in interpolacijo transformatorskih postaj. Treba je zgraditi in rekonstruirati 18 transformatorskih postaj in 23 kilometrov daljnovodov Distribucijska podjetja naj bi letos za investicije namenila dobrih 17 milijard tolarjev. in kablovodov. Pri vlaganjih v nizkonapetostno omre`je se bo investicijska dejavnost prav tako odvijala v skladu s programi za sanacijo slabih napetostnih razmer. Pri tem je treba sanirati in na novo zgraditi preko 26 kilometrov nizkonapetostnega omre`ja. Poleg tega so sredstva namenjena za nabavo ra~unalni{ke opreme, merilnih naprav, opreme za{~ite in vodenja, velikih orodij in mehanizacije, transportnih sredstev itd. Sredstva vlagajo tudi v izdelavo idejnih projektov, projektov za pridobitev gradbenih dovoljenj in izvedbo 110 k V, 20 in 0,4 kV objektov, projektov za razpis, {tudij VN in SN omre`ij, elaboratov vklju~evanja objektov v prostor itd. V skupini s proizvodnimi objekti pa planirana sredstva namenjajo za kon~anje sanacije hidroelektrarne Savice in sanacijo male hidroelektrarne Dav~a. Kot ugotavljajo, je razkorak med obra~unano amortizacijo in s prilivi pokrito amortizacijo {e vedno prevelik, da bi zagotavljal zadostno vi{ino lastnih sredstev, zato `e nekaj let za investicije najemajo dolgoro~ne kredite, z namenom, da bi bila finan~no pokrita vsaj najnujnej{a vlaganja. DELA PLANIRAJO V OBSEGU PREJ[NJEGA LETA V osnutku plana investicijskih vlaganj delni{ke dru`be Elektro Primorska so za leto 2001 trenutno predvidena vlaganja v investicijsko dejavnost v obsegu prej{njega leta, in sicer v elektroenergetske objekte, opremo in naprave ter dokumentacijo. Med sredstvi, ki so predvidena za objekte, je 250 milijonov tolarjev namenjenih za investiranje v naslednje elektroenergetske objekte: RTP 110/20 kV Dekani, 2x31,5 MVA - novogradnja, 40 milijonov tolarjev za dokon~anje in vklju~itev objekta v omre`je; RTP 110/20 kV Vrtojba - nadaljevanje revitalizacije objekta, 60 milijonov tolarjev za obnovo dveh transformatorskih polj 110 kV; RTP 110/20 kV Pivka - dokon~anje vgradnje drugega transformatorja 20 MVA, 80 milijonov tolarjev. Ostala sredstva so predvidena za manj{a rekonstrukcijska dela v RTP Gorica, RTP Ajdov{~ina in RTP Ilirska Bistrica. V pripravi je gradnja RTP 110/20 kV Se`ana z novim stikali{~em 110 7 kV in dvema transformatorjema tema meseca 110/20 kV, moči 40 MVA. Trenutno je v izdelavi lokacijska in projektna dokumentacija za pridobitev dovoljenj. Poleg tega je predvidenih 250 milijonov tolarjev za ureditev obratnih in poslovnih stavb, predvsem za servisno skladiščni objekt Kromberk v Novi Gorici (I. faza). V srednje in nizkonapetostnem omrežju so v osnutku plana dali prednost sanaciji slabih napetostnih razmer v posameznih točkah omrežja, ki se pojavljajo praktično na celotnem območju Elektro Primorske. V ta namen je predvidena izgradnja krajših odcepov DV 20 kV z novimi TP 20/0,4 in z obnovitvijo nizkonapetostnega omrežja. Prednost imajo tudi obnova srednjenapetostnega omrežja v Logu pod Mangartom, avtomatizacija srednjenapetostnega omrežja v določenih vozliščnih točkah ter obnova in izgradnja kablo-vodov 20 kV v mestnih središčih v Novi Gorici, na območju Dekanov za vključitev tamkajšnje RTP v omrežje in v Sežani za prehod na 20 kV. Sredstva za nabavo opreme in naprav so namenjena predvsem za daljinsko vodenje, telekomunikacije, meritve in informacijski sistem za ureditev osnovnih zakonskih potreb pri upravljanju distribucijskega omrežja in odpiranju trga z električno energijo. Poleg tega sredstva namenjajo tudi za pripravo študijske in projektne dokumentacije v skladu s potrebami razvoja in gradnje omrežja in sistema. Sicer pa po zadnjem osnutku plana znaša celoten znesek investicij 2 milijardi 600 milijonov tolarjev. DO JESENI NOVA KEMIČNA PRIPRAVA VODE Največja investicija, ki poteka v TE-TOL od lanskega poletja, je posodobitev kemične priprave vode. Po 37 letih delovanja je postalo obratovanje obstoječe kemične priprave vode za tehnološko podporo tehnologiji pridobivanja električne in toplotne energije in polnjenja omrežne vode daljinskega ogrevanja mesta Ljubljane tehnično in ekonomsko zastarelo. Prve osnutke za posodobitev so naredili pred šestimi leti, vendar pa zaradi pomanjkanja denarja do uresničitve projekta ni prišlo. Zunanja podoba naprav, štiri odločbe republiških inšpektorjev, vrsta študij, raziskav ter 8 strokovnih mnenj so podkrepili nji-novo oceno o nujnosti naložbe. roso- Posodobljeni progi za kemi~no pripravo vode v TE-TOL. dobitev so za~eli sredi lanskega poletja in naj bi bila kon~ana do leto{nje jeseni. Nov sistem priprave vode sestavljajo tri proge deminarilizacije s skupnimi elementi in napravami. Zmogljivost ene proge je obdelava 60 kubi~nih metrov vode na uro. Sistem je prirejen zahtevam parnih kotlov in mora delovati pozimi s polno in poleti z minimalno zmogljivostjo. Poleg tega sodijo v sklop nove kemi~ne priprave vode {e sistem za ~rpanje surove vode iz bazenov, sistem regeneracije z rezervoarji za kemikalije, dva nev-tralizacijska bazena, bazeni za demi-narilizirano vodo, stikalno krmilni sistem in sistem za ~i{~enje vode toplovodnega omre`ja. Ker mora biti oskrba z deminiralizirano vodo v TE-TOL neprekinjena, posodobitev poteka v ve~ fazah. Pripravljalnim delom je sledila zamenjava prvih dveh prog, med tem ~asom sta obratovali preostali dve progi izmed {tirih. V drugi fazi bo zamenjana {e tretja proga, medtem ko bodo ~etrto v celoti odstranili. Prav zdaj poteka poskusno obratovanje prvih dveh prog in ra~unajo, da bodo v za~etku marca nadaljevali posodobitev tretje proge. »Delo v obstoje~i zgradbi, ko mora biti vseskozi na voljo dovolj kemi~no obdelane vode, je neprimerno te`je kot bi bila gradnja novega objekta. Potrebna je neprestana koordinacija z obratovalci. Poleg tega je bilo treba prirediti vrsto za~asnih predelav, delo je nevarnej{e, ker poteka v utesnjenem prostoru in ga je treba hitro narediti. Vseskozi je ob~uten strah, da ne bi bilo na razpolago dovolj ke-mi~no pripravljene vode, saj med posodobitvijo naprave delajo na meji zmogljivosti,« je o te`avah pri modernizaciji povedal Miran Pavlin, odgovorni vodja pri tej nalo`bi. Bodo pa s posodobitvijo kemi~ne priprave vode v termoelektrarni pridobili kar nekaj prostora, saj so nove naprave prostorsko var~nej{e. V objektu za kemi~no pripravo vode bo nov laboratorij, pa garderoba in {e kak{en prostor bo na voljo. Zgradba bo v celoti prenovljena tako znotraj kot zunaj. BRANE JANJI] MINKA SKUBIC MIRO JAKOMIN IN DOPISNIKI proizvodnja in oskrba 'zjemno mila letošnja zima naj bi bila tudi eden izmed razlogov za manjšo porabo električne energije v sicer energetsko bolj »potratnih« zimskih mesecih, čeprav gre padec pripisati tudi manjši proizvodnji. Tako so denimo neposredni odjemalci januarja letos iz omrežja prevzeli 168,9 milijona kilovatnih ur ali za 3,9 odstotka manj kot v istem času lani, odjem distribucijskih podjetij pa je bil manjši za 1,2 odstotka in je januarja dosegel 790,9 milijona kilovatnih ur. Skupna poraba v Sloveniji je tako prvi letošnji mesec znašala 959,8 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za l,7odstotka manj kot januarja lani, pa vendarle še vedno za 1,2 odstotka več od napovedi, zapisanih v elektroenergetski bilanci za leto 2001. GWh 1000 'idrološke razmere v zimskih mesecih Le nekaj let niso bile tako ugodne kot letos, kar se močno pozna tudi pri proizvodnih rezultatih vseh naših hidroelektrarn. Tako so vse hidroelektrarne v primerjavi z lanskim januarjem podvojile letošnje rezultate, pri čemer so savske elektrarne lansko januarsko proizvodnjo presegle celo za 200 odstotkov. Primerno temu se je povečal tudi letošnji delež, hidroproizvodnje k pokrivanju potreb po električni energiji, saj so od skupno proizvedenih milijardo 138 milijonov kilovatnih ur, hidroelektrarne prispevale kar 369 milijonov kilovatnih ur. Sicer pa je skupna januarska proizvodnja bila za 7,9 odstotka višja od lanske in tudi za 11 odstotkov nad bilančnimi pričakovanji. GWh 600 500 400 300 200 100 * upoštevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu C^l olvi Januar 2000 Januar 2001 W NEPOSREDNI J] DISTRIBUCIJA [] SKUPAJ j o ------------n^---------------- 1 * H------9*--------------------------------------------------- 1^ 1 n— —1------------------ Bz | = ¦ 1 Is = HI 1 L o" I 1 1 1 1 i 1 CO 1 -n- r^-4— ¦_Sj-«—S—e— u_ 1 li, n»¦ DEM SEL SENG NEK* TEŠ TET TE-TOL TEB* D Januar 2000 Januar 2001 dolgoročne napovedi kažejo, da se bo poraba električne energije v Sloveniji še naprej povečevala, s čimer naj bi se Le v naslednjih nekaj letih »stopili« vsi sedanji presežki domače električne energije. Kakor koli Le, pa vsaj za letos ni pričakovati večjih težav s preskrbo, saj so deponije ob termoelektrarnah do vrha polne s premogom, za zdaj pa so nadvse ugodne tudi hidrološke razmere. Nekaj dodatnih kilovatov smo pridobili tudi na račun zamenjave uparjalnikov v jedrski elektrarni Krško in posodobitve verige dravskih elektrarn, ki so poleg termoelektrarne Šoštanj naši najpomembnejši proizvodni viri. Drugače pa smo največjo porabo v januarju dosegli 17. januarja, ko je znašala 35.227 MWh. Najmanjše povpraševanje po električni energiji pa je bilo ravno na prvi letošnji dan, ko smo porabili le 22.542 MWh. GWh 1200 1000 800 600 400 200 ^^ ,-----I^H ,-----i^H ¦ ¦ B^H 0 I II lil M----- I^M Januar 2000 Januar 2001 | PROIZVODNJA [J PORABA []UV0Z Q IZVOZ 9 44 iz energetskih okolij 10 ELES TELEKOMUNIKACIJE NA RAZPOLAGO VSEM V za~etku februarja so Elesovi strokovnjaki za telekomunikacije v Ljubljani organizirali sestanek s predstavniki elektrogospodarskih podjetij in Informatike Maribor. Sestanek je bil namenjen predstavitvi telekomunikacijskega omre`ja Elesa, njegovega vklju~evanja na trg telekomunikacijskih storitev in pregledu tr`nih pov-pra{evanj. Po novi reorganizacijski shemi in skladno z energetskim zakonom naj bi sektor telekomunikacij v jeseni pre{el v novo podjetje Sinergy. Namen Elesa je obdr`ati 26-odstotni de-le` v Sinergyju, ostalo pa ponuditi drugim vlagateljem. Elektrogospodarska podjetja lahko vlagajo v obliki TK opreme in infrastrukture, fi-nan~nih sredstev za dokapitalizacijo ali obstoje~ih kadrov v podjetjih. Sedanje Elesovo telekomunikacijsko omre`je je povezano s TK omre`ji elektro podjetij in je delno grajeno na podlagi sporazumov v obliki soinve-stiranja ali kompenzacij. Ker je najbolj kakovostno TK omre`je v Sloveniji, lahko s svojimi prese`ki zmogljivosti omogo~i podjetju Sinergy, da postane uspe{en konkuren~en partner na trgu telekomunikacijskih storitev, kjer je zdaj najve~ji Telekom Slovenije. Nekatere tr`ne aktivnosti so delavci telekomunikacij `e izpeljali, na nekaterih pa intenzivno delajo. Glede na pozitivno oceno Elesove pobude in na~elne pripravljenosti so-delujo~ih vodstvo Elesovih telekomunikacij na~rtuje v kratkem seznaniti vodstva elektrogospodarskih podjetij o predlaganem partnerstvu v podjetju Sinergy. Nadalje bodo pripravili mo`nost vlaganj in organizirali sestanke s posameznimi podjetji. Obnovili pa bodo tudi sporazume o partnerstvu iz prej{njih let. MINKA SKUBIC PRVI OBISK NEKDANJE SKUPNE DR@AVE Direktor Elesa mag.Vekoslav Koro{ec in pomo~nik direktorja mag. Mirjan Trampu` sta se 8. in 9. februarja mudila na obisku v Beogradu, kjer sta se sestala z vodilnimi predstavniki Elektrogospodarstva Srbije. Osrednja pozornost sre~anja, ki je bilo prvo te vr- ste po osamosvojitvi Slovenije, je bila namenjena predstavitvi razmer v obeh elektrogospodarstvih in mo`no-stih za obnovitev poslovnega sodelovanja. Gostitelji so podrobno predstavili trenutni polo`aj srbskega elektrogospodarstva in izrazili `eljo, da bi jim Slovenija s svojimi bogatimi iz-ku{njami pri delovanju z zahodnoevropsko intrekonekcijo UCTE pomagala pri vnovi~ni vzpostavitvi sin-hronega delovanja z omenjenim sistemom. Poleg tega so pokazali precej zanimanja tudi za izmenjavo izku{enj pri obnovi hidroelektrarn, pri ~emer so jim bili {e zlasti zanimivi uspehi pri obnovi verige dravskih elektrarn. V tem okvirju se ka`ejo mo`nosti za {ir{i nastop slovenskih podjetij na jugoslovanskem trgu, kjer bi se v na~rtovano obnovo HE Zvornik lahko vklju~ili slovenski in{tituti, projektna podjetja in tudi Litostroj. Po drugi strani pa obstaja tudi mo`nost kompenzacijskih poslov v obliki izvoza elektri~ne energije, in sicer podobno, kot je to `e bilo speljano z Bosno in Hercegovino. Trenutne daljnovod-ne povezave s temi obmo~ji so sicer {e precej {ibke, saj se ta hip obnavlja le ju`na povezava preko Mostarja, medtem ko je za severno nujna obnova RTP Ernestinovo, ki je bila povsem poru{ena, in terja tudi velika fi-nan~na sredstva. Sicer pa, kot so poudarili gostitelji, obstaja tudi mo`-nost povezave z UCTE-jem preko Romunije in Bolgarije oziroma nato preko Mad`arske, ta povezava pa naj bi bila tudi `e v fazi preizku{anja. Gostitelji so se zanimali tudi za potek reorganizacije Elesa glede na sko-raj{nje odpiranje trga z elektri~no energijo v Sloveniji. Tudi na tem po-dro~ju so zainteresirani za sodelovanje. BRANE JANJI] OBSE@NEJ[I REMONT HE FORMIN Hidroelektrarna Formin je najmlaj{a in zadnja v verigi dravskih elektrarn in je po besedah vodje enote spodnja Drava Danila [efa `e dalj ~asa ~akala na ve~ji obnovitveni poseg, v okviru katerega naj bi zamenjali tesnila na obeh servomotorjih drugega generatorja in temeljito pregledali in obnovili tudi generator. Zaradi povezanosti obeh naprav so morali dela uskla- Drugi generator so v HE Formin razdrli po dvanajstih letih. diti, saj je dostop do servomotorjev na tej elektrarni mogo~ le ob razdrtju generatorja. Tako bodo servomotorje poslali v ljubljanski Litostroj na pre-tesnitev in predelavo sistema tesnenja s teflonskimi tesnili, medtem ko bo remont generatorja opravil velenjski Esotech. Kot nam je povedal Danilo [ef, so leto{nje visoke vode predvidena dela premaknile za dober mesec, tako da so se konkretnih del v Formi-nu lahko lotili {ele 9. februarja, vsa dela pa naj bi predvidoma dokon~ali do konca marca. ^asa torej ni veliko, {e zlasti zato, ker v okviru omenjenih obnovitvenih del poteka tudi ob-se`na zamenjava dotrajanega in zastarelega sistema daljinskega vodenja HE Formin. Pri tem bodo v celoti zamenjali obstoje~o Siemensovo opremo in jo uskladili z napravami, ki so jih namestili na `e obnovljenih zgornjedravskih elektrarnah, poskusno pa vpeljali tudi najsodobnej{i programski paket, ki ga bodo pozneje povzele vse dravske elektrarne. Sicer pa bo tudi monta`na dela novega sistema vodenja opravil velenjski Esotech, ki si je v zadnjih letih v slovenskem elektroenergetskem sistemu nabral kar precej referenc.Vrednost obnove servomotorjev, remonta generatorja in monta`e novega sistema pod medijskim žarometom vodenja je ocenjena na okrog 45 milijonov tolarjev, v kar pa ni vštet sam nakup naprav za daljinsko vodenje. BRANE JANJIČ ZE STO MILIJARD KILOVATNIH UR Dravske elektrarne so naš najpomembnejši obnovljivi vir energije in hkrati tudi najstarejši energetski objekti v državi, saj je bil vodni energetski potencial reke Drave prvič izkoriščen že leta 1918, ko je začela obratovati hidroelektrarna Fala. Tudi širše je Drava pomemben energetski vir, saj je na njeni celotni strugi v treh državah zgrajenih kar 22 elektrarn s skupno instalirano močjo 1.400.000 kWh in srednjo letno proizvodnjo 7 milijard kWh. Energetski potencial Drave je z verigo osmih elektrarn v Sloveniji v celoti izkoriščen, povprečni letni pretok znaša 289 m3/sek, povprečna letna proizvodnja pa dosega 2 milijardi 670 milijonov kilovatnih ur. Največji pretok ima Drava v pomladno poletnih mesecih, saj vodo večinoma prejema iz centralnih Alp, pri čemer pa so letošnje razmere povsem drugačne, saj so zaradi močnega deževja in nižjih temperatur, ki naj bi prispevale k predčasnemu taljenju snega, imeli ravno v zimskih mesecih ogromno vode. To je tudi razlog, da so v zadnjih mesecih presegli kar nekaj rekordov, ki se nanašajo na celotno proizvodno obdobje dobrih 80-let. Eden zadnjih takih se je zgodil 12. februarja ob 13- uri in 15 minut, ko so v slovensko elektroenergetsko omrežje oddali že stoto milijardo kilovatnih ur električne energije, kar je prav gotovo zavidljiv rezultat. Sicer pa dravske elektrarne pokrivajo skoraj tretjinski delež slovenske proizvodnje energije ali konkretneje od januarja proizvedenih 369 milijonov kilovatnih ur v hidroelektrarnah so dravske elektrarne prispevale kar 284,7 milijona (delež termoelektrarn in jedrske elektrarne Krško pa je januarja znašal 769 milijonov). BRANE JANJIČ POGODRA SE PODJETNIŠKA Dravske elektrarne sodijo med tista še precej redka podjetja, ki so odnose znotraj podjetja tudi v celoti že for-malno-pravno uredila in s tem postavila temelje za tvorno sodelovanje JANUARJA Letošnja januarska inflacija je najnižja v zgodovini samostojne Slovenije — NAJNIŽJA cene življenjskih potrebščin so namreč zrasle v povprečju le za 0,4 odstotka. INFLACIJA Tokrat so na Statističnem uradu RS naredili veliko revizijo inflacijskih uteži, ki jo opravijo sicer vsakih pet let na podlagi ankete o porabi gospodinjstev. Kot je povedal Tomaž Banovec, direktor statističnega urada, so izdatki za hrano glede na izdatke za stanovanje povprečnega gospodinjstva zdaj relativno manjši. Najbolj, za kar dve strukturni točki, seje zmanjšala utež skupine hrana in brezalkoholne pijače, sledijo obleka in obutev. Za približno pol strukturne točke pa je večja utež v skupini stanovanje, zdravje in komunikacije. Višja utež v skupini zdravje je posledica relativno večjih izdatkov gospodinjstev zaradi višjih zdravniških plač in dražjih zdravil, delež v skupini komunikacije pa se je povečal zaradi večjega števila GSM telefonov in drugih načinov komunikacije. Finance, 9. februar GOSPODARSTVO Urad za makroekonomske analize in razvoj (ZMAR) je pripravil projekcijo PRIMERNO osnovnih makroekonomskih kategorij do leta 2005. Tokrat te projekcije v ZA VSTOP V EO manjši meri izhajajo iz sedanjih gibanj, ampak bolj odražajo videnje ekonomske politike, ki bi bila potrebna za prestrukturiranje gospodarstva in družbe, kot to zahteva Evropska unija. ZMAR napoveduje zmerno rast BDP — tako naj bi do leta 2005 postopoma zrasel na 5,25 odstotka -, povečanje produktivnosti na 4 odstotke, zmanjševanje brezposelnosti na 9 odstotkov, konstantno rast izvoza, pa tudi sorazmerno visoko rast zasebne potrošnje, in sicer iz letošnjega 1,4 na 5 odstotkov do leta 2005. Torej kar obetavne napovedi, razen še vedno sorazmerno velikega primanjkljaja v saldu tekočega računa plačilne bilance, saj naj bi ta leta 2005 še vedno znašal 581 milijonov dolarjev. Rast bo morala po mnenju ZMAR sloneti predvsem na rasti investicij, izobraževanja, telekomunikacij, zunanje menjave in tujih neposrednih naložb. Treba pa bo zmanjšati inflacijo in primanjkljaj. Dnevnik, 10. februar Finančni minister Anton Rop je v predstavitvi letošnjega proračuna napovedal, da bo država letos s prodajo svojih deležev v podjetjih iztržila približno 80 milijard tolarjev. Tako naj bi prodali tudi deleže petih elektroenergetskih podjetij, in sicer tako, da bi v vseh vseeno ostali 75-odstotni lastniki. VElektru Ljubljana ima država zdaj 86,49-odstotni delež, letos pa bi prodala 11,49 odstotka od celotnega kapitala družbe. VElektro Mariboru ima 79,71-odstotni delež, prodala pa bi 4,71 odstotka, v Elektro Gorenjski bo na trgu ponudila 9,7 odstotka, v Elektro Celju 8,05 in v Elektro Primorski 8,8 odstotka od celotnega kapitala družbe. Tudi delež v Talumu nameravajo prodati, ko bo izločen iz premoženja Elesa, ki ima sedaj v njem 80-odstotni lastniški delež, zaslužek pa si obetajo tudi s prodajo deleža v Slovenskih železarnah, ki so v 67,1-odstotni lasti države. Podobne načrte ima finančni minister tudi s prodajo deležev v Telekomu, Slovenski izvozni družbi, Novi LB, Novi KBM in drugih podjetjih, ki so v večinski lasti države. Večer, 15. februar VPRAŠANJE JEK Kazimir Vrankič, vodja ekipe za Jedrsko elektrarno Krško v Hrvaškem TEŽKO elektrogospodarstvu, je vprašanje o razrešitvi problemov, povezanih s to REŠLJIVO elektrarno, označil kot enega težje rešljivih sporov med državama, čeprav menita predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek in zunanji minister Dimitrij Rupel drugače. Slednji pravi, da gre za klasični joint venture, Vrankič pa na to odgovarja, da to sicer lepo zveni, vendar pa bosta morali obe strani popuščati m se dogovoriti v najkrajšem možnem času, ne pa zapravljati denarja za tujo arbitražo. Ministrica za gospodarstvo Tea Petrin obljublja, da bi se lahko dogovorili že do konca junija, Vrankič pa pravi, da je to tehnično sicer izvedljivo, saj so besedila večinoma že usklajena, vendar se mnenja razhajajo pri finančnih vprašanjih, kar pa je lahko povod za nove spore. Vrankič je vseeno optimističen in meni, da bi lahko do maja ali junija pripravili ustrezne predloge sporazumov in pogodb za obravnavo v obeh parlamentih. Delo, 15. februar PRIREDILA SIMONA BANDUR " PRODAJA DELEŽE ELEKTROENERGETSKIH PODJETIJ 05 iz energetskih okolij Dravske elektrarne bi lahko bile po urejenosti odnosov zgled marsikateremu slovenskemu podjetju. 12 vseh vpletenih v doseganje poslovnih ciljev. Kot smo `e poro~ali, so bile tako pred ~asom najprej podpisane pogodbe o sodelovanju sindikata in vodstvom podjetja, med svetom delavcev in vodstvom podjetja ter med sindikatom in svetom delavcev. Kot krovni dokument, ki je zdru`il nekatera spoznanja splo{ne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, pano`ne kolektivne pogodbe in internih pravilnikov, pa je bila 26. januarja letos nato podpisana {e podjetni{ka pogodba. Kot nam je povedal eden izmed njenih glavnih pobudnikov in tudi soustvarjalcev predsednik sindikata Dravskih elektrarn Ervin Kos, gre nedvomno za velik uspeh sindikata in najpomembnej{i dokument, s katerim so v podjetju za~rtali nadaljnjo pot sodelovanja in ustrezno uredili nekatera odprta in za njihovo podjetje specifi~na vpra{anja. Sicer pa se je po besedah vodje splo{nega sektorja Marjana [mona, ki je bil pristojen za tarifni del pogodbe, s podpisom pogodbe kon~alo tudi zahtevno pogajal- sko obdobje, v katerem so sku{ali s predstavniki sindikata in tudi vodstva ~im bolj uskladiti sporna vpra{anja in jih prilagoditi potrebam in `eljam obeh pogajalskih strani. Zamisel o omenjenem dokumentu, ki je klasi~no razdeljen na normativni in tarifni del, je, kot nam je povedal Marjan [mon, sicer nastala `e pred dvema letoma, v tem ~asu pa so podrobno pregledali vse relevantne dokumente in jih ustrezno prilagodili novim razmeram. Tako so denimo v tarifnem delu opredelili nekatere dodatke, kot je denimo za zelo zahtevno delo in specifi~no delo v turbinskem ja{ku, in postavili dodatna in natan~nej{a merila merjenja us-pe{nosti, v normativnem, ki je namenjen delovnim razmeram in razmerjem, pa denimo dodali tudi poglavje o ugotavljanju prese`kov. Kot `e re~eno, so tako Dravske elektrarne dobile sodobno oblikovan dokument, ki na enem mestu opredeljuje re{evanje vseh z delom povezanih vpra{anj, s tem pa so tudi prenehali veljati vsi dosedanji posamezni pravilniki, ki so bili tudi `e precej zastareli. Ervin Kos je ob podpisu pogodbe {e enkrat poudaril, da tako kakovostnega dokumenta zagotovo ne bi mogli dobiti, ~e ne bi bilo ne samo velikega interesa s strani sindikata in zaposlenih, temve~ tudi zelo velikega razumevanja poslovodstva ter po-mo~i strokovnih slu`b podjetja, kjer se je poleg Marjana [mona posebej zavzela tudi vodja pravne slu`be Ana Valek. Kot je dejal Ervin Kos, omenjeni dokument za Dravske elektrarne pomeni tudi vrh neke zaokro`ene celote urejanja odnosov v podjetju in prina{a tudi temelje za la`je prilagajanje pri~akovanim organizacijskim spremembam. Direktor Dravskih elektrarn Ivan Kralj pa je ob tej pri-lo`nosti izrazil zadovoljstvo, da jim je uspel precej velik podvig, ki dolo~a pravila igre v podjetju. Tako bo tudi zagotovo la`je izvajati zastavljene poslovne cilje, saj se vodstvo zaveda, da jih brez razumevanja in podpore vseh zaposlenih ni mogo~e uresni~evati. BRANE JANJI] ELEKTRO MARIBOR NA POTI K ODPIRANJU TRGA Na podlagi energetskega zakona je distribucija elektri~ne energije obvezna republi{ka gospodarska javna slu`ba. Izvajalci te dejavnosti so odgovorni za razvoj, vzdr`evanje ter upravljanje elektrodistribucijskega omre`ja. Hkrati so odgovorni tudi za vodenje, obratovanje in usklajeno delovanje distribucijskega omre`ja s prenosnim omre`jem. Ob tem energetski zakon dolo~a, da se bo z elek-tri~no energijo trgovalo na organiziranem trgu, in predpisuje vrsto pomembnih korakov, o katerih smo ve~ pisali `e v prej{njih {tevilkah na{ega glasila. Tokrat omenimo, da so tudi v javnem podjetju Elektro Maribor v skladu z zahtevami tega zakona in vladnih uredb uspe{no uresni~ili prve korake na poti k odpiranju trga z elektri~no energijo. Sprejeli so pravilnik o notranji organizaciji in sedaj lo~eno spremljajo stro{ke po posameznih dejavnostih podjetja. Poleg tega imajo ve~ drugih dopolnilnih oziroma neenergetskih dejavnosti; ena od teh je trgovanje z elektri~no energijo, kjer je predvidena ustanovitev sektorja. Kot je povedal direktor [tefan Lutar, je v distribuciji najve~ dopolnilnih dejavnosti prav v javnem [tefan Lutar, direktor delni{ke dru`be Elektro Maribor. podjetju Elektro Maribor. Izrazil je pri~akovanje, da se bo lastnik glede teh dejavnosti opredelil bolj konkret- no. Sicer pa je s pripravami na odpiranje trga tesno povezano uvajanje sistema daljinskega od~itavanja {tevcev. Elek-tro Maribor pri vseh novih upra-vi~enih odjemalcih (nad 41 kilovatov priklju~ne mo~i) zahteva, da morajo imeti ustrezno merilno napravo. Prevzemne meritve potekajo tudi med Elesom in Elektro Mariborom (v Pekrah, Dogo{ah, Forminu in drugod). Kot ugotavljajo, pa bodo z merilnimi napravami morali v prihodnje opremiti tudi razdelilne transformatorske postaje, da bodo lahko bolj na-tan~no spremljali dogajanje pri odjemalcih elektri~ne energije (nekaj merilnih naprav so doslej `e nabavili). Ob tem izvajajo {e vrsto drugih projektov, namenjenih razvoju, vzdr`e-vanju in upravljanju elektrodistribu-cijskega omre`ja (posodabljanje distribucijskega centra vodenja, vlaganja v razvoj telekomunikacij itd.). Letos so si zastavili zelo ambiciozen plan investicij, najve~ji v zadnjih desetih letih. Po drugem osnutku plana investicij v letu 2001 naj bi zagotovili 4 milijarde 70 milijonov tolarjev. MIRO JAKOMIN ELEKTRO GORENJSKA AMR - PODLAGA ZA TRGOVANJE Z ENERGIJO Na podlagi energetskega zakona, vladnih uredb in sistemskih obratovalnih navodil se odpirajo velike potrebe po uvajanju sodobnih oblik upravljanja z elektri~no energijo. V zvezi s tem govorimo predvsem o mo`nostih uvajanja daljinskega od~itavanja in krmiljenja {tevcev (sistem AMR). Kot pojasnjuje Matja` Malovrh, vodja slu`be za meritve v javnem podjetju Elektro Gorenjska, so na sistem daljinskega od~itavanja {tevcev priklju~ili nekaj ve~jih odjemalcev elektri~ne energije `e leta 1988. Za gospodinjske odjemalce pa so v sodelovanju s proizvajalcem zastavili pilotske projekte leta 1997. Temelj sodobnega sistema upravljanja z elektriko je {tevec, ki zagotavlja prenos podatkov z impulzi ali na digitalen na~in. Med poglavitnimi prednostmi daljinskega od~itavanja {tevcev je treba omeniti predvsem naslednje: la`je od~itavanje {tevcev (brez stro{kov terenskega pobiranja podatkov), dvosmerna komunikacija med dobaviteljem in odjemalcem, mo`nost daljinskega krmiljenja porabnikov, mo`nost izklapljanja ne-pla~nikov elektri~ne energije, la`je odkrivanje to~k v elektro omre`jih, kjer prihaja do prevelikih izgub elek-tri~ne energije, ter mo`nost za doseganje bolj{ih ekonomskih u~inkov. Najve~ja prednost je nedvomno v tem, da lahko tako dobavitelj kot odjemalec elektri~ne energije dobita podroben vpogled v dnevne diagrame obremenitev odjemnega mesta. Po besedah Matja`a Malovrha je sistem AMR nujna podlaga za tako vrsto trgovanja z elektri~no energijo, kot je predvidena z energetskim zakonom. Pri uvajanju tovrstne tehnologije bo gotovo potrebno neko kraj{e ali dalj-{e prehodno obdobje. Sicer pa se investicije v merilne naprave dolgo-ro~no zelo hitro povrnejo, na splo{no gledano prej kot v enem letu. MIRO JAKOMIN REORGANIZACIJA SPELJANA KLJUB VRSTI NEZNANK V Elektru Gorenjska smo se sredi lanskega leta za~eli intenzivno pripravljati na uresni~evanje zahtev Matja` Malovrh, vodja slu`be za meritve v Elektro Gorenjski. energetskega zakona in uredbe o na~inu izvajanja gospodarskih javnih slu`b s podro~ja distribucije elek-tri~ne energije. Na{ cilj je bil zagotoviti mo`nosti za lo~eno ra~unovod-sko spremljanje gospodarskih javnih slu`b od drugih energetskih in gospodarskih dejavnosti in se ~im bolje pripraviti na delovanje trga z elek-tri~no energijo. Direktor je poleg dveh krovnih komisij imenoval {e podkomisije za posamezne dejavnosti, tako da je pri pripravi predlogov sodelovalo ve~je {tevilo delavcev. Delo na postavitvi nove notranje organiziranosti je bilo kon~ano s sprejemom pravilnika o notranji organizaciji, na katerega je decembra 2000 dal soglasje nadzorni svet. Dosedanjo teritorialno organiziranost poslovnih enot je nadomestila organiziranost po dejavnostih. Notranjo zgradbo podjetja od 1. januarja 2001 tako sestavljajo trije sektorji: tehni~ni, fi-nan~no–ekonomski in splo{no–ka-drovski sektor, ter {tiri poslovne enote: za upravljanje distribucijskega omre`ja, za distribucijo elektri~ne energije, za dobavo elektri~ne energije in za proizvodnjo elektri~ne energije. V okviru poslovne enote za distribucijo elektri~ne energije je lo~ena enota za tr`na dela, v poslovni enoti za dobavo elektri~ne energije pa so lo~ene enote nabave elektri~ne energije za tarifne in upravi~ene odjemalce, dobave tarifnim odjemalcem in dobave upravi~enim odjemalcem. V 13 skladu z novo organiziranostjo smo razporedili delavce in sredstva, prilagoditi pa je bilo treba tudi informacijsko podporo. Neznanke, ki smo jih pred pol leta napisali v program reorganizacije, so ostale neznanke tudi po pretežni uresničitvi programa. Se vedno je neznanka cena transporta električne energije, ki jo določi Agencija za energijo, prav tako vlada še ni izdala uredbe o licencah, splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije in še vrste podzakonskih predpisov, ki so potrebni tako za poslovanje s tarifnimi kot tudi upravičenimi odjemalci. Šele, ko bodo te neznanke postale znanke, bomo lahko presodili, ali smo z novo organiziranostjo zadostili le zahtevam zakona in uredbe, ali pa bomo v novih okvirih lahko tudi boljše in učinkoviteje poslovali. MAJDA KOVACIC 14 :l:'n I. 'i;--/.l ODLOČITEV 0 VETRNI ENERGIJI SE NI PADLA Prvi mož Ministrstva za okolje in prostor Janez Kopač se je 13- februarja po ogledu plazu nad Lokavcem odpeljal tudi na Nanos, kjer je predvidena ena od lokacij za postavitev vetrnih elektrarn. Na grebenu je tako strupeno pihalo, da mu je kar odleglo, ko se je s sodelavci po krajšem postanku umaknil v nižji predel. Minister je pred navzočimi predstavniki Elektro Primorske, vipavske občine, institucij za ohranjanje naravnega ravnovesja in prebivalci - hočeš ali nočeš - moral priznati, da ima burja na Primorskem res mlade, kot hudomušno pravijo domačini. V tistem trenutku jih s kako otipljivo rešitvijo za izkoriščanje vetrne energije sicer ni razveselil, obljubil je le, da se bo osebno zavzel za prednostno reševanje te problematike. Kot ponovno opozarja Karlo Peršolja, direktor komercialnega sektorja iz Elektro Primorske, bi morali to zadevo čim prej uvrstiti v prostorske plane Republike Slovenije. Marsikje v svetu uspešno krmarijo med različnimi energetskimi, okoljevarstvenimi in drugimi interesi in tudi konkretno poiščejo ustrezne rešitve za postavitev vetrnih elektrarn, celo v občutljivem naravnem okolju. Kljub temu na Ministrstvu za okolje in prostor menijo, da Kot so pokazala dosedanja merjenja, so zmogljivosti vetra na Primorskem primerne za ekonomi~no izkori{~anje tovrstne energije. energetske vetrnice ne sodijo v krajinske, regijske in nacionalne parke. Ni~ ne pomaga, ~e ima burja na Primorskem mlade, ~e dr`ava pri re{eva-nju problema o izkori{~anju vetrne energije ne poka`e ve~ odlo~nosti. Kon~na odlo~itev naj bi padla na podlagi rezultatov {tudije z naslovom Analiza prostorskih potencialov za postavitev vetrnih elektrarn - pri-vla~nost in ranljivost prostora. [tudi-ja, pri kateri sodelujejo ugledni strokovnjaki s podro~ij ekonomije, ekologije, krajinske arhitekture itd., naj bi bila predvidoma kon~ana konec marca. MIRO JAKOMIN AVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA VLADA PODPIRA USTANOVITEV H^ERINSKEGA PODJETJA Vlada ne bi bila vlada, če ne bi hitro in odločno sprejemala vsebinskih in dolgoročno naravnanih sklepov, kot v javnosti radi poudarjajo vladni možje. V začetku februarja so ugotovili, da na podlagi investicijskega programa, ki ga je predložilo podjetje Savske elektrarne Ljubljana, ne bo mogoče zgraditi HE Boštanj. Menijo, da ponujeni način financiranja gradnje lebdi v zraku in kot tak ni sprejemljiv. SEL z lastnimi sredstvi niso sposobne zgraditi niti HE Boštanj niti drugih HE na spodnji Savi. In kaj prinaša rešitev, za katero se zavzema vlada? Tega podviga naj bi se z združenimi močmi lotila državna hi-droproizvodna podjetja SEL, DEM in SENG. Z ustanovitvijo skupnega hčerinskega podjetja, v katerega bi se pozneje lahko vključili tudi zasebni investitorji, bi skupaj zbrali potrebna investicijska sredstva za gradnjo HE na spodnji Savi. V zvezi s tem je vlada omenjenim podjetjem naložila, da morajo do 15- marca predložiti skupen investicijski predlog gradnje HE na spodnji Savi. In kaj o novem konceptu reševanja problematike na spodnji Savi menijo v vodstvu SEL? Po besedah Vladimirja Vaupotiča, direktorja ekonomsko-splošnega sektorja, s sklepi vlade niso v celoti seznanjeni, razen nekaterih delov glede povezovanja hidroizvodnih podjetij in ustanavljanja hčerinskega podjetja. Ocenjuje, da na ta način ne bo mo- go~e zbrati dovolj denarja za gradnjo spodnjesavske verige. Prepri~an je, da se bo s takim postopkom ustanavljanja h~erinskega podjetja, kot je predlagan, ta gradnja zavlekla najmanj za dve leti. MIRO JAKOMIN SINDIKAT DEJAVNOSTI ENERGETIKE KORAK BLI@E K SKLENITVI SOCIALNEGA SPORAZUMA Po besedah Franca Dolarja, predsednika Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije, je bil februarja prete`ni del njihovih prizadevanj usmerjen k obnovitvi partnerskih odnosov z vladno stranjo, in sicer z namenom, da bi na tej podlagi ~im prej pospe{ili re{evanje odprtih vpra{anj na podro~ju energetike. Na pogovorih v Ljubljani so se 14. februarja sre~ali predstavniki Ministrstva za gospodarske dejavnosti, Zdru`enja za energetiko pri GZS in Gospodarskega interesnega zdru`enja distribucije elektri~ne energije. Pregledali so ~lene predloga Pravil o delovanju ekonomsko-socialnega sveta na podro~ju energetike in ugotovili, da je treba nekatere zadeve bolj to~no opredeliti, {e zlasti v 3. ~lenu glede delovanja ekonomsko-socialnega sveta (sodelovanje pri pripravi zakonodaje, pobude za sprejem novih zakonov, obravnava dokumentov o spremembah lastni{kih struktur dru`b itd.). Sicer pa so se predstavniki lastnikov, delodajalcev in delojemalcev na~elno strinjali z zasnovo predlaganega dokumenta in izrazili dobro voljo za skoraj{nji podpis omenjenega dokumenta. Poleg tega pospe{eno potekajo tudi priprave na sklenitev dogovora o sodelovanju sindikata in uprav dru`b na podro~ju socialnih vpra{anj. Vrhunec vseh omenjenih aktivnosti naj bi bil vsekakor podpis protokola o socialnem dialogu med vlado RS in SDE. Glede uresni~eva-nja drugih nalog pa omenimo, da so sindikalisti prvi del dogovora o korekciji elektrogospodarskih pla~ `e uresni~ili (popravek za 2,9 odstotka), drugi del usklajevanja s povpre~jem republi{kih pla~ pa je trenutno {e v teku. Hkrati v SDE-ju pospe{eno potekajo tudi priprave na sklic letne seje, ki bo predvidoma v za~etku aprila. Na njej bodo obravnavali delovanje sindikata v minulem obdobju, odprta vpra{anja v energetskem sistemu in sindikalne usmeritve v leto{njem letu. MIRO JAKOMIN Predsednik Sindikata dejavnosti energetike Franc Dolar ocenjuje februarske pogovore med predstavniki lastnikov, delodajalcev in delojemalcev kot pomemben korak na poti k podpisu sporazuma o delovanju ekonomsko-socialnega sveta kot tripartitnega organa socialnih partnerjev na po-dro~ju energetike. 15 s `enja za Klju^ni datum je 15. marec Datum, ko naj bi v Sloveniji odprli notranji trg z elek-tri~no energijo, se naglo bli`a, pri ~emer pa predvsem v strokovnih krogih niso zadovoljni s sedanjim potekom re{evanja pere~ih vpra{anj. Te`ava je tudi v tem, ker elektrogospodarstvo trenutno nima pravega sogovornika. u 16 pravni odbor zdru`enja za energetiko je leto{njo prvo sejo namenil predvsem obravnavi rebalansa plana poslovanja za leto 2000 in koli~inski elektroenergetski bilanci za leto 2001, ~lani pa so se seznanili tudi s potekom dogajanj na Elesu konec lanskega in v za~etku leto{njega leta ter ukrepi za sanacijo nastalih razmer. Predsednik zdru`enja dr. Franc @er-din je v uvodu v razpravo o rebalansu plana lanskega poslovanja poudaril, da vlada do seje zdru`enja, to je 1. februarja, {e vedno ni obravnavala popravljenega predloga rebalansa poslovanja elektroenergetskih podjetij za leto 2000, ki so ga ta obravnavala na skupni seji 4. januarja in ga z izjemo Savskih elektrarn tudi potrdila. V zvezi s tem je bilo {e povedano, da je poglavitni razlog za zamude pri potrditvi novega predloga rebalansa povezan ravno z oceno investicijskega programa za gradnjo spodnjesavske verige, pri ~emer pa naj bi podjetja dobila zagotovilo, da bo to vpra{anje vendarle re{eno {e sredi februarja. To pa je po mnenju ~lanov zdru`enja tudi dejansko zadnji mo`ni datum, saj je treba po podjetjih zaklju~iti obra~un-sko leto 2000 in manevrskega prostora ve~ ni. Upravni odbor je zato vlado znova pozval, naj ~im prej potrdi rebalans poslovnega plana za leto 2000, in sicer z vsebino, ki je bila predlagana na omenjeni skupni januarski seji. Prav tako so lastnika {e enkrat opozorili, da se ne strinjajo s predlogi, da naj bi bil del sredstev iz rebalansa namensko opredeljen kot vir sredstev za za~etek gradnje verige elektrarn na Savi, pri ~emer je bilo v razpravah ~lanov tudi sli{ati, da gre za nespre- jemljivo povezovanje zadev, ki se doslej nikoli niso re{evale na podoben na~in. Tako so vlado tudi pozvali, naj v primeru, da ne more priti do jasnih opredelitev, povezanih z rebalansom in iskanjem virov za spodnjesavsko verigo, izpelje vsaj tisti del rebalansa, ki je nesporen, oziroma upo{teva vsaj u~inke podra`itev elektri~ne energije v letu 2000. Hkrati pa je bilo tudi re~eno, da tudi nov predlog rebalansa Savskim elektrarnam {e vedno do-lo~a precej{nja sredstva, katerih namen porabe pa ne more biti stvar skupnih razprav. RAZISKAVE TRGA KA@EJO NA TRENUTNE PRESE@KE ENERGIJE Precej zanimiva razprava je potekala tudi glede leto{nje koli~inske bilance, ki jo je vlada sprejela 25. januarja letos. Po novem so Elesove strokovne slu`be ta dokument poimenovale raziskava trga za leto 2001, kar je po razlagi mag. Milana Jev{enaka posledica pri~akovanih sprememb z odpiranjem trga, kjer pa bomo kljub vsemu podoben dokument {e vedno potrebovali. Indikativna koli~inska bilanca za leto 2001 tako predvideva, da bomo v Sloveniji letos potrebovali 10 902 GWh ali za 5,7 odstotka ve~ elektri~ne energije kot lani, pri ~emer naj bi doma~a podjetja proizvedla 12 628 GWh, kar je za 5,7 odstotka ve~ kot leta 2000. Tako naj bi bilo v slovenskem sistemu letos za 1726 GWh prese`kov elektri~ne energije. Ob tem gre poudariti, da gre zgolj za trenutne razmere, ki pa naj bi se ob sedanji stopnji nara{~an-ja porabe po besedah mag. Milana Jev{enaka `e v naslednjih {tirih letih spremenile ali, povedano druga~e, prese`ki naj bi se z leti povsem stopili. ^lani zdru`enja so v zvezi z bilanco {e opozorili, da bi morale biti ~im prej, najpozneje pa do 15. marca, znane tudi konkretne {tevilke, povezane z njenim ovrednotenjem, prav tako pa tudi sklenjene ustrezne pogodbe med posameznimi podjetji. Kot je bilo re~eno, naj bi ovrednotenje bilance za leto 2001 {e v vedno potekalo po `e znanih in preverjenih metodah planiranja poslovanja, samo na~rtovanje in usklajevanje kupoprodajnih odnosov pa bi potekalo na dveh ravneh. V prvi skupini naj bi tako bili Eles in distribucijska podjetja, ki bodo svoje interese usklajevala z agencijo za energijo, v drugi pa proizvodna podjetja in premogovniki, ki se bodo dogovarjali z ministrstvom za gospodarstvo. PRODAJA PRESE@KOV V PRVIH KORAKIH ZAUPANA ELESU Glede na to, da so z leto{njo bilanco v Sloveniji predvideni dolo~eni pre-se`ki elektri~ne energije, so ~lani zdru`enja ponovili sklep, ki je bil sicer `e sprejet na novembrski seji, in sicer, da direktorji proizvodnih podjetij poobla{~ajo Eles oziroma njegovo h~erinsko podjetje za trgovanje, da v skladu s pooblastili, ki izhajajo iz energetskega zakona in pripadajo~ih podzakonskih aktov, ter skupaj s proizvodnimi podjetji in ob soglasju vlade, aktivno sodeluje pri plasiranju proizvedenih prese`kov elektri~ne energije po najbolj{ih mo`nih aran-`majih. Tak{en sklep je po mnenju ~lanov zdru`enja nujen, saj proizvodna podjetja doslej niso imela mo`nosti, da bi si pridobila izku{nje s trgovanjem z energijo, ter je tako edino smotrno, da v prvih korakih prodajo prese`kov zaupajo najbolj usposobljenemu in izku{enemu do-ma~emu podjetju, to je Elesu. Pri tem je bilo tudi poudarjeno, da so predvideni prese`ki predvsem posledica strukture slovenskega elektroenergetskega sistema, ki je bil na~rtovan v povsem druga~nih razmerah in ni bil optimiran le za slovenske potrebe, oziroma so nujna posledica pribli`evanja ekonomskemu optimumu poslovanja podjetij z vidika velikosti teh podjetij. Zato naj bi si sistemski operater oziroma Eles s h~erinsko dru`bo vsaj do popolnega Na februarski seji Zdru`enja za energetiko pri GZS so med drugim ugotovili, da slovenski EES trenutno {e ni pripravljen na odpiranje trga z elektri~no energijo. odprtja trga in usposobitve drugih trgovcev z energijo prizadeval za prodajo prese`kov in ne za {kodljivo omejevanje proizvodnje v doma~ih elektrarnah in z njimi tesno povezanih premogovnikih. VPRA[LJIVOST DOSEGANJA ZASTAVLJENIH ROKOV Precej ~asa so ~lani zdru`enja namenili tudi razpravi o napovedanem odprtju doma~ega trga z energijo, saj se 15. april naglo bli`a, {e vedno pa niso izpolnjeni vsi zahtevani pogoji za za~etek delovanja trga. Tako ni sprejeta {e ve~ina podzakonskih aktov (po besedah dr. Franca @erdina naj bi jih bilo {e 29), ki bi `e morali biti sprejeti, nekateri med njimi pa so celo klju~nega pomena. Med njimi naj bi tako bili sistemska obratovalna navodila za distribucijo in prenos, pravila za delovanje trga, splo{ni dobavni pogoji, status kvalificiranih proizvajalcev, tarife za uporabo omre`ij, uredba o licencah, metodologija za re{evanje nasedlih investicij in nacionalni energetski program. Poleg tega pa naj bi bila odprta tudi {e dolo~ena vsebinska vpra{anja, kot denimo pogoji za transparetno delovanje agencije za energijo, delovanje borze, prednostno dispe~iranje, privatizacija in organizacijska preobrazba sektorja in podobno. Glede na vse na{teto so zato ~lani zdru`enja vlado {e enkrat pozvali, naj ~im prej analizira opravljene dejavnosti, povezane z odprtjem trga z elektri~no energijo, in do 15. marca predlaga uskladitev predvidene dinamike odpiranja slovenskega trga z realno ugotovljenim stanjem. Pri tem so kot enega klju~nih vpra{anj, na katerega naj bi dr`ava prav tako dala odgovor najpozneje do 15. marca, izpostavili problem re{evanja nasedlih investicij, saj bi jih podjetja morala vklju~iti `e v leto{nje bilance stanja. Vladni predstavnik oziroma podsekretar v ministrstvu za gospodarstvo Djorde @ebeljan pa je v zvezi s temi opozorili poudaril, da je {tevilo klju~nih podzakonskih aktov potrebnih za odprtje trga bistveno manj{e, in sicer naj bi jih bilo manj kot deset, pri ~emer pri pripravi ve~ine teh podjetja sodelujejo, tako da vendarle niso tak{na neznanka. Ob tem je tudi poudaril, da trga vlada nikakor ne namerava odpreti preden bodo znani vsi robni pogoji in bodo dolo~ena pravila igre. Res pa je, da pomeni notranje odprtje trga, in tak{en je bil tudi namen postopnosti odpiranja, preveritev aktov in na~ina njihovega delovanja v obstoje~em okolju. Ali povedano druga~e, dlje ko bomo za-vla~evali z odprtjem doma~ega trga, manj ~asa bo za priprave na zunanji trg, ko se bodo razmere dejansko popolnoma spremenile. Na koncu obse`nih razprav so ~lani poudarili {e klju~no vpra{anje pomanjkanja ustreznega sogovornika, saj vlada {e vedno ni dolo~ila odgovornega ministrstva, pod okrilje katerega naj bi v prihodnje sodila energetika. Del te`av in zamud pri postavljanju energetskega trga po mnenju ~lanov izhaja tudi iz tega nejasnega polo`aja, pri ~emer zdru`enje pri~akuje, da se bo vlada glede tega vpra{anja dokon~no opredelila najpozneje do 1. marca. V zvezi s tem so vlado {e pozvali, naj o morebitni selitvi energetike v ministrstvo za okolje {e enkrat presodi, in sicer ne na podlagi politi~ne odlo~itve, temve~ na podlagi strokovne presoje sedanje organiziranosti vlade. PREDSTAVILI TUDI PROBLEMATIKO PRESE@KOV V nadaljevanju seje je mag. Vekoslav Koro{ec, direktor Elesa, predstavil problematiko proizvodnih prese`kov doma~ih proizvajalcev elektri~ne energije. Kot je poudaril, gre za strokovni problem, o katerem bo vlada prejela podrobno poro~ilo. @al se je ta problematika pred kratkim v javnosti precej spolitizirala (pojavila so se neresni~na in celo zavajujo~a tol- ma~enja), zaradi ~esar je {kodo utrpel ugled celotnega EES. Take polemike nam seveda niso v ~ast in bi se morali bolj zavedati, da smo polnopravni ~lan evropske interkonekcije in da moramo skrbno spo-{tovati pravila te organizacije. In zakaj je pri{lo do nastanka proizvodnih prese`kov? Mag. Koro{ec je povedal, da je bil slovenski EES na~rtovan kot del nekdanjega jugoslovanskega EES, zato so bili na{i sorazmerno veliki agregati prilagojeni takratnim zahtevam. Proizvodni prese`ki so se pojavili leta 1998 zaradi prekinitve dobav elektri~ne energije Hrva{ki. Pri tem smo morali zagotavljati sistemske rezerve tudi za hrva{ki del; te rezerve smo zakupili v tujini, pa tudi prenosne zmogljivosti. Ti elementi so seveda vplivali na druga~no obratovanje EES, posledi~no pa tudi na nastanek proizvodnih pre-se`kov. Po drugi stani je treba upo{tevati, da slovenski EES nima reverzibilnih ali akumulacijskih elektrarn, preko katerih bi lahko te prese`ke kompenzirali. Kot je znano, proizvodni prese`ki pri nas nastajajo predvsem pono~i ter ob vikendih in praznikih. Sicer pa je mag. Koro{ec v nadaljevanju orisal posledice proizvodnih prese`kov, predstavil mo`nosti dolgoro~nih tranzitnih zmogljivosti ter pojasnil razmere pri sklepanju tranzitnih pogodb konec leta 2000 in v za~etku leta 2001, posledice tega dogajanja, ukrepe za sanacijo stanja, prizadevanja za koli~inske in terminske spremembe pogodb o nakupu elektri~ne energije, mo`nosti posredne prodaje proizvodnih prese`kov v okviru mednarodne pomo~i in dolgoro~ne mo`nosti za re{evanje tega problema. V sklepnem delu je poudaril, da so izku{nje v januarju pokazale, da med funkcijama sistemskega operaterja in tr`enja obstaja konflikt interesa. Tr`ni interesi se lahko pri zasledovanju profita na enem ozkem segmentu v sistemu odra`ajo kot velika izguba. Treba pa je upo{te-vati, da so vse smernice dopolnitev evropske zakonodaje zastavljene v smeri strogega lo~evanja sistemskega operaterja od trgovanja. BRANE JANJI] MIRO JAKOMIN 17 elektrogospodarstva Zdaj je na POTEZI EvZIlada Na sede`u poslovnega sistema Premogovnik Velenje je 7. februarja potekal letni zbor slovenskega odbora Svetovnega energetskega sveta, v okviru katerega so podrobneje predstavili tudi {tudijo Analiza konkuren~nosti doma~ih proizvajalcev na trgu z elektri~no energijo. Gre za predlog vrste ukrepov, s katerimi naj bi doma~im elektrarnam zagotovili uspe{nej{i spopad s konkurenco. J 18 anuar 2003, ko bo slovenski trg z elektri~no energijo tudi v celoti odprt, je vse bli`je, do tega datuma pa bi morali nujno izpeljati {e vrsto ukrepov za sanacijo elektroenergetskega sektorja, saj se v nasprotnem utegne zgoditi, da ne bo pre`ivel spopada z evropskim energetskimi giganti. Da bi se na dan D proizvodna podjetja ~im bolje pripravila, so pred ~asom s fakulteto za elektrotehniko, Ekonomskim in{titutom Prave fakultete in In{titutom za javno upravo podpisala okrog 20 milijonov tolarjev vredno pogodbo za izdelavo {tudije, ki naj bi odgovorila na klju~no vpra{anje, kako naprej. Namen naloge je bil po besedah enega od avtorjev dr. Roberta Goloba tako predvsem pripraviti podjetja na odprtje energetskega trga in jih prilagoditi novim tr`nim razmeram ter ob tem poiskati dolgoro~ne re{itve za finan~no sanacijo sistema, pri ~emer igrajo pomembno nalogo tudi nasedle investicije. Avtorji {tudije so zato podrobno analizirali {tevilne scenarije, pri ~e-mer je bilo upo{tevanih pet osnovnih kriterijev- ~asovni, stopnje liberalizacije trga, ekonomski, makroekonomski in pravni. Kot je bilo re~eno na predstavitveni tiskovni konferenci, so predlagani ukrepi {li v smeri, da ne bi vplivali na izkrivljanje delovanja trga, zagotovitve trajne konkuren~nosti podjetij, upo{tevanja makroekonomskih u~inkov in slovenske ter evropske zakonodaje. USPEŠNA HNANCNA SANACIJA SISTEMA Problemi, s katerimi se bodo morali domači proizvajalci soočiti v prihodnjih letih, ne bodo le posledica uvedbe odprtega trga z električno energijo, temveč imajo širše ozadje. Kot je znano, cene električne energije v minulih letih niso v celoti pokrivale stroškov proizvodnje, še vedno pa je nerešeno tudi vprašanje dolgov, najetih za postavitev in prenovo obstoječih in tudi novih proizvodnih objektov oziroma nasedlih investicij, ki so ocenjene na izjemno visokih 150 milijard tolarjev. Tako je bil glavni namen omenjene študije, kako izpeljati celovito finančno sanacijo sektorja in podjetja usposobiti za konkurenčen vstop na evropski trg, pri čemer je raziskava pokazala, da poleg finančne sanacije igra ključno vlogo pri dvigu konkurenčnosti tudi prestrukturiranje sektorja, vključno z morebitnim povezovanjem posameznih podjetij. Dr. Robert Golob je v zvezi s tem poudaril, da študija prvič prinaša odgovor za rešitev omenjenih vprašanj, ki pa bo učinkovit le, če bodo v celoti izpeljani vsi predlagani ukrepi, in to čim prej. Kot je povedal dr. Robert Golob, tako združevanje podjetij v predlaganem časovnem obdobju prinese le 50 milijard, razlika pa gre na račun drugih ukrepov, med katerimi so denimo dolgoročni pogodbi s TES in TET in tudi desetod- stotno zmanj{anje stro{kov poslovanja. Torej, ~e bo vlada podprla usmeritve {tudije, naj bi bila do leta 2005 vsa proizvodna podjetja konku-ren~na, postopoma pa naj bi se zmanj{evale tudi teko~e precej{nje izgube elektrogospodarstva, ki se na letni ravni zdaj gibljejo okoli 20 milijard tolarjev. Te naj bile tako leta 2003 le {e pribli`no 13 milijard, in nato vsako leto manj, v primeru zavrnitve predlaganega paketa ukrepov, pa bi se {e pove~evale in v nekaj letih dosegle celo 35 milijard tolarjev na leto. Kaj bi to pomenilo ne samo za slovensko elektrogospodarstvo, tem-ve~ za celotno dr`avo, pa verjetno ni treba posebej razlagati. IZBRAN SEDMI SCENARIJ Pripravljalci {tudije so za ~im bolj realno sliko dobljenih rezultatov izdelali poseben ra~unalni{ki simulacij-ski model za obdobje desetih let, pri ~emer so dejansko upo{tevali vse ob-stoje~e elemente in vanj vklju~ili tudi maksimalno zaostrene zunanje vplive. Na podlagi obse`nih analiz ve~ razli~nih scenarijev je bil nato kot na-jugodnej{i in najbolj uravnote`en izbran sedmi, po katerem naj bi nasedle investicije v elektrogospodarstvu oziroma proizvodnih podjetjih v prihodnjih letih uspeli zni`ati s sedanjih 150 na obvladljivih 15 milijard tolar-jev.Kot `e re~eno, pa bo mogo~e omenjeni na~rt uresni~ite le, ~e bodo izpeljani vsi predlagani ukrepi v celoti, in to po predvideni dinamiki. Ali druga~e povedano, {tudija je {e enkrat potrdila to, na kar elektroenergetiki `e lep ~as opozarjajo, in sicer, da mora vlada, seveda ~e si ob odprtju energetskega trga ne `eli popolnega poloma energetskega sektorja, ukrepati takoj in sprejeti nekatere nujne odlo~itve. Te so ne nazadnje ~im prej potrebne tudi za dokon~an-je {tudije, saj se njeni pripravljalci ravno zaradi pomanjkanja odlo~itve lastnika {e niso lotili njenega sklepnega dela, ki se nana{a na pomo~ vladi pri pripravi ustrezne strategije oziroma ureditev in uskladitev nekaterih pravnih vpra{anj. NASEDLE INVESTICIJE SO TUDI PROBLEM BANK Dr. France Kri`ani~ s pravne fakultete v Ljubljani je predstavil ekonomski del Analize konkuren~nosti do- Dr. Robert Golob in dr. France Kri`ani~ sta na novinarski konferenci predstavila poglavitne zna~ilnosti Analize konkuren~nosti doma~ih proizvajalcev elektri~ne energije. ma~ih proizvajalcev na trgu z elek-tri~no energijo. Kot je med drugim povedal, je {tudija v bistvu nadaljevanje tistih ekspertiz, ki so bile izdelane v pripravi energetskega zakona. Na podlagi teh ekspertiz so za~eli raz-mi{ljati, kako hkrati liberalizirati trg in reformirati proizvodnjo in trgovanje z elektri~no energijo v Sloveniji. [tudija o konkuren~nosti doma~ih proizvajalcev na trgu z elektri~no energijo je trenutno najve~, kar sta na tem podro~ju omogo~ili slovenska znanost in stroka. Gre za to, da se elektroenergetski sektor na podlagi zdru`itve u~inkovito prestrukturira in za~ne elektriko tr`iti tako, da bo na enem delu trga postavil vi{je cene, na drugem delu pa ni`je. Tako naj bi s pove~evanjem obsega in zmanj{eva-njem stro{kov na kilovatno uro vzpostavil svojo konkuren~no pozicijo. V procesu prestrukturiranja EES in liberalizacije energetskega trga so seve- PREDLAGANI SEDMI SCENARIJ VSEBUJE NASLEDNJE UKREPE: ponovno oceno vrednosti podjetij (nepremi~nin in opreme) ter ustrezno zni`anje kapitalske vrednosti, sklenitev dolgoro~ne pogodbe o prodaji 2.800 GWh elektri~ne energije na leto iz termoelektrarne [o{tanj na tarifnem trgu po ceni, ki ne presega 10 tolarjev za kWh, in sicer za obdobje od leta 2001 do konca leta 2010 sklenitev pogodbe o prednostnem dispe~iranju 600 GWh na leto iz termoelektrarne Trbovlje do konca leta 2007 po ceni, ki izhaja iz zakona o zapiranju RTH in prestrukturiranju Zasavske regije, {e letos sklenitev pogodbe o sistemskih storitvah s TEB na letni ravni vsaj do leta 2003, postopno zdru`evanje proizvodnih podjetij, in sicer {e letos vseh hidroelektrarn, naslednje leto naj bi se skupnemu podjetju pridru-`ila {e termoelektrarna [o{tanj in Premogovnik Velenje ter v letu 2003 {e termoelektrarna Brestanica, privatizacijo 10-odstotnega dele`a proizvodnih podjetij v prihodnjem letu, vendar s priporo~ilom, da se prej opravi omenjeno zdru`evanje podjetij aktiviranje dr`avnih pomo~i v okviru re{evanja nasedlih investicij, predvsem za vra~ilo slovenskega dela jedrske elektrarne Kr{ko, omejitev maksimalne sistemske cene na trgu na 50 tolarjev za kWh do leta 2003, najpozneje do leta 2005 popolno sprostitev trgovanja s Hrva{ko oziroma jugovzhodno Evropo ter najmanj 10-odstotno zni`anje poslovnih stro{kov proizvodnih podjetij. da potrebne tudi bistvene spremembe v obna{anju slovenskih proizvajalcev elektri~ne energije. Glede makroekonomskih u~inkov pa je dr. Kri`ani~ menil, da bi v primeru liberalizacije trga brez prestrukturiranja elektroenergetskega sektorja zelo verjetno pri{lo do finan~ne krize. Nasedle investicije niso samo problem izgubljenega kapitala v dolo~ene objekte, temve~ tudi problem kreditor-jev - bank, ki pri~akujejo obresti in vra~ilo glavnice. Propad tega sektorja in nepla~evanje obresti in glavnice bi verjetno zamajalo ve~ino slovenskih bank in vplivalo tudi na slovensko kredibilnost na mednarodnem trgu. Zato dr. Kri`ani~ pri~akuje, da bodo nosilci slovenske ekonomske politike re{evanje teh problemov uvrstili med prednostne naloge. Sicer pa je glede omenjene {tudije poudaril, da bi z uresni~itvijo tako imenovane sedme variante (zdru`itev TE[, TEB in vseh HE) lahko najbolj u~inkovito re{ili vpra{anje nasedlih investicij. Tako bi elektroenergetski sektor postal donosen; sposoben bi bil pritegniti tudi zasebni kapital, se modernizirati in zagotoviti nadaljnjo gospodarsko rast. BRANE JANJI] MIRO JAKOMIN 19 i zbor SNK WEC Podprli hitrej[e RE[eEnVAeNJrEgetike V za~etku februarja je bil v Premogovniku Velenje letni zbor Slovenskega nacionalnega komiteja Svetovnega energetskega sveta /SNK WEC/. Minil je {tiriletni mandat ~la-nom organov komiteja, zato so bili izvoljeni novi. Predsednik je postal mag. Vekoslav Koro{ec, direktor Elesa. Priznanja SNK WEC za leto 2000 sta prejela dr. Ivo Ba-ni~ in Jaroslav Vrta~nik med posamezniki in podjetje Elektro-Slovenija. Zbor je podprl Analizo konkuren~nosti doma~ih proizvajalcev na odprtem trgu elektri~ne energije in predlagal vladi njeno ~imprej{njo obravnavo. omeniti organizacijo sestanka ~lanic dr`av WEC iz Evrope na temo Energija za jutri{njo Evropo, ki bo junija v Ljubljani, in pa jesensko udele`bo ~lanov komiteja in treh referatov na 18. Kongresu svetovnega energetskega sveta v Buenos Airesu. V razpravi o leto{njem programu dela se je oglasil mag. Franc Avber{ek, direktor ERIC-a, s pobudo, da bi pod okrilje SNK WEC pre{lo njihovo izobra`evanje {ir{ih mno`ic o energetiki in njenih problemih, ki poteka v Velenju. »@elimo, da bi skupaj s SNK WEC-om dosegli, da bi vsi slovenski osnovno{olci 7. razredov pri{li v na{ okoljski promocijski center in spoznali rudni{ki muzej, termoelektrarno in vplive na okolje tovrstnega pridobivanja energije.« Franko Nemac, APE, pa je dal pobudo, da SNK WEC prevzame pobudo za ustanovitev dru`be, ki se bo ukvarjala z obnovljivimi viri. O pobudah bo razpravljalo in do njih zavzelo sta-li{~e predsedstvo nacionalnega komiteja. Temu bo od velenjskega zbora predsedoval mag. Vekoslav Koro{ec, direktor Elesa. Ob izvolitvi je poudaril, da je SNK WEC organ civilne dru`be, ki ima veliko {irino s po-dro~ja energetike in prav zato je lah- D 20 osedanji predsednik SNK WEC dr. Ivo Bani~ je delo komiteja v minulem mandatnem obdobju ozna~il za us-pe{no. Svoje ~lane in {ir{o javnost so predvsem izobra`evali z vrsto predavanj uglednih strokovnjakov. S tem so vzpostavili dialog med nacionalnim komitejem in javnimi delavci. Z leti SNK WEC postaja ustrezen sogovornik javni upravi in civilni dru`bi. Za leto{nje leto kot prvo leto v novem {tiriletnem mandatu je Natan Bernot, glavni tajnik nacionalnega komiteja, program dela organizacije razdelil v dva sklopa: delo doma in mednarodne dejavnosti. Najpomem-bnej{a doma~a dela komiteja ostajajo njegova stali{~a do aktualnih vpra{anj energetskega gospodarstva, ravnanja z energijo in priklju~evanja Slovenije k Evropski uniji. [e naprej bo sodeloval z MGD pri koordinaciji del glede vsebine in terminskega poteka del Nacionalnega energetskega programa in dolo~itvi parametrov projektne naloge za letni energetski pregled. Med najpomembnej{imi leto{njimi aktivnostmi SNK WEC s podro~ja mednarodne dejavnosti ka`e v prvi vrsti Podpredsednik SNK WEC dr. Franc @erdin je priznanje organizacije za leto 2000 podelil Jaroslavu Vrta~niku, direktorju TE[. NAGRAJENCI SNK WEC ZA LETO 2000 Dr. Ivo Bani~ je kot generalni direktor Elesa v petletnem obdobju od aprila 1995 do aprila 2000 zelo uspe{no vodil podjetje in skupaj z zaposlenimi Eles umestil kot sredi{~no podjetje slovenskega energetskega gospodarstva, tako v pogledu zagotavljanja likvidnosti sistema kot obnovitvenih posegov. V zadnjem mandatnem obdobju je bil dr. Ivo Bani~ predsednik Slovenskega odbora WEC in mu s svojo vsestransko podporo omogo~il aktivno delovanje v {ir{em regionalnem in mednarodnem prostoru. Znanje, pogum, spodbuda ter dose`eni rezultati tako doma kot v tujini ostajajo razpoznavni na vseh podro~jih {iroke palete njegovega strokovnega delovanja tako v korist gospodarske dru`be, ki jo je vodil, kot tudi v {tevilnih zdru`enjih, kjer je deloval. Jaroslav Vrta~nik je po desetih letih dela v TE [o{tanj leta 1985 postal njen direktor. V {estnajstih letih vodenja na{e najve~je TE je med drugim spodbudil, zasnoval in usklajeval projekt okoljevarstvenega sanacijskega programa za uravnote`eno umestitev termoelektrarne z okoljevarstvenimi zahtevami. Njegov dele` pri koordinaciji strokovnih skupin, usklajevanju z dr`avnimi organi, zagotavljanju virov financiranja in sodelovanju z izvajalci zahtevnega sanacijskega posega tako doma~ih kot tujih institucij je bil dragocen in tvoren. Rezultat njegovega dela sta zgrajeni ~istilni napravi ~etrtega in petega bloka in s tem uresni~en cilj, ki si ga je pred desetletjem zastavil direktor TE[, to je proizvodnja ekolo{ko neopore~ne elektri~ne energije in s tem odgovornost in skrb za rast in razvoj regije. Elektro-Slovenija /Eles/ je v zadnjih {estih letih zraslo v najmo~nej{e podjetje elektrogospodarstva in postalo jamstvo finan~ne stabilnosti elektrogospodarskega sistema. V tem ~asu je Eles zgradil 81 kilometrov novih daljnovodov, vgradil 694,5 kilometra opti~nih kablov, polo`il 52,8 zemeljskega opti~nega kabla, obnovil RTP Diva~a, Maribor in Podlog, zgradil vrsto digitaliziranih radio-relejnih zvez. Maja 1996 je na sede`u podjetja odprl najsodobnej{i republi{ki center vodenja, ki omogo~a optimalno, zanesljivo in varno obratovanje sistema. Eles je vseskozi zagotavljal podporo optimalnemu delovanju sistema in vseh dejavnikov, ki vplivajo na varno in zanesljivo oskrbo uporabnikov. Pri tem so klju~nega pomena tudi strokovni kadri, ki preko stalnega izobra`eva-nja sledijo novim spoznanjem in jih uspe{no prena{ajo v delo, med drugim tudi preko ~lanstva v vrsti mednarodnih energetskih organizacij. ko prispevek njegovih ~lanov pri zasnovi nacionalne energetske strategije velik. Dejal je, da se bo trudil za izvedbo zastavljenih nalog in pove~an-je ugleda na{e energetike tako v tujini kot doma. Zlasti doma je bila ta panoga predvsem kritizirana in redko pohvaljena. Drugi del zbora je bil namenjen prvi javni predstavitvi {tudije Analiza konkuren~nosti doma~ih proizvajalcev na odprtem trgu elektri~ne energije, ki jo je predstavil dr. Robert Golob kot nosilec {tudije. V razpravi po predstavitvi se je oglasil dr. Franc @erdin, direktor Premogovnika Velenje, v vlogi predsednika Splo{nega zdru`enja za energetiko pri Gospodarski zbornici, ki je naro~nik {tudi-je. Poudaril je, da se ~as, ki je na razpolago za odpiranje trga z elektri~no energijo, hitro izteka in nam `e te~e voda v grlo. Zato `elijo kot akterji v energetiki delovati dobronamerno, iskati re{itve v smeri ustrezne priprave doma~ega trga na vstop tujega. Do energetike dr`ava {e vedno ostaja ne-zainteresirana, saj na primer energeti-kov nih~e ni vpra{al za mnenje o prehodu sektorja iz Ministrstva za gospodarske dejavnosti v Ministrstvo za okolje in prostor. Po @erdinovem poznavanju se energetika in okolje ne privla~ita preve~ in bo imel minister nemalo te`av z usklajevanjem obeh resorjev. ^eprav so se nekateri razpravljavci strinjali z @erdinovo oceno, pa so po drugi strani ocenili, da je za energetiko bolje, da gre iz ministrstva, ki ga pokriva ministrica, ki tega podro~ja ne `eli. Zedinili so se o tem, da ni pomembno, kje je resor, samo da je njegovo vodenje u~inkovi-to in ustrezno. Glede na kratek ~as za pripravo doma~ih proizvajalcev na odprti trg in vsestransko podporo predstavljene analize je ob koncu razprave o analizi predsedujo~i Stane Ro`man, direktor NEK, povzel, da vladi svetujejo hitro in strokovno presojo prihodnje organiziranosti energetike in ~imprej{njo opredelitev do rezultatov omenjene analize. Zbor je njegova zaklju~ka soglasno podprl. MINKA SKUBIC 21 odpiranje trga z elektri~no energijo V tem ~asu je zelo aktualna problematika, ki je povezana z vrsto zanimivih tem, kot so odpiranje trga z elektri~no v Sloveniji (pregled zakonodaje), dobava elektri~ne energije v pogojih odprtega trga, pravni okvir odpiranja trga z vidika upravi~enih odjemalcev in dobaviteljev elektri~ne energije, elementi pogodb za upravi-~ene odjemalce, elektri~na energija kot tr`no blago in storitev, cene v pogodbah za upravi~ene odjemalce na odprtem trgu, pogajanja za ceno elektri~ne energije in podobno. O teh temah so konec januarja razpravljali v Pod-gorici pri Ljubljani na delavnici z naslovom Elek-tro odiseja 2001 - Kako do bolj{ih in cenej{ih storitev oskrbe z elektri~no energijo. Na strokovnem posvetovanju, ki ga je uspe{no izvedel Center za energetsko u~inkovitost pri In{titutu Jo`ef [tefan, so sodelovali {tevilni predstavniki energetskih ustanov in elektroenergetskih podjetij, pa tudi zastopniki zainteresiranih odjemalcev elektri~ne energije. Predavatelji so jih podrobno seznanili z vsemi spremembami, ki jih uvajajo energetski zakon in vladne uredbe. Kljub premikom v smeri odpiranja trga z elektri~no energijo bo elektro omre`je ostalo naravni monopol. Kot je v predavanju poudaril prof. dr. Miha Tom{i~, je osnovni pogoj za ta monopol velika ekonomija obsega, to je, ~e so velike enote bolj gospodarne od majhnih. Pri proizvodnji elek-tri~ne energije v zadnjih dveh desetletjih nastaja obrat, nenazadnje zaradi razpolo`ljivosti zemeljskega plina in plinskih turbin ter zaradi okoljskih in varnostnih problemov s premogom in jedrsko energijo. Med drugim pri~akujemo tudi ve~jo preglednost poslovanja elektrogospodarskih podjetij. Sicer pa na pragu novega tiso~letja postaja elektri~-na energija tr`no blago in storitev. Kot je znano, se bo 15. aprila 2001 odprl notranji trg z elektri~no energijo, 1. januarja 2003 pa zunanji. V prihajajo-~em obdobju si bo 8000 upravi~enih odjemalcev v Sloveniji (priklju~na mo~ nad 41 kW) zagotavljalo elektri~no energijo v lastni re`iji, preko trgovcev ali posrednikov. Na energetski borzi bo naprodaj pasovna, trapezna in vr{na energija. Produkti bodo blokovni po ve~ ur skupaj in po posameznih urah. Trenutno je po zakonu 11 odjemalcev na trgu, 5 distribucij za tarifne odjemalce in 5 distribucij za upravi~ene odjemalce ter Eles z izvozom in uvozom. Tem se bodo pridru`ili z licencami novi potencialni trgovci, ki imajo kapital in bodo soudele-`eni pri delitvi energetskega kola~a. Na tej delavnici smo predavatelje povpra{ali o njihovih pogledih na odpiranje trga z elektri~no energijo in zapisali 22 del nekaterih pomembnej{ih mnenj. Kako do bolj[ih in Prof. dr. Miha Tom{i~, Center za energetsko u~inkovitost pri In{titutu Jo`ef Stefan: »Po izvedbi delavnic s podro~ja u~in-kovite rabe elektri~ne energije in industrijske energetike, je industrija pokazala velik interes tudi za delavnico, na kateri bi razpravljali o vpra{a-nju, kako do bolj{ih in cenej{ih storitev oskrbe z elektri~no energijo. Elektrika in plin pri odpiranju trga vna{a-ta najve~ zahtev in re{itev, ki jih je opredelil energetski zakon, podrobneje pa so jih predpisale vladne uredbe. Pri~akujem, da bo od 80 do 90 odstotkov elektri~ne energije dobavljeno z bilateralnimi pogodbami, od 10 do 20 odstotkov pa bo kupljeno na energetski borzi. Na trgu pri~aku-jemo od 5 do 20 trgovcev, ki bodo imeli zahtevno analitsko delo, da se bodo lahko pravilno odlo~ali pri nakupih in sklepanju pogodb pri prodaji. Licence bodo avtomati~no dobili vsi dosedanji udele`enci v prometu, torej tudi vsa distribucijska podjetja. Za udele`bo na trgu bodo kandidati morali imeti kapital in ban~no garancijo za vi{ino posla. ^eprav se {e vedno pojavlja dilema glede odpiranja trga s 15. aprilom 2001, menim, da smo ta proces vsi sprejeli za svojega in lahko za~nemo z intenzivno uveljavitvijo, spoznavanjem in izobra`eva-njem.« Mag. Hinko [olinc, Center za energetsko u~inkovitost pri In{titutu Jo`ef Stefan: »Na posvetovanju sem v programu podal pregled zakonodaje pri odpiranju trga z elektri~no energijo v Sloveniji. Navajal sem samo ~lene energetskega zakona in uredb, ki so iz{le. Pri tem sem izpostavil nekatere vpra{lji-ve zadeve. Na primer v uredbi o gospodarskih javnih slu`bah s podro~ja distribucije elektri~ne energije je navedeno v prehodnih dolo~bah, da mora dosedanji dobavitelj podalj{ati pogodbe upravi~enim odjemalcem do sredine oktobra 2001 pod enakimi pogoji, kot veljajo sedaj. Ista uredba pa v definiciji dobavitelja pravi, da je to tisti, ki oskrbuje tarifne odjemalce in sploh nima kaj opraviti z upravi~enimi odjemalci. S prehodnim ~lenom bo pravno to mogo-~e izpeljati, da se lahko podalj{a pogodbe za upravi~ene odjemalce za 6 mesecev. Vendar pa po 15. oktobru 2001, nikakor ne bo ve~ mo`no kupovati od sedanjega dobavitelja, ker bo skrbel izklju~no za tarifne odjemalce. To je `e ena tak{na praznina glede izrazov, saj sta definiciji dobavitelja v energetskem zakonu in dobavitelja v uredbi o distribucijah, malo druga~e postavljeni in se jih v interpretaciji lahko precej razli~no pojmuje.« CENEJŠIH Nino Maleti~, EGS -Razvojni in`eniring : »Za odpiranje trga z elektri~no energijo v Sloveniji je bila potrebna zakonska ureditev s pravnim okvirom z vidika upravi~enih odjemalcev in dobaviteljev elektri~ne energije. Pravni okvir trga dolo~a energetski zakon, ki dolo~a odpiranje notranjega trga z elektri~no energijo s 15. aprilom 2001. Pravo odpiranje trga predvideva zakon 1. januarja 2003, ko bo omogo~eno tuji konkurenci, da bo lahko imela dostop na slovenski trg s svojimi ponudbami. Zaradi nove zakonodaje, ki je dolo~ila, da postane elektri~na energija tr`no blago, se tudi spreminjajo nastavki delovanja energetskega trga, pojavljajo se novi udele`enci na trgu. Ker je 15. april pred vrati, so v distribucijskih podjetjih v polnem teku priprave za delovanje v novih tr`nih pogojih. Ve~ina distributerjev se je reorganizirala tako, da je izvedla ra~unovodsko lo~ene izkaze in izlo~ila regulirane dejavnosti od tr`nih dejavnosti. Po mojem vedenju bodo vsi distributerji vzpostavili tr`no funkcijo in bodo nastopali tudi kot trgovci, seveda pa se pojavlja vpra{anje interne konkurence med distributerji, saj zakon dopu{~a, da upravi~eni odjemalci prosto izbirajo svojega dobavitelja.« STORITEV Bojan Horvat, EGS -Razvojni in`eniring: »V svojem predavanju sem sku{al prikazati bistvene tehni~ne elemente v novih dobavnih pogodbah v okviru prodaje elektri~ne energije na nivoju distribucije. Tu sem v glavnem izpostavil problem pogodb za priklju~itev na distribucijsko omre`je, potem pogodbo za dostop do distribucijskega omre`ja in pa bilateralne pogodbe, ki naj bi vsebovale osnovne elemente za dobavo elektri~ne energije. V glavnem ostane odprto vpra{anje, s kom se bo sklepala pogodba o dostopu in priklju~itvi na distribucijsko omre`je; tu je zaenkrat predviden upravljalec distribucijskega omre`ja za tistega, ki naj bi veljal za partnerja na tem po-dro~ju. Bilateralne pogodbe za nakup elektri~ne energije, so bolj {iroke, ker v njih nastopajo trgovci, proizvajalci in zastopniki, ki bi lahko bili druga pogodbena stran v tem pogodbenem odnosu. V razpravi so predstavnike bodo~ih upravi~enih odjemalcev zanimala vpra{anja o cenovnih okvirih, ki bodo nastali z odprtjem trga. Zanimali so se, na kak{en na~in bo mo-go~e pogodbe sklepati, ali bodo kak-{ne omejitve pri neposrednih sklepanjih pogodb s proizvajalci. Porajala so se tudi vpra{anja, ki so se dotikala kakovosti dobavljene elektri~ne energije.« OSKRBE Mag. Gregor Bo`i~, v.d. direktorja prodaje upravi~enim odjemalcem, Elektro Ljubljana: »Na predavanju sem predstavil po-dro~je elementov pogodb za upravi-~ene odjemalce v letu 2001. @elel sem predstaviti nekatere aktivnosti, ki jih je izvajalo javno podjetje Elek-tro Ljubljana v skladu z energetskim zakonom in uredbo o preoblikovanju distribucijskih podjetij. Orisal sem naloge in mo`nosti, ki nas in na{e odjemalce ~akajo v novih pogodbenih odnosih v skladu z novimi razmerami. Izpostavil sem elemente, ki naj bi bili izhodi{~e za oblikovanje cene pri ponudbi v tem partnerskem odnosu. ^akamo na dodelavo in sprejetje podzakonskih aktov in objavo tarif za uporabo omre`ij. S stali{~a distribucije moram re~i, da smo pripravljeni na trg, ~akamo pa {e na te podporne mehanizme, ki bi nam bodo omogo~ali za~etek delovanja na trgu. Elektro Ljubljana je od 1. januarja 2001 organizirana po profit-nih centrih. Poleg tega bi {e omenil, da posku{amo kadrovsko zasesti predlagano organizacijo prodaje upravi~enim odjemalcem. O aktualni problematiki, povezani z odpiranjem trga elektri~ne energije, se z na-{imi odjemalci pogovarjamo in dogovarjamo.« MIRO JAKOMIN DRAGO PAPLER tr`ni utrinki Odpiranje trga nPOoSTvAeVLJnA aloge Na strani ponudbe se vrata na notranji trg elektrike 15. aprila odpirajo samo sedanjim podjetjem elektroenergetskega sistema. Poslovno odgovornost za dobavo elektrike bo treba {e precizirati, stro{ke v zvezi s tem pa upo{tevati predvsem v ceni za uporabo omre`ja. v 24 edno sem ob~udoval red na ljubljanski tr`nici. To~no se ve, kdo in pod kak{nimi pogoji lahko prodaja solato, kupci pa se potem, ko si ogledamo ponudbo, odlo~imo za najugod-nej{i nakup po na{i presoji najbolj{e solate. Tr`ni redarji poskrbijo za to, da je na trgu red. Le urejen trg je dober trg. Upam, da se tega zavedajo tudi nosilci odpiranja notranjega trga elektrike v Sloveniji. Eno najpomem-bnej{ih vpra{anj notranjega trga elektrike je zagotovo vpra{anje, kdo sploh lahko aktivno nastopa na tem trgu po 15. aprilu. ZA VSTOP NA TRG MORAJO PONUDNIKI IZPOLNJEVATI DOLO^ENE POGOJE Zakonske pogoje za vse udele`ence notranjega trga elektrike dolo~a energetski zakon. Glede odjemalcev za udele`bo na trgu ni formalnih ovir: svojega dobavitelja lahko izbira vsak odjemalec, katerega priklju~na mo~ presega 41 kW na enem odjemnem mestu. Na strani ponudbe pa zadeva ni tako preprosta. Kot ponudnik bo na notranjem trgu elektrike lahko nastopal le tisti gospodarski subjekt, ki bo izpolnjeval pogoje, dolo~ene z energetskim zakonom. Energetske dejavnosti (5. ~len EZ ) bo lahko opravljal le tisti gospodarski subjekt, ki bo za to pridobil licenco za opravljanje teh dejavnosti. Med energetske dejavnosti pa zakon, poleg klasi~nih dejavnosti proizvodnje, prenosa in distribucije ter upravljanja omre`ja, uvr{~a tudi tr`no dobavo elektrike, organiziranje trga, trgovanje, zastopanje in posredovanje na organiziranem trgu z elektriko. Licenca se lahko izda (7. ~len EZ ) le pravni ali fizi~ni osebi, ki je med drugim registrirana oz. prigla{ena (sam. podjetnik) za opravljanje energetskih dejavnosti. Na podlagi zakona (7. ~len EZ ) vlada s posebno uredbo predpi{e podrob-nej{e pogoje in postopek za izdajo li- cence. Dejstvo je, da vlada uredbe o licencah {e ni sprejela, kar pomeni, da za zdaj noben gospodarski subjekt v dr`avi nima licence za opravljanje tistih energetskih dejavnosti, ki so pogoj za delovanje notranjega trga elektrike, do odprtja trga pa sta samo {e dobra dva meseca. Zaradi dolo~be 2. odstavka 7. ~lena energetskega zakona bodo tako aktivni udele`enci na strani ponudbe lahko izklju~no le obstoje~a podjetja elektrogospodarstva. Ta odstavek na-mre~ dolo~a : »Postopek za izdajo licence obstoje~im pravnim ali fi-zi~nim osebam, ki so `e pred uveljavitvijo tega zakona opravljale energetsko dejavnost, ne sme biti ovira za vstop v tr`no dejavnost.« Ta podjetja torej lahko vstopajo na trg, tudi ~e {e nimajo licence. Udele`enci notranjega trga elektrike na strani ponudbe 15. aprila so torej znani: to so obstoje~a podjetja za proizvodnjo, prenos in distribucijo elektri~ne energije, ki pa morajo biti (`e od 1. januarja 2001 naprej) organizirana v skladu z energetskim zakonom in podzakonskimi akti s po-dro~ja posameznih dejavnosti ter ra~unovodskimi standardi za javna podjetja. Drugi zainteresirani akterji se bodo lahko vklju~ili na notranji trg {ele potem, ko bodo pridobili licence. Prav z uredbo in licencami pa dr`ava dr`i v rokah odgovorno od-lo~anje o tem, kdo se bo sploh lahko {el trgovino z elektriko. Do takrat bo notranji trg elektrike predvsem u~na ura obstoje~ih podjetij elektrogospodarstva in dr`ave, kot ve~inskega del-ni~arja oziroma lastnika teh podjetij o tem, kako se iti trg elektrike. Vrednost od{kodninskih zahtevkov zaradi prekinjene dobave in zaradi kakovosti elektrike lahko hitro preraste vrednost dobavljene energije posameznemu odjemalcu, da o primerjavi z mar`o iz naslova te dobave niti ne govorimo. Poslovna odgovornost za neprekinjeno dobavo in za kakovost dobavljene elektrike je sestavni del trga elektrike. Utemeljeno lahko pri~akujemo, da bo ta odgovornost v novih razmerah poslovanja seveda bistveno bolj aktualna kot doslej, ko je distributerjem v ve~ini primerov uspevalo od{kodninske zahtevke odklanjati z obrazlo`itvijo, da je do prekinitve pri{lo zaradi vi{je sile, torej iz razlogov, na katere ne morejo vplivati in jim zato ni mogo~e pripisati ka-kr{nokoli krivde. V razmerah konku-ren~ne dobave elektrike bodo kupci uveljavljali tudi od{kodnine zaradi neustrezne kakovosti dobavljene elektrike, kar doslej ni bila praksa. Doslej so take zahtevke ve~idel prejemala samo javna podjetja za distribucijo elektri~ne energije, kar je bila lo-gi~na posledica pogodbeno urejenega poslovnega razmerja med distributerjem kot dobaviteljem in odjemalcem. Vedno ve~je {tevilo zahtevkov odjemalcev za povra~ilo {kode zaradi prekinitve dobave elektri~ne energije v zadnjih letih dokazuje, da se odjemalci vedno bolj zavedajo te pravice oziroma odgovornosti dobavitelja. NUJNA UREDITEV POSLOVNE ODGOVORNOSTI Energetski zakon, podzakonski akti za izvajanje posameznih reguliranih energetskih dejavnosti in odprtje trga elektrike terjajo transparentno ureditev poslovne odgovornosti med izva- zanimivosti jalci reguliranih in tržnih energetskih dejavnosti. Temu v prid govori več tehtnih razlogov, predvsem pa dejstvo, da bo prodajo električne energije upravičenim odjemalcem lahko izvajal en pravni subjekt, druge energetske dejavnosti, ki so potrebne za to, da elektrika pride do upravičenega odjemalca, pa drug pravni subjekt. Medtem ko bo trgovec nosil odgovornost za kupoprodajni posel, bodo Eles in javna podjetja za distribucijo električne energije, kot izvajalci reguliranih energetskih dejavnosti, nosili odgovornost za nemoten prenos in distribucijo te električne energije. Ti izvajalci bodo torej na podlagi pogodbe o dostopu na omrežje oziroma o uporabi omrežja nosili vso odgovornost za neprekinjeno obratovanje prenosnega in distribucijskega omrežja oziroma za neprekinjeno dobavo elektrike upravičenemu odjemalcu. Zaslužek teh podjetij bo v primerjavi z dosedanjim poslovanjem zmanjšan za prodajno maržo, ki bo pripadala trgovcu. Na kratko, poslovno odškodninsko odgovornost za škodo zaradi prekinitve dobave zaradi vzrokov na omrežju bodo nosile izključno regulirane energetske dejavnosti, organizirane v javnih podjetjih za upravljanje omrežja, prenos in distribucijo električne energije, če ne bo prišlo do pogodbene razmejitve rizika in odgovornosti na vse udeležence posla. Ob tem se namreč upravičeno postavlja vprašanje, ali so izvajalci reguliranih dejavnosti dolžni sprejeti vso to odgovornost ob dejstvu, da so tako prenosno kot tudi distribucijska omrežja dotrajana, upravljanje omrežij pa distributerji izvajajo s tehnološko zastarelimi centri vodenja. Poslovni riziko zaradi dotrajanosti in tehnološke zastarelosti omrežja, kar je posledica dolgoletnega omejevanja investicijskih sredstev za distribucijo, je velik in posledično temu je velika tudi poslovna odgovornost reguliranih energetskih dejavnosti. Do podobnega problema, le z drugačnimi razsežnostmi, bo prihajalo tudi v primerih, ko bo celoten posel z dobavo električne energije izvedlo javno podjetje za distribucijo električne energije. Upoštevati je namreč treba, da morajo biti vse energetske dejavnosti ločeno organizirane in stroškovno transparentne, za vsako od njih pa se posebej izkazujejo tudi rezultati poslovanja. Kljub istemu žiro računu bo treba tudi v teh podjetjih precizirati in razmejiti odgovornost za neprekinjeno dobavo električne energije. Zato bo nujno treba najti ustrezne rešitve z razmejitvijo rizika in odgovornosti na vse udeležence trga elektrike, vključno z upravičenim odjemalcem. Posebno pozornost bo treba nameniti tudi odgovornosti za kakovost dobavljene elektrike. V prvi vrsti pa bo Agencija za energijo stroškovni vidik poslovne odgovornosti morala upoštevati kot relevanten element pri določanju cene za uporabo omrežja. UPRAVNI POSTOPEK TRKA NA VRATA Ne glede na to, ali nam je upravni postopek simpatičen ali ne, so ga upravljalci omrežja dolžni uporabljati v primerih, ki jih določa energetski zakon. Upravljanje prenosnega ali distribucijskega omrežja je obvezna republiška gospodarska javna služba in pri odločanju o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev upravljalec izvaja javno pooblastilo, zato mora odločitev sprejeti v upravnem postopku ( 2. odstavek 71- člena EZ ). O pritožbi na tako odločbo odloča minister, pristojen za energetiko. Dejansko se v praksi ta postopek ne uporablja, dosedanja elektroenergetska soglasja pa pripravljajo in podpisujejo delavci, ki pogojev po zakonu o splošnem upravnem postopku ne izpolnjujejo. Čeprav energetski zakon tega izrecno ne zahteva, bo smiselno upravnemu postopku urediti odločanje tudi v primerih odločanja o dostopu na omrežje, ko o pritožbi odloča Agencija za energijo, in v primerih izdaje soglasja ali zavrnitve vloge za poseg v prostor. V pri vrsti bo treba v novi organiziranosti zagotoviti ustrezno sistemizacijo teh del in določiti konkretne izvajalce, pri tem pa upoštevati pogoje glede strokovne izobrazbe, ki se zahteva za odločanje v upravnih postopkih. Javna pooblastila bodo lahko izvajali le tisti delavci upravljalcev, ki bodo po izobraževanju opravili strokovni izpit in preizkus znanja s področja upravnega postopka, uporabo postopka pa bo treba urediti z internim aktom. Z ureditvijo tega vprašanja bodo podjetja morala pohiteti, saj se v primeru pravno osveščenega novega odjemalca stvar lahko zelo zaplete. FRANC KOKALJ SLARE NALOŽBE V DELNICE Investitorji, ki so v Italiji svoj denar vložili v delnice elektroenergetskih podjetij, so konec lanskega leta dočakali z grenkim priokusom. Niti eno izmed podjetij, ki so se v letu 2000 delno privatizirale, se namreč ni uvrstilo med prvih petdeset najboljših na borzi. Milanski AEMje bil celo med petdesetimi najslabšimi. Januarja pa so cene delnic elektroenergetski podjetij še bolj padle. Tako je na primer delnica že omenjenega AEM-a s 3,89 evra za delnico do konca lanskega leta padla za 17 odstotkov in še dodatno januarja, zato je vredna zdaj le 2,94 evra. Nekoliko manj, le zapet odstotkov, so padle cene za rimskega ACEA, in sicer s 13,20 evra decembra 1999 na 11,39 januarja letos. V primerjavi s tema podjetjema je vrednost Enelovih delnic od leta 1999 nekoliko narasla, a le za 1,5 odstotka, pa še to le do konca leta 2000 -januarja je namreč padla na 4,07 evra. DANSKA ŠVEDI PRODIRAJO K SOSEDOM Švedsko podjetje Sydkraft je od danskega distributerja SEAS kupilo šest kogeneracijskih elektrarn. Tri izmed njih, ki stojijo vjužno-danskih mestih Koge, Ringsted in Skalsor, proizvedejo skupaj 26 GWh električne energije na leto, s čimer oskrbujejo približno tisoč gospodinjstev. Razširitev Sydkrafta na Dansko je del politike tega podjetja, saj želijo postati eden najmočnejših oskrbovalcev te države z energijo. Nobeno od podjetij ni hotelo razkriti vrednosti najnovejše kupčije. FRANCIJA POVEZOVANJE DVIGNILO ALSTOM Podjetje Aktom, ki gradi energetsko in prenosno infrastrukturo, je zavoljo povezovanja lani doseglo za polovico večjo prodajo. V začetku aprila so se namreč združili s švicarskim podjetjem ABB in skupaj ustanovili ABB Alstom Power. Samo v zadnjih devetih mesecih leta 2000 seje skupna prodaja povečala z 12 milijard evrov na 18 milijard naročila pa so zrasla s 13 na dobrih 19 milijard evrov. Napredek je viden tudi v vrednosti njihovih delnic, saj so zrasle za dva odstotka, in sicer na 25,5 evra. Skoraj polovica naročil za Alstom prihaja iz Evropske unije, več kot tretjina iz Amerike, 16 odstotkov pa iz azijsko-pacifiškega območja. 25 0 aktualni intervju: prof. dr. Jo`e Koprivnikar AGEN-RS VZPOSTAVLJA OKVIR REGULATIVNIH dH ol`nosti Nekateri poznavalci elektroenergetskih razmer menijo, da Agencija za energijo (AGEN-RS) v praksi {e ni za`ivela, kar pomeni oviro v procesu odpiranja trga z elektri~no energijo. Prof. dr. Jo`e Kopriv-nikar, direktor AGEN-RS, pa pojasnjuje, da je delovanje te ustanove v bistvu `e za`ivelo. V tem obdobju njena dejavnost slu`i predvsem vzpostavljanju okvirja regulativnih dol`nosti, vezanih na energetski zakon. Z u~inkovitim delovanjem naj bi zastopala skupen interes in v njem upo{tevala tako vidike dr`ave in energetskih podjetij kot tudi odjemalcev elektri~ne energije. v 26 lada je konec novembra 2000 na podlagi razpisa za direktorja Agencije za energijo imenovala prof. dr. Jo`eta Koprivnikarja. AGEN-RS na podlagi energetskega zakona opravlja vrsto pomembnih nalog s podro~ja licenciranja, dolo~anja cen za uporabo elektroenergetskih omre`ij in raz-re{evanja sporov, ki izhajajo zlasti iz dostopa do omre`ij. Pri delovanju AGEN-RS gre v bistvu za izvajanje nadzora trga z elektri~no energijo in plinom. V zvezi s tem je prof. dr. Jo`e Koprivnikar januarja v pogovoru za na{e glasilo predstavil bistveno vlogo AGEN-RS in njene najpo-membnej{e dejavnosti pri uvajanju energetskega trga in vzpostavitvi u~inkovite regulative. Sicer pa se je elektrogospodarstvenikom prvi~ predstavil na januarski seji Zdru`en-ja za energetiko pri Gospodarski zbornici Slovenije. Kako je organizirana Agencija za energijo? Kje je njen sede`? Kolik{no {tevilo strokovnih delavcev zaposluje in kak{en je njihov izobrazbeni profil? »Agencija za energijo Republike Slovenije ima sede` v Mariboru. Za~asen sede` do pridobitve najetih prostorov je imela na Vetrinjski 2, sedaj pa se nahaja na Svetozarevski 6. V skladu s statutom deluje s {tirimi slu`bami: tehni~no, ekonomsko, pravno in slu`bo skupnih dejavnosti. Kadrovanje je v teku, v tem trenutku pa ima AGEN-RS sklenjene delovne pogodbe z devetimi sodelavci, ki bodo po kadrovski popolnitvi imeli povpre~ni izobrazbeni profil univerzitetne diplome - po podro~jih tehnike, ekonomije in prava.« Katere so poglavitne naloge Agencije za energijo? Kak{en je njihov pomen? »Vloga Agencije za energijo je opredeljena z energetskim zakonom. Po 87. ~lenu ima naslednje naloge: od- Prof. dr. Jo`e Koprivnikar ot je na na{o `eljo pojasnil prof. dr. Jo`e Koprivni-kar, so se na njegovi izobra`evalni poti zvrstili naslednji pomembnej{i mejniki: Fakulteta za elektrotehniko Ljubljana 1969 (univerzitetna diploma iz energetike), Elektrotehni{ka fakulteta Zagreb 1980 (magisterij), Tehni{ka fakulteta Maribor 1983 (doktorat). Poklicno pot je za~el leta 1969 v Tovarni elek-trokovinskih izdelkov Elektrokovina Maribor. Prve delovne izku{nje je pridobival v razvojnih laboratorijih, po odslu`eni voja{~ini pa je delal kot projektant elektromotorjev. Leta 1973 je prevzel vodenje razvojnih laboratorijev. Leta 1976 se je zaposlil na VT[ kot vodja Centra za ra~unalni{tvo. Od leta 1983 je bil docent, izredni profesor pa od leta 1995. Konec novembra 2000 ga je vlada na podlagi razpisa imenovala za direktorja AGEN-RS, kjer je zaposlen za polni delovni ~as. Znanstvene in prakti~ne iz-ku{nje si je pridobil ob mednarodnem sodelovanju, in sicer s povezovanjem s Phisikalisch Technische Bundesanstahlt v Braunschweigu, kjer si je z ve~let-nimi stiki in ve~mese~nim delovanjem zagotovil dol-goro~no sodelovanje. Med {tudijem pa je bil na dvo-mese~ni praksi v nem{kih podjetjih HASTRA in BEWAG . in pravicami. Preglednost dejavnosti omogo~a jasno vlogo posami~nih podjetij, lastnikov in njihovih vlagateljev. Licence so posebne za vsako podjetje - dejavnost posebej. Licenco morajo pridobiti vse pravne in fizi~ne osebe, ki opravljajo energetske dejavnosti, dolo~ene v 5. ~lenu energetskega zakona. Vloga AGEN-RS pri izdajanju licenc je, da na nepristranski in pregleden na~in regulira standarde in kriterije za delovanje posami~nih dejavnosti z izklju~nim namenom, da se trgovanje izvaja z energetskim zako- nom.« lo~anje o cenah za uporabo elektroenergetskih omre`ij, odlo~anje o upra-vi~enosti stro{kov in drugih elementih cen za uporabo elektroenergetskih omre`ij, odlo~anje o sporih, izvira-jo~ih iz zavrnitve dostopa do elektroenergetskih ali plinskih omre`ij in obra~unane cene za uporabo elektroenergetskih omre`ij ali cene za uporabo plinskih omre`ij ter izdajanje licence. Odlo~anje o cenah za uporabo omre`ij, tako plinskih kot elektroenergetskih, je eno izmed klju~nih nalog Agencije za energijo. Izhodi{~e za obra~unavanje uporabe omre`ij zajema v strukturi ceno, ki jo sestavlja storitev upravljavcev omre`ij in njihov vpliv na ceno storitev, in sicer z uporabo omre`ij, izgub, sistemskih storitev, dostopa do omre`ja, meritev itd. Opis namena preglednosti cen je v pomenu za{~ite potro{ni-ka in podpore k hitrej{emu delovanju trga, kontroli stro{kov in ima kon~ni namen pri vlogi »regulatorja« kot od-lo~ilnega pri dolo~anju cene. Pravne podlage za opravljanje nalog raz-re{evanja sporov izhajajo iz energetskega zakona v dolo~ilih 87. in 88. ~lena. Predvideni spori nastopijo ob zavrnitvi dostopa do elektroenergetskih ali plinskih omre`ij in zaradi obra~unane cene za uporabo plinskih ali elektroenergetskih omre`ij. Zakonska podlaga pri opravljanju energetske dejavnosti nalaga AGEN-RS, da v upravnem postopku re{uje spore, ki bodo nastali v fazi delovanja trga med subjekti na trgu in gospodarskimi javnimi slu`bami. AGEN-RS zagotavlja vsem subjektom na trgu nepristransko in javno arbitra`no vlogo ter s tem prevzame pravno odgovornost v razre{evanju sporov. Pri drugih sporih, ki niso naloga agencije, se spori razre{ujejo po dolo~ilih pogodb med udele`enimi strankami. Licenca je posebno administrativno dovoljenje, ki slu`i podjetju, da s potrdilom dokazuje njegovo funkcijo na urejenem trgu z energijo, hkrati pa prevzema pregled nad obveznostmi Katere so trenutno najbolj pomembne dejavnosti v Agenciji za energijo? Kaj je v bistvu treba uresni~iti, da bi delovanje agencije tudi dejansko za`ivelo? »Delovanje Agencije za energijo je v bistvu `e za`ivelo. V tem obdobju njena dejavnost slu`i predvsem vzpostavljanju okvirja regulativnih dol`-nosti, vezanih na energetski zakon. Zato se v javnosti ustvarja zmoten vtis, da je AGEN-RS premalo aktivna. AGEN-RS po zakonu izvaja nadzor nad delovanjem trga z energijo, torej mora v obdobju do odprtja notranjega trga ustvariti lastne pogoje za to dejavnost. Doslej so strokovni delavci AGEN-RS opravili ve~ino potrebnih nalog. Med drugim so izdani potrebni splo{ni in interni akti, manjka pa trenutno najpomembnej{i pravilnik o dolo~itvi vi{ine omre`ni-ne. Metodologija za sam izra~un je potrjena, izdelava potrebne delovne verzije je v teku. S tem pravilnikom in licenciranjem bodo dani temelji za nadaljnje delo na regulativnih nalogah. Za izvajanje drugih nalog pa je nujno, da vlada RS potrdi dva dokumenta, ki smo ju pripravili. Gre za na~rt dela in finan~ni na~rt za delo v letu 2001, ki je bil s prvo verzijo v postopek sprejemanja posredovan `e 30. septembra lani. Ob njem ~aka na sprejem tudi uredba za financiranje AGEN-RS za leto 2001. Brez teh aktov je sedaj mo`no le omejeno delovanje, kar pa nikakor ni cilj ob odpiranju notranjega trga.« Kako komentirate dejstvo, da trenutno {e niso sprejeti vsi potrebni podzakonski akti, ki jih predpisuje energetski zakon? 27 Kako je z roki za izpolnitev na- log pri odpiranju trga z elek-tri~no energijo? »Z vidika Agencije za energijo in `e-lje, da se dr`imo zakonskih rokov, je treba spodbuditi vse akterje, ki so pristojni za delovanje na energetskem trgu, da pripravijo manjkajo~e akte ter ustvarijo razmere za uvajanje in prilagajanje na novo situacijo. Leto 2003 se bo bli`alo z enako hitrostjo in nepripravljeni subjekti na mednarodno odprtje bodo o{kodovani. AGEN-RS ima nadzorno nalogo, dr`ava kot lastnik, pa mora zagotoviti okvirje za delovanje, ki so usklajeni z makroekonomskimi cilji.« Katera so klju~na vpra{anja pri uvajanju spro{~enega trga elek-tri~ne energije v Sloveniji? »Ob `e povedanem, ko je za sprostitev notranjega trga z elektri~no energijo treba imeti licence za posamezne dejavnosti, pri~akuje Agencija za energijo jasno in pregledno reorganizacijo javnih elektroenergetskih podjetij za prenos in distribucijo. Nadalje se mora organizirati pravna oseba -organizator trga ter oblikovati ~lan-stvo organiziranega trga.« Kako sodelujete s predstavniki energetskih podjetij in kako ocenjujete njihovo trenutno pripravljenost na odpiranje trga z elektri~no energijo? »Neposrednih stikov z javnimi energetskimi podjetji bo sedaj vedno ve~. Najve~ trenutnih stikov potrebujemo v fazi dogovorov, ki bodo vezani na tematiko omre`nin. Dogovorjeno je, da se bodo dejavnosti za distribucije koordinirano izvajale s pomo~jo Gospodarskega interesnega zdru`enja distribucije. Pri~akujemo, da bomo v nadaljevanju pospe{eno usklajevali izbor potrebnih podatkov, njihov format in na~in prenosa. Po podatkih, ki so nam na razpolago, je pri~akova-ti te`ave pri reorganizaciji in lo~eva-nju dejavnosti. Energetski zakon zahteva lo~eno ra~unovodsko spremljanje dejavnosti, ki prepre~uje subvencioniranje in diskreditiranje.« Spremljali ste tudi razpravo na Zdru`enju za energetiko pri Gospodarski zbornici Slovenije? Kak{en je va{ vtis o trenutnem stanju in dogajanju v energet-28 skem sektorju? okviru priprav na u~inkovito delo Agencije za energijo so se zastopniki AGEN-RS udele`ili dvotedenskega mednarodnega seminarja o reguliranju javnih podjetij in strategiji, ki je januarja potekal v ZDA pod pokroviteljstvom Univerze Florida in Svetovne banke. Na seminarju so bila podrobno predstavljena vsa podro~ja dela, ki jih ima v procesu deregulacije regulativna ustanova (pri nas je to AGEN-RS). Bistvene poudarke bi lahko strnili v misel, da je podoben proces, kot se je z izvajanjem energetskega zakona za~el v Sloveniji, ponekod v svetu `e ute~en, drugod pa se {e pripravlja. Pri tem so na~ini odpiranja trga po dr`avah razli~ni glede na stopnjo razvitosti dr`ave, stanje na po-dro~ju energetike, lastni{ke strukture energetskih podjetij in u~inkovitosti energetskih podjetij. Te`ave kot posledica uvajanja tr`nih razmer se pojavljajo povsod, zato so mednarodne izmenjave izku{enj ve~ kot dobrodo{le in dragocene pri vzpostavljanju tega procesa - tudi ko gre za u~enje na napakah, kot je to bilo v primeru energetske krize v Kaliforniji. »Na seji Zdru`enja za energetiko pri GZS sem pojasnil delovanje in probleme, ki tarejo Agencijo za energijo. Zagovarjam stali{~e, da morajo biti urejene razmere za delo tako AGEN-RS kot tudi drugih akterjev. Strinjam se z mi{ljenji, da bo trg treba spro{~ati postopoma in z izdelano strategijo lastnikov. AGEN-RS v tem trenutku nima pregleda nad dogajanji pri prenosu in transportu elek-tri~ne energije, saj {e ne dobiva informacij o prene{enih energetskih pretokih, tako samo ugotavlja, da medijsko obra~unavanje ne prispeva k ugledu slovenskega elektrogospodarstva. Pri~akujemo, da bo energetika ~im prej dobila domicilno ministrstvo, ter da bodo strokovnost in tovrstne odlo~itve temelj za delo v naprej.« Kaj po va{em mnenju pomeni odpiranje trga z elektri~no energijo za podjetja v elektroe- nergetskem sistemu, upravi~ene odjemalce (nad 41 kilovatov) in tarifne odjemalce? »Odpiranje trga z elektri~no energijo zbuja pri vseh udele`encih velika pri~akovanja po izbolj{anju razmer v elektrogospodarstvu, prina{a pa tudi skrb. Pri~akovanja za bolj{e pogoje so upravi~ena le za dolo~ene proizvajalce in upravi~ene odjemalce, medtem ko je za ve~ino udele`enih odprtje trga spodbuda le za bolj ekonomi~no delovanje ter premi{ljeno investiranje.« Na kak{en na~in bo trg predvidoma vplival na oblikovanje cen elektri~ne energije? »Ta trenutek v imenu Agencije za energijo ne bi `elel nakazovati scenarijev. Predvidevam, da bo prosto oblikovanje cen v za~etku odpiranja prej previdno, kot dramati~no.« MIRO JAKOMIN POGLED EVROPO SPREMINJAJ Za evropska podjetja za oskrbo z energijo, ki izražajo močno voljo po spreminjanju, se je z odprtjem trga predvsem povečalo tveganje, da se bodo lotila dela, ki ga ne zmorejo. Mogoče je tudi, da bodo pozneje »odkrila«, da tako hitro zmanjšujejo svoje osnovno premoženje, kot so ga sprva povečevala. Evropska podjetja za oskrbo z elektriko so se razveselila sprememb, ki jih je prineslo odpiranje trga. Z deregulacijo so dobila možnosti in svobodo, da lahko izrabljajo nove geografske trge in nove posle. Vendar pa bi bilo za delničarje pametno, da bi se vprašali, kako dobro podjetja ravnajo z omenjeno svobodo. Nekatera od teh so namreč v nevarnosti, da bodo skrenila s prave poti. Primerov diverzifikacije kar mrgoli: a) Nizozemsko elektro podjetje PNEM/MEGA se je začelo ukvarjati s storitvami, ki zadevajo vodo in odpadke. b) Podjetje Reliant Energy (ustanovljeno v Združenih državah Amerike) si je pridobilo oskrbo s plinom in elektriko v Evropi. c) Prejšnji elektro monopoli na Irskem, Italiji, Škotskem in Španiji se zdaj ukvarjajo s telekomunikacijskimi in internetnimi posli. Taka diverzifikacija oziroma ponudba dodatnih storitev lahko ustvarja enormne vrednosti. Vendar bi delničarji morali upoštevati, da so trgi oskrbe z elektriko po svetu v zelo različnih stopnjah tranzici-je — so predvsem v procesu liberalizacije, vendar še niso postali popolnoma konkurenčni. Nesporno je, da med to tranzicijo obstajajo priložnosti za zaslužek za diverzificirana podjetja za oskrbo z električno energijo. Ko pa bo uvedena popolna konkurenca, je težko verjeti, da bodo diverzificirana podjetja izvrševala svoje delo tako dobro, kot tista, ki so osredotočena samo na ta segment. Takrat bodo podjetja za oskrbo z električno energijo odkrila, da osnovno premoženje zmanjšujejo tako hitro, kot ga v tem trenutku povečujejo. Med tem pa se lahko vprašamo, katere so privlačnosti in temeljne značilnosti diverzifikacije? ELEKTRO PODJETJA, KI SLEDIJO DIVERZIFIKACIJI, IMAJO DENAR Obstoječa podjetja so odkrila, da so podedovala določeno premoženje, ki jim daje posebne prednosti na konkurenčnem trgu. Mnoga imajo že zgraje- 29 no infrastrukturo omrežij in cevovodov, kar pomeni, da elektro podjetja lahko vstopijo na primer v telekomunikacijski posel z relativno majhnimi stroški, ker imajo možnost, da namestijo telekomunikacijske kable po obstoječih omrežjih. Prejšnji monopolisti lahko tudi izrabljajo že vzpostavljene odnose s strankami, ki elektro podjetjem omogočajo, da lahko vstopijo med oskrbovalce s plinom ali celo med ponudnike internetnih storitev. To je denimo olajšalo pot tudi švedskemu ponudniku električne energije Vattenfallu pri servisiranju gospodinjstev, vključno z vzdrževanjem grelnih sistemov. Priložnosti nastajajo iz tržnih znanj podjetij, ki so jih pridobila v boju s konkurenco, in iz prednosti, ki jo imajo pred tistimi, ki so šele na poti privatizacije. Podjetja za oskrbo z električno energijo v državni lasti so znana po svoji neučinkovitosti, vendar ko so enkrat prisiljena tekmovati in odgovarjati delničarjem, se hitro izboljšajo: število ljudi, ki delajo v elektrarnah v Veliki Britaniji - svetovnem pionirju v deregulaciji — se je denimo zmanjšalo za 60 odstotkov, odkar se je pred devetimi leti začela privatizacija elektroenergetskega sektorja. Ko so se podjetja privatizirala, so tudi pridobila dragocene izkušnje pri poslovanju v reguliranem okolju, kjer so pogodbe z regulatorji o ceni elektrike ključne za uspeh. Podjetja, ki so se učila zgodaj, lahko pridobljena spoznanja uporabijo pred drugimi tudi na drugih področjih. Na razpolago imajo tudi potreben čas in lahko izrabijo razne priložnosti, ki so vredne milijone dolarjev, kot je to denimo storilo špansko elektro podjetje Endesa v Latinski Ameriki. Tranzicijsko obdobje pospešuje diverzifikacijo v različnih delih industrije. Deregulacija in predstavitev veleprodajnih trgov z električno energijo pomeni, da podjetjem ni treba proizvajati elektrike, da jo lahko dobavljajo ali obratno. V sedanji dobi nepopolne konkurence se mnogo takih vrednostnih verig sicer še ni razpustilo. Rezultat tega je, da stara vertikalno integrirana podjetja še vedno vodijo veliko število različnih poslov in predvidevajo, da bi morala z njimi nadaljevati. Tudi stara neintegrirana podjetja imajo na trgu željo planiti po različnih poslih v verigi. Ekonomije obsega in področja dela po navadi navajajo pravičnost; pogosto pa je resnični razlog želja boj proti novi konkurenci. Proizvajalec, ki kupuje drobno-prodajnega dobavitelja električne energije, zadrži oziroma si pridobi stranke, ki bi lahko odšle h konkurentu. Sedanja stopnja v deregulacijskem procesu je na področju oskrbe z električno energijo ustvarila delno konkurenčni trg, ki se je pokazal kot Aladinova jama priložnosti. Vendar pri tem obstajajo tudi številne pasti. McKinseyeva študija novih poslovnih priložnosti šestnajstih evropskih podjetij za oskrbo z električno energijo je pokazala, da jih je do zdaj samo okrog deset odstotkov nedvoumno ustvarilo 2936 POGLED EVROPO v vrednost. To se dogaja delno zaradi visokih stroškov pridobitev teh poslov oziroma, ker podjetja namesto da bi jih zanimala resnična vrednost pogodb, reagirajo predvsem zaradi strahu, da bodo zamudila priložnost, delno pa tudi zaradi neustreznega pozdružitvenega menedžmenta. Nekatera podjetja za oskrbo z električno energijo so tako v nevarnosti, da se bodo lotila dela, ki ga ne zmorejo. Večina jih namreč še vedno nastaja iz desetletij »revnega« menedžmenta pod državnim lastništvom. Kljub temu, da so bile opravljene razne izboljšave, je še vedno pomembno, da se vprašamo, ali diverzificirana oskrba z električno energijo lahko opravlja svojo temeljno nalogo in hkrati razvija veščine in sposobnosti, ki so potrebne za vodenje drugih poslov. Dejstvo je, da hitro razvijajoče se telefonske tehnologije ne trpijo povezav s počasi razvijajočo se elektroenergetsko tehnologijo, zato je treba tem vprašanjem nameniti še posebno pozornost. Podobne menedžmentske razlike se pojavljajo tudi v bolj tesno povezanih podjetjih. Glavna prioriteta proizvajalca ali distributerja je lahko premoženjski ali dohodkovni menedžment: vedeti, kako iztisniti maksimalno vrednost iz investicij, ali pri gradnji novih zmogljivosti ali pa pri zamenjavi ljudi z računalniki. Te veščine so drugačne od tistih, ki jih potrebu- je trgovina na drobno pri oskrbi z električno energijo, da bi lansirala on-line storitve, kot so denimo plačevanje preko interneta, izdaja kreditnih kartic ali popravila gretja. Zapomniti si je treba tudi, da podjetja, ki so se privatizirala pred desetletjem, so lahko danes relativno bolj izkušena v primerjavi s tistimi, ki so v tej igri nova. Vendar se lahko hkrati tudi vprašamo, kako bodo vsa ta uspevala na popolnoma konkurenčnem trgu? McKinseyevi strokovnjaki menijo, da na žalost ne preveč dobro. Diverzificirana podjetja se morajo spoprijeti z zapletenimi vprašanji menedžmenta. Pretehtati morajo možnosti opravljanja različnih poslov in poskusiti obvladovati ducat veščin. Na to osredotočena podjetja so relativno enostavne organizacije: lahko se naučijo obvladovati le nekaj veščin, ki bodo prinesle jasne rezultate. Ob prihodu popolne konkurence ne bo težko videti, katere vrste podjetij bodo vzdržale. Prgišče zgodb o uspehu ne bi smelo zavesti odgovornih v podjetjih, da bi verjeli v to, da je diverzifikacijo lahko izpeljati. Ko se bo konkurenca zaostrovala, bo privlačnost diver-zifikacije zagotovo začela pojemati. mag. Mateja Nadi`ar Praprotnik W ^ ** ** POGLEDv EVROPO TEGOBE ODPRTEGA TRGA Z ELEKTRI~NO EHERGIJO Mnoge gospodarsko močne članice Evropske unije so si ob liberalizaciji trga z električno energijo vneto mele dlani, saj so odprte meje pomenile nove možnosti za izvoz presežkov energije. Pričakovali so padec cen, hudo konkurenco in tekmovalnost, niso pa pričakovali razsežnosti neomejene prodaje električne energije, ki se pojavljajo šele zdaj. V Nemčiji se elektroenergetska podjetja mrzlično združujejo in od približno petsto lokalnih dobaviteljev električne energije je nastalo le nekaj velikih podjetij, ki si v nasprotju s samim namenom odprtega trga postavljajo monopolen položaj v Evropski uniji. Francozi pa ohranjajo monopolen položaj v lastni državi. Na pota liberalizacije so se namreč spustili počasi in premišljeno, zato je njihov elektroenergetski velikan Electrics de France ohranil veliko večino porabnikov na domačem trgu, kar seveda ni po volji drugim evropskim ponudnikom električne energije. Nemško podjetje RWE se je z združitvijo z VEW prebilo na tretje mesto oskrbovalcev z energijo v Evropi, za francoski EdF in italijanski Enel. Takoj za petami pa mu je prav tako nemško podjetje E.ON Energie, ki si je tak položaj priborilo na enak način — z združitvijo s podjetjema PreussenElektra in Bayernwerk. Ker se je boj med RWE in E.ON-om že približeval monopolizmu, so v bruseljskem protimonopolnem uradu ukazali obema podjetjema, naj prodata deleže vzhodnonemškemu Veagu (Vereinigte Energiewerke). V Nemčijo pa sta se že priženila tudi EdF, ki je kupilo delnice tretjega največjega nemškega podjetja EnBW (Energie Baden Würtemberg), in švedski Vattenfall, ki je kupil večinski delež HEW (Hamburger Electricität-Wer-ke). K Nemcem se je stegoval tudi italijanski Enel, ki je želel kupiti vzhodnonemške rudnike lignita, a so jih oblasti raje prepustile RWE-ju in E.ON-u. Igro med elektroenergetskimi podjetji seveda najbolj plačujejo zaposleni v teh podjetjih in odjemalci, čeprav so se sprva veselili nižjih cen energije - te so za podjetja padle za polovico, za gospodinjstva pa za 20 odstotkov. Stroške, potrebne za nujne posodobitve, so prevalili na porabnike, in sicer na 17 milijonov prebivalcev v deželah, ki zaradi pomanj- 31 kanja konkurence pred odpiranjem trga še niso mogli izbrati drugega dobavitelja. Zdaj so si trg razdelili le največji, Veag-u, na primer, pa so ostali le lokalni odjemalci. Poleg tega pa je marsikatero podjetje, med njimi tudi koncema E.ON-a in RWE, odpustilo veliko število ljudi, saj morajo, če hočejo biti konkurenčni, delati s čim manjšimi stroški. EDF [E VEDNO MONOPOLIST Kaže, da se je na pota liberalizacije trga z električno energijo s pravo mero previdnosti in premišljenosti v Evropski uniji spustila le Francija. Svoj trg je začela odpirati šele februarja lani, pa še to zelo počasi v primerjavi z drugimi državami v Uniji — odprli so namreč le trideset odstotkov trga oziroma dopustili možnost samostojne izbire ponudnika le 800 velikim porabnikom, ki imajo v rokah 1.400 industrijskih enot. Kljub previdnosti se je francoski EdF bal tekmovanja in vdora tujih ponudnikov, a se to še ni zgodilo. To podjetje je namreč za zdaj ostalo v svoji državi v monopolnem položaju, prodajati pa je začelo tudi v tujino, zlasti na nemška tla. V nasprotju z njimi Nemci še niso pripravljeni na večji prodor v Francijo, zato je EdF izgubil le majhen delež na trgu. »Smo sicer pripravljeni na vstop na francoski trg, vendar pa ne nameravamo prodajati po ceni, ki je nižja od stroškov,« razlagajo predstavniki nemških podjetij. Kot je za Power in Europe povedal Loic Caperon, namestnik direktorja EdF, so do konca lanskega leta izgubili več kot 60 velikih industrijskih porabnikov oziroma pet odstotkov trga. Do novembra jih je 37 zapustilo EdF — največ jih je odšlo k nemškima konkurentoma RWE in Electrabel -, še dobrih dvajset pa naj bi jih izbralo novega ponudnika do konca leta, je Caperon napovedoval sredi decembra. Sicer pa je, kot pravi, podjetje vendarle utrpelo veliko škodo zaradi liberalizacije trga, in sicer z nižjimi cenami in novimi pogodbami, ki niso več tako ugodno zastavljene, kot so bile pred odpiranjem trga. EdF, ki še vedno proizvaja približno 85 odstotkov francoske energije, se je namreč zavezalo, da bo 64 odstotkom svojih porabnikov ponudilo nove pogodbe, da se ne bi počutili prikrajšane, pripravljajo pa se še na pogajanje za nadaljnjo oskrbo z električno energijo s 24 odstotki francoskih odjemalcev, od katerih naj bi jih približno 16 odstotkov še kljub temu odšlo k drugim ponudnikom. ZAMERE EVROPSKE KOMISIJE Monopolizem, ki je vsekakor prvi interes EdF, pa seveda ni po volji drugim ponudnikom in predstavnikom Evropske unije, ki so si nekoliko drugače predstavljali liberalizacijo trga — vse države naj bi ga odpirale postopno, a hkrati. Evropska komisija, ki bdi nad tekmovanjem na trgu električne energije, zameri Francozom ta monopolizem in jih po- POGLEDv EVROPO v ziva, zlasti seveda EdF, naj vendarle spustijo na svoj trg {e druge ponudnike in tako omogo~ijo enakopravno tekmovanje po vsej Uniji. Caperon na to odgovarja, da pripravljajo nov zakon o liberalizaciji trga, po katerem naj bi v naslednjih dveh letih dopustili prosto izbiro dobavitelja energije vsem industrijskim porabnikom, torej polovici celotnega francoskega trga. LA@NA PODOBA? Res pa je, da je EDF v javnosti na veliko predstavljal strahove in pasti, povezane z odpiranjem trga, s ~imer so si zavarovali lasten polo`aj. V resnici ta gigant niti ni v tak{ni nevarnosti, da bi mu tuja podjetja prevzela trg, le zadr`ati ho~ejo cene na dolo~eni ravni in si ~im dlje zagotavljati prevlado doma. EdF ima namre~ v rokah velik dele` jedrske energije, torej ima dostop do najcenej{e energije, s ~imer bodo zagotovo lahko obdr`ali porabnike. Podjetje elektrarn ne bo prodajalo, saj je {e vedno v dr`avni lasti, zaradi velikega {tevila jedrskih elek- 32 traren pa druga podjetja verjetno tudi ne bodo gradila novih zmogljivosti. Poleg tega je ta de`ela malo primerna za razvijanje drugih virov energije. Tuji ponudniki energije imajo v Franciji kljub odpiranju trga torej bolj malo mo`nosti, da bi enakopravno tekmovali z EdF-om. Edina mo`nost, ki ostaja novim ponudnikom energije v Franciji, je tako uva`anje energije, vendar so bili tudi tukaj dolgo v neenakopravnem polo`aju, saj so se lahko pogajali le z EdF. Novembra lani pa je upravljalec trga ustanovil tako imenovani Balancing Circle Manager (BCM), ki dovoljuje novim ponudnikom, da sklenejo z upravljalcem trga posebne pogodbe in zahtevajo bolj{e pogoje za prodajo zalog energije, ki pa jih je prej postavljala EdF. Zdaj se novi ponudniki pogajajo o prodaji energije z operaterjem francoskega omre`ja, Reseau de Transport d´Electricite (RTE). Na francoski trg pa je kljub nekaterim izbolj{avam {e vedno te`ko prodreti, ~e pa `e, je to z minimalnim dobi~kom. Vendar naj bi se to kmalu spremenilo, saj naj bi se to leto njihov trg odprl na 34 •* POGLEDv EVROPO sS^o podatkih operaterja fran- p coskega omre`ja, Reseau de MTransport d´Electricite (RTE), so elektroenergetska podjetja v Franciji lani proizvedla 517 TWh elektri~ne energije, kar je za 17 TWh oziroma 3,3 odstotke ve~ kot leta 1999. Najbolj je zrasla proizvodnja jedrske energije, in sicer za 5,4 odstotka ali za 395 TWh, padla pa je proizvodnja hidro-energije – za dobrih 6 odstotkov oziroma za 72 TWh. Zelo je narasla tudi proizvodnja v termoelektrarnah, ki niso v lasti EdF - za 18 odstotkov. Za dva odstotka sta se pove~ala tudi poraba in trgovanje med Francijo in drugimi dr`avami, vendar le na ra~un Francozov - izvozili so namre~ za 6,7 odstotka oziroma 72 TWh energije ve~, uvozili pa le 3,3 TWh elektri~ne energije. odstotkov oziroma za 2.600 odjemalcev, ki porabijo več kot 9 GWh električne energije. V okviru tega deleža bi lahko tudi tuja podjetja začela računati na nekoliko večje dobičke. Zmeda na trgu Evropske unije, zlasti v Nemčiji, ki je svoje meje odprla najprej in v najkrajšem času, je torej velika. Podjetja se na skrivaj dogovarjajo in načrtujejo velike dobičke, na porabnike pa, kot kaže, vsi pozabljajo. Če bodo elektroenergetska podjetja še naprej vlagala le v nove ženitve, ne pa v posodobitve in nove povezave, bodo prav porabniki tisti, ki bodo potegnili najkrajšo, saj bodo ostali brez elektrike. Podobno se je že zgodilo v Kaliforniji, takšnih posledic pa se bojijo tudi Skandinavci. V nekoliko drugačnem položaju so sicer porabniki v Franciji, kjer večina še nima možnosti izbire svojega ponudnika energije in so povsem odvisni od monopolista EdF-a, ki na svoj trg za zdaj še ne spusti tujih dobaviteljev. Simona Bandur 33 IILI DMUCIJA HMmm Veliko tekmovanje med proizvajalci in distributerji elektri~ne energije v Skandinaviji je pripeljalo do polo`aja, ko podjetja porabnikom ne morejo ve~ zagotoviti stoodstotne dobave energije, zlasti v ju`nih in osrednjih predelih. Primanjkuje jim namre~ prenosnih zmogljivosti, da bi lahko tudi v obdobjih, ko primanjkuje energije, zagotavljali nemoteno oskrbo prebivalcev. Zaradi ni`jih cen energije pa tudi nimajo denarja za investicije v nove povezave. Zaradi hude mednarodne konkurence in nižjih cen so domača podjetja zaostala pri gradnji povezav med nordijskimi državami. Zmogljivosti medsebojnih povezav bi morali s sedanjih 3-000 MW povečati na vsaj 3-500 do 4.000 MW To težavo bo nekoliko omililo odprtje nove povezave Skagerrak, a te zmogljivosti še vedno ne bodo zadostovale za neomejeno oskrbo z energijo. S strahom zaradi možnosti pomanjkanja energije se srečuje zlasti južna Švedska. Na severu države so povezani z Norveško in Finsko, na jugu države pa imajo manj energetskih virov, pa še njihova jedrska elektrarna Barseback je v fazi zapiranja. Poleg tega bremeni švedska elektroenergetska podjetja še visok okoljevarstveni davek, zato zelo težko tekmujejo s podjetji drugod po Evropi. Prav zaradi visokega omenjenega davka si tudi niso ustvarjali zalog, zato se bojijo, da bo pri nekoliko nižjih temperaturah (pod -15 stopinj Celzija) južna Švedska ostala brez električne energije. REŠITEV V URAVNOTEŽENJU CEN Med švedskimi strokovnjaki se poraja vrsta rešitev te problematike. Ena izmed njih je postavitev enotne cene za električno energijo po vsej državi, saj so zaloge ogrožene prav zaradi cenovnega neravnotežja in večjega povpraševanja. Druga možnost pa je, da bi zgradili nove zmogljivosti na območjih, kjer energije občasno primanjkuje, kar je dolgoročno tudi najboljša rešitev, vendar tudi najdražja. Podjetje Svenska Kraftnat ponuja še eno možnost. Po njihovem mnenju bi bilo najbolje, da bi podpisali s proizvajalci energije pogodbe, s katerimi bi zagotovili rezerve v višini 3-000 MW Takšen sistem odkupa rezerv bi bil primeren zlasti za velike odje- POGLEDv EVROPO malce, vendar je tu še ena težava — največ industrijskih odjemalcev je na severu, pomanjkanje energije pa na jugu in v osrednjem predelu Švedske. Omenjeno podjetje ponuja še alternativno rešitev: obvestila javnosti, kdaj bodo nastopila obdobja pomanjkanja energije. Tako so storili že januarja lani in odjemalci so res porabili za kar 1.000 MW električne energije manj. Poleg tega, pravijo v Svenski Kraftnatu, bi lahko sklenili pogodbe za odkup še s tistimi, ki sami proizvajajo energijo, ali pa bi v času pomanjkanja dvignili cene s štirih švedskih kron za kWh na devet. Vseeno pa bi bila še najboljša rešitev gradnja novih povezav med Švedsko, Poljsko in Norveško. PLIN NAMESTO VODE Norvežani pa bodo nezanesljivo proizvodnjo električne energije iz hidroelektrarn začeli nadomeščati z energijo iz elektrarn na zemeljski plin, čeprav je to glede na njihovo naravno vodno togastvo izguba denarja. Tako kot na Švedskem, se tudi tukaj bojijo pomanjkanja energije na jugu države, zlasti na območju Stavangerja. Novo elektrarno na plin naj bi tam zgradili že v naslednjih desetih letih, takoj, ko uredijo povezave za dobavo zemeljskega plina. Podobno načrtujejo tudi v osrednjem delu države (Skogn), kjer naj bi zgradili 800 MW elektrarno, ki bi zagotovila nemoteno dobavo elektrike. Zgrajena naj bi bila že do konca prihodnjega leta, delovati pa naj bi začela najpozneje leta 2005- Sicer pa je ta elektrarna del večjega projekta, saj nameravajo Skogn povezati še s plinovodi z drugimi mesti v osrednji Norveški. Brez takih varovalk bi lahko, kot napovedujejo strokovnjaki v elektroenergetskih podjetjih, primanjkljaj energije v obdobjih z nižjih vodotokom v naslednjih desetih letih zrasel do 18,5 TWh. Z novimi povezavami so to številko za zdaj zmanjšali na 10 TWh. Tudi najbolj razvite države v Evropski uniji se torej srečujejo s težavami zaradi liberalizacije trga z električno energijo. Verjetno so si podjetja celotno zgodbo nekoliko drugače predstavljala, toda iz načrtov, ki naj bi zagotovili svobodno konkurenco in prost dostop do električne energije, so se rodile nove težnje po monopolizaciji, porabniki pa še vedno ne vedo, ali bodo v obdobjih pomanjkanja še lahko prižgali luč. Simona Bandur Povzeto po Power in Europe (22. december 2000) ** •* POGLEDv EVROPO ELEKTRONSKO DELO REALNOST IN MO`NOSTI Veliko se zadnje ~ase govori o novih oblikah elektronskega dela. Omenjata se zlasti delo na domu in delo na daljavo. Zanju je tako kot za vse oblike dela zna~ilno, da ~lovek poslovno in tr`no naravnano profitno dejavnost opravlja v urejenem delovnem okolju resno in poslovno tudi naprej. V primerjavi s klasičnimi oblikami dela prinašajo nove elektronske oblike dela spremembe predvsem v tem, da je urejeno delovno okolje kot najprimernejše mesto za izvajanje dela poslej lahko tudi dom, občasno hotel, lokacija pri stranki, lahko pa je to tudi avtomobil, letalo ali vlak... Elektronsko delo namreč omogoča mobilnejše, časovno primernejše in s tem prožnejše ter predvsem stroškovno primernejše izvajanje dela kjer koli in od koder koli. Da bi pomen in smiselnost tovrstnega dela lahko v nadaljevanju lažje pojasnil, velja uvodoma izpostaviti naslednji dejstvi: (1) eksplozija znanja, pospešen tehnološki razvoj, temu primerno vse boljše tehnologije in telekomunikacijska infrastruktura pomembno sooblikujejo življenje v družbi in s tem vplivajo tudi na področje ekonomije; (2) priča smo porastu storitvene dejavnosti na eni strani, ki na drugi izpostavlja tudi novo nastajajoče oblike dela, saj vpliva na področja dela in sama delovna mesta. Kot Kaže, se uresničujejo številne napovedi, ki sta jih daljnosežno pred leti napovedala že Nicholas Imparto in Oren Harari, ko sta zapisala: »Možno je, da bo večina ljudi v začetku novega stoletja delala v industrijskih panogah, ki zdaj sploh še ne obstajajo«. (Blanchard, K. & Waghorn, T., XVII:1996). Nove oblike dela, ki se pojavljajo kot posledica nastajanja mrežne ekonomije dopolnjujejo in v marsičem presegajo dosedanje oblike dela, ki so bile predvsem lokacijsko opredeljene. Če je delo vse doslej potekalo predvsem v za to predvidenih, prostorsko omejenih ali vsaj terensko določenih delovnih okoljih, ki so se praviloma med seboj razlikovala predvsem po prevladi umske ali fizične aktivnosti, danes tako ne preseneča več, da se vse večji odstotek dela postopoma odvija in opravlja izven teh okolij. Delovna okolja postajajo na eni strani mobilna, z opravljanjem dela kjerkoli in od koderkoli pa tudi sam pojem »delovno okolje« dobiva nove razsežnosti. Zaradi tega smo na drugi strani 35 tudi priča porastu dela na domu in predvsem dela na daljavo, ki je bilo vse doslej prej pravilo kakor izjema. Spreminjanje oblik dela seveda ne pomeni, da zaradi tega izginjajo podjetja ali cele panoge. Na tej stopnji razvoja pomeni spreminjanje oblik dela predvsem to, da se skladno z razvojem spreminjajo organizacijske strukture teh podjetij in panog, ki v razmerah tržne konkurenčnosti iščejo svoje prednosti v drugačnih oblikah organiziranosti delovnih procesov in poslovanja od dosedanjih. Dosedanje oblike dela kot so pisarniško na eni strani, delav-niško na drugi, terensko na tretji ..., se poskuša z večjo mobilnostjo delovnega mesta oziroma z njo povezano drugačno organiziranostjo delovnih procesov narediti privlačnejše, predvsem pa ekonomsko učinkovitejše in racionalnejše. Vse to pa zlasti pomeni, da oblike elektronskega dela kot sta delo na domu in delo na daljavo zaradi tega niso nič bolj preproste, manj zahtevne in bolj obetavne kot delo v pisarni, delavnici ali na terenu. Pravzaprav nasprotno. Pogosto so bolj zahtevne, intenzivne in izčrpavajoče, zlasti na začetku, ko si posameznik šele ustvarja ugled kot delavec na daljavo in ko se privaja delu, katerega merilo ni porabljen čas temveč kvaliteta opravljene storitve. (Mazi, N. 2000).Obilje delovnih opravil in raznolikost možnosti tovrstnega dela seveda onemogoča, da bi pri elektronskem delu lahko govorili o kakšni enotni organizacijski shemi kakor pri dosedanjih oblikah dela. Lahko samo rečemo, da na organizacijsko shemo takšnega dela vpliva vrsta dejavnikov, kot so namen in cilji prehoda na takšno organizacijo dela, razvitost posameznega podjetja, narava dela v oddelkih, človeški in tehnološki potenciali, razvitost infrastrukture na nacionalni oziroma državni ravni, družinske razmere zaposlenih, njihove specifične lastnosti, sposobnosti in končno motiviranost za tovrstne oblike dela. (Rogina, D. 2000). Uspešno in učinkovito poklicno udejstvovanje zunaj klasičnih, institucionalnih okvirov, torej v »podjetjih brez sten«, postaja realnost, ki je ekonomsko pretehtana (zmanjšuje stroške, povezane z nakupom ali najemom, vzdrževanjem in amortizacijo delovnih in drugih prostorov, njihovo opremo, vzdrževanjem in posodabljanjem, predvsem pa izpostavlja kvaliteto storitve kot merilo opravljenega dela, obenem pa odpravlja »bivakiranje« v službi in na drugi strani zmanjšuje izostanke zaradi osebnih zadev); kadrovsko upravičljiva (omogoča zadržati kakovostno visoko usposobljeno in kvalificirano delovno silo, ki bi se ji morali sicer odpovedati-po-rodniški dopusti, bolniške, občasno potrebni profili..., oziroma jo poiskati na globalnem trgu; kombinirana možnost zaposlovanja, mobilnost in vsestranskost zaposlenih, ki so pripravljeni in sposobni opravljati delo na različnih lokacijah); humanejša in organizacijsko privlačna (izbira lastnega delovnega okolja lahko prispeva k boljši kvaliteti živ- POGLEDv EVROPO v ljenja, delo v prijetnem okolju omogoča upoštevanje lastnega bioritma, zmanjšuje stres in povečuje navdih, ki prinaša osebno zadovoljstvo; delo obenem postane organizacijsko bolj dinamično in pestro, zanimivo, inovativnejše in spodbudno navkljub večji vsestranskosti ali specializiranosti; konec je dolgočasenja in presedanja po zakotnih pisarnah).Vrsta razlogov za uvedbo elektronskega dela je seveda še daljša. Prav gotovo pa je vsaj tako dolga tudi vrsta razlogov proti uvajanju oblik tovrstnega dela. Sam največkrat opozarjam na preroške besede Johna Powella, ki pravi: »Nekoč smo ljubili ljudi in uporabljali stvari. Danes pa ljubimo stvari in uporabljamo ljudi« (Powell, J. 1996), s katerimi na najboljši možen način ponazarja paradoks, v katerega je zapadla današnja družba in s katerim opozarja na prepad, ki se navkljub razvoju telekomunikacijske in infrastrukturne platforme na človeški, osebnostno komunikacijski ravni radikalno samo še poglablja: nevarnost osame. Prav navedeni vidik socialne integracije (vključenosti v družbo oziroma izključenosti iz nje) ter pomanjkanje družabnosti lahko privedeta v asocialnost in preveliko virtual-nost - v dve sodobni težnji, ki ju ponazarjata beg vase in povezovanje (van den Brinken, B.1996), s katerima označujemo potopitev v navidezni (elektronski) svet (Rheingold, H.1986), v katerem sicer komuniciramo — vendar na ravni računalnika in ne z ljudmi, ki sedijo za njimi, saj so duhovne in duševne vezi pri tehničnem prenosu izločene, skupnost pa se lahko »oblikuje le tam, kjer se vzpostavijo duhovne in duševne vezi«. (Buddemeier, H.1996:93). Skupno točko vrste razlogov proti uvajanju elektronskih oblik dela predstavljata tudi osveščenost in organiziranost. Tako se odpor managerskih struktur pojavlja zlasti tam, kjer pridobivanje poslov poteka predvsem preko osebnih poznanstev, kar seveda negira zavračanje vsakega kontaktiranja na daljavo. Drug problem je organiziranost. Elektronske oblike dela in odsotnost zaposlenih z njihovih prejšnjih fiksnih delovnih mest lahko povzroči pomanjkanje stika s sodelavci in dolgoročno s tem nevarnost osame, predvsem pa lahko v relativno kratkem času onemogoči pretok idej in negativno vpliva na produktivnost vse skupine oziroma oddelka, s čimer je onemogočena sinergija znanja in izkušenj med njimi. Izguba kontakta z zaposlenimi na drugi strani prinaša tudi izgubo možnosti neposrednega nadzora nad njimi, čemur posledično sledi tudi izguba »šefovskega imidža«. (Rogina, D.2000). V tem kontekstu izraz avtoriteta dobiva povsem drugačen pomen, saj ni več povezana s hierarhičnim nivojem ampak s strokovnostjo človeka, ki je kot njihov nadrejeni po svoji osebnostno človeški plati v odnosu do svojih podrejenih »enak med enakimi«, vendar mu le-ti sledijo. Uvajanje oblik elektronskega dela zato zahteva intelektualne in organi- 36 zacijske sposobnosti vsakega v tovrstno delo vklju~enega posameznika, samodisciplino, prevzemanje odgovornosti in izdelane kriterije vrednotenja opravljenega dela, pri katerem sistemi obra~una pla~ ne bodo ve~ temeljili na prisotnosti ampak zgolj rezultatih dela, kar zahteva spremembe v mentaliteti tako posameznikov kot podjetij, v katerih so le-ti zaposleni. Tako kot vse oblike sodobnega poslovanja je videti, da tudi elektronsko delo postopoma prodira v poslovni svet in da potemtakem njegovo uvajanje lahko pri~akujemo tudi v slovenskih podjetjih, v nekaj letih tudi v elektrogospodarstvu Slovenije. To je globalni trend, ki se mu ni mo~ izogniti, ne velja pa za vsa delovna mesta. Prav zato oblik elektronskega dela ni treba idealizirati, velja pa se na mo`nost tovrstnega dela pripraviti. Razmisliti o prednostih, ki jih prina{a s tem, ko odpravlja vrsto omejitev, obenem pa v svojih okoljih prepoznati {tevilne nove omejitve, s katerimi se bo potrebno soo~iti ob njegovem morebitnem uvajanju. Predvsem pa pretehtati in ugotoviti, katera delovna mesta je mo~ prestaviti v elektronsko okolje in v ko-lik{ni meri je to izvedljivo. Nenazadnje pa ne smemo pri tem zanemariti tudi dejstva, da elektronsko delo na daljavo nikoli ne poteka izklju~no samo na daljavo. (Strahovnik, M.1999). Zahteva namre~ tudi ob~asna sre~anja zaposlenih na daljavo, ki se bodo po potrebi sre~evali v najetih ali vsaj na kon-feren~no mizo zo`enih prostorih lastnega podjetja, zaradi ~esar torej ni dovolj samo nekoga opremiti z ra~unalnikom in ga nekam poslati. (Per{in, A. 2000). Predvsem pa je za uvajanje elektronskih oblik dela ob vsem `e na{tetem potreben tudi pre-cej{en zagonski finan~ni vlo`ek, tem oblikam dela pa se bo v prihodnosti morala prilagoditi tudi delovna zakonodaja. Matej Strahovnik BREZPOSELNOST NESPREMENJENA Decembra lani je brezposelnost v Evropski uniji po kriterijih Svetovne delavske organizacije ostala na 8,7 odstotka, tako kot mesec prej. V primerjavi z letom 1999 je to velik napredek, saj je bilo takrat brez dela 9,6 odstotka prebivalcev Unije. Najmanj brezposelnih je bilo v Luksemburgu – le 2,1 odstotka, na Nizozemskem, ki je imela 2,7 odstotka brezposelnih, in v Avstriji, kjer je bilo brez dela 3,3 odstotka ljudi. [panija ostaja s 13,7-odstotno brezposelnostjo zadnja na lestvici. Lani se je najve~ ljudi zaposlilo na [vedskem, saj je brezposelnost padla s 6,8 na 5,1 odstotka, na Irskem, kjer je s 5,1 padla na 4,1 odstotka, in v Franciji - z 10,5 na 8,8 odstotka. Po podatkih Evrostata, evropskega statisti~nega urada, je bilo decembra brez zaposlitve skoraj 14 milijonov ljudi. uAul Negotova proizvodnja iz novih turbin v teb Edi Zidari~ je s Termoelektrarno Brestanica povezan dobrega ~etrt stoletja. Bil je njen {ti-pendist na fakulteti, potem tehni~ni analitik, vodja tehni~nih slu`b, vodja obratovanja in zadnja {tiri leta vodja tehni~nega sektorja. Sektorja, pod katerega okrilje po kon~ani primopredaji prehajata tudi novi turbini. K malu po njegovem prihodu v termoelektrarno je postal njen direktor Silvo Gorenc, ~lovek velike mo~i, ki je sredi sedemdesetih let kon~al gradnjo treh plinskih turbin. Te so zatem za~ele poskusno obratovati in v garancijski dobi so odpravljali napake. V kombiniranem procesu so za~ele obratovati v za~etku osemdesetih let. Pomo`ni objekti in objekti za oskrbo TE s teko~im gorivom so bili do-kon~ani naslednje leto. Po Zida-ri~evem pripovedovanju so bile njihove turbine med prvimi tovrstnimi v Evropi. »Zasluga takratnega direktorja je bila re{itev oskrbe termoelektrarne z gorivom. Namesto dragega novega pretakali{~a smo rekonstruirali staro voja{ko pretakali{~e v Stari vasi. Tako se je zgradila obvoznica v Kr{kem, most ~ez Savo v Brestanici in obvoznica v Brestanici. Zagon treh turbin je bil tesno povezan z za~et-kom obratovanja NE Kr{ko. Na{e enote so zadostile potrebam NEK za lastno rabo v primeru izpada njihovega agregata. Z vgradnjo dizel agrega- ta smo turbine usposobili za zagon brez zunanjega vira,« se spominja prvih let slu`bovanja Edi Zidari~. Sredi osemdesetih let je bila na vrsti rekonstrukcija 110 kV stikali{~a ob termoelektrarni. Dograjene so bile zasavske zbiralnice in stikali{~e je bilo treba prilagoditi z vgradnjo dvojnih zbiralnic. S tem je postalo obratovalno fleksibilnej{e in zmogljivej{e za prenos energije. Konec osemdesetih let se je {irilo plinovodno omre`je na Posavje in Dolenjsko. Takratna interesna skupnost za energetiko je fi-nan~no podprla napeljavo do TEB z namenom, da dolgoro~no re{i oskrbo elektrarne z gorivom. Osamosvojitev je nadaljnji razvoj elektrarne nekoliko zaustavila. Sredi devetdesetih so predelali dve plinski turbini na uporabo zemeljskega plina ali olja ali kombinacijo obojega. Med tem generalnim remontom so na starih plinskih turbinah zamenjali krmilno regulacijski sistem s sodobno ra~unal-ni{ko tehniko. V teh letih je bilo posodobljeno in popolnoma avtomati- zirano {e ~rpali{~e po`arne in tehno-lo{ke vode. »V naslednjem desetletju smo s prihodom Nika Kurenta na direktorsko mesto za~eli pripravljati podlage za gradnjo nove plinske turbine z mo~jo od 30 do 125 MW. Nadaljnje {tudije in elektroenergetska bilanca so se nagibale na varianto od 70 do 125 MW mo~i. Sledila je izdelava preliminarnih tenderjev za pridobitev ponudb in v drugi polovici devetdesetih izdelava investicijskega programa in sprejetje ustreznih dokumentov na dr`avni ravni, predvsem skup{~inskega sprejema dr`av-nega poro{tva. Leta 1998 je bila sprejeta odlo~itev o izbiri dobavitelja. Naslednje leto smo dobili gradbeno dovoljenje in 1. novembra 1999 za~eli gradnjo objekta,« opisuje pripravljalna dela za nalo`bo Edi Zida-ri~, ki je do prihoda novega vodje investicij v za~etku leta 1999 vodil omenjena dela zanjo. Pozneje, ko je prevzel tehni~ni sektor, so se njegovi delavci po potrebi vklju~evali v re{evanje problematike nove nalo`be. Poleg tega so bili na usposabljanju za stavljanje v pogon objekta in poz-nej{e obratovanje. Po kon~anem enoletnem poskusnem obratovanju obeh turbin, ki se je za~elo konec lanskega leta, bo narejena primopredaja med dobaviteljem in naro~nikom in skrb zanje bo pre{la v tehni~ni sektor. Ra~unajo, da bodo do poletja kon~ali optimizacijo procesov in odpravili pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene med poskusnim obratovanjem. V tem ~asu nameravajo opraviti {e poskusno obratovanje turbin na obe gorivi. Kot pravi Edi Zidari~, pomenita novi turbini za njegov sektor {est do sedem delavcev ve~ in reorganizacijo slu`be obratovanja in vzdr`evanja. Reorganizacija pa ni povezana samo s pove~anjem zmogljivosti TEB, tem-ve~ tudi z ve~jo u~inkovitostjo podjetja kot celote. Sogovornik prizna, da se je v osemdesetih letih pojavila v termoelektrarni negotovost, povezana z njenim nadaljnjim obstojem. Obstoje~e turbine so bile stare preko dvajset let, parne 40 do 50. Njihova oprema ima svojo `ivljenjsko dobo, ki se je po~asi iztekala, in nekaj je bilo treba narediti. Zato so sredi devetdesetih let za~eli razmi{ljati o prihodnosti TEB in v nekaj letih pri{li do gradnje dveh plinskih turbin, ki pomenita kontinuiteto za objekte na tej lokaciji tudi v prihodnje. »Stare naprave so po37 Edi Zidari~ 38 ~asu res na koncu `ivljenjske dobe. Glede na vlogo, ki jo imajo v sistemu, so topla oziroma minutna rezerva, pa so obratovale majhno {tevilo ur in imajo veliko zagonov. Ocenjujemo, da so nekako polovi~no izko-ri{~ene in da bodo lahko obratovale {e deset let. Bo pa treba zagotavljati rezervne dele s posebnim naro~a-njem, saj tovrstnih turbin ne delajo ve~,« nadaljuje Zidari~, ki pravi, da za obratovalce bistvenih razlik med starimi in novimi brestani{kimi turbinami ni. Obratovalno in vzdr`eval-no osebje pa mora skladno z obratovalnimi in vzdr`evalnimi navodili, ki jih je dobavitelj predlo`il, natan~no poznati naprave in ukrepe na njih. ^e smo doslej omenjali le pozitivne strani nove nalo`be, pa ne smemo pozabiti na velik problem, ki ga je prinesla stalna dra`itev naftnih derivatov med njeno gradnjo. Posledica dragega energenta je visoka cena proizvedene kWh, kar pa pomeni, da elektroenergetska bilanca za letos ne predvideva posebno velikega an-ga`iranja novih plinskih turbin. To pa pomeni, da v garancijski dobi ne bodo odkrili vseh skritih napak in posledic, ki niso bile ugotovljene `e med gradnjo. Poleg tega, opozarja Zi-dari~, da sistemski in`enirji, operaterji in vzdr`evalci novih turbin ne bodo mogli stalno uporabljati znanja, ki so ga osvojili. To pa bo ote`ilo zagotavljanje razpolo`ljivosti in zanesljivosti naprav, za kar so bile grajene. Poleg podra`itev cene goriva je k novi vlogi novih brestani{kih turbin prispevala tudi prekinitev dobav elektri~ne energije iz NEK Hrva{ki. »V prvih {estih mesecih leto{njega leta je predvidena minimalna proizvodnja novih plinskih turbin, ki bo omogo~ila poskusno in testno obratovanje in primopredajo objekta. V drugi polovici leta pa bilanca ne predvideva nikakr{ne proizvodnje novih blokov in bodo vse na{e naprave zagotavljale le sistemske storitve. Najpomembnej{e naloge bodo ostale {e naprej havarijska in koni~na proizvodnja, napajanje lastne rabe NEK v primeru izpada elektrarne, zagon agregatov brez zunanjega vira, oto~no napajanje dela porabnikov v Posavju in Dolenjski,« je {e povedal na{ sogovornik. Kljub veliko manj{emu obratovanju, kot so predvidevali, bo treba poravnati stro{ke za plin kot predvideva dolgoro~na pogodba z Geopli-nom. Neobratovanje novih turbin in ~akanje na zagon ter ohranjanje vloge, kot jo je imela TEB doslej, bo negativno vplivalo na zaposlene v elektrarni. Pred gradnjo in med njo se je veliko dogajalo, zaposleni in vodstvo imajo kaj pokazati in vsi so pri~ako-vali, da bodo v novi enoti delali skladno s soglasji in predvidevanji, ki so bila podpisana. To pa je ena turbina 3.000 ur in druga 500 ur obratovanja na leto. Po Zidari~evi oceni bi morali novi turbini obratovati minimalno 400 do 500 ur na leto in stare od 150 do 200 ur, da bi lahko kontinuirano preverjali usposobljenost naprav in zagotavljali trening osebja, ki dela na napravah. Kljub novi nalo`bi ostaja termoelektrarna, ki stoji v samem centru Brestanice, nemote~a za okolje. Ob~asno pove~an hrup posku{ajo omiliti z vsemi mo`nimi ukrepi. Veliko jim pomeni urejenost objekta, ki naj bi bil kar najbolj prijazen za okolje. Tu -di zato so dobili pred dvema letoma priznanje Turisti~ne zveze za gostoljubno podjetje v kategoriji ve~jih podjetij v Sloveniji. Tako dopadljiva termoelektrarna je Ediju Zidari~u drugi dom. Prvi mu ostaja dru`inska hi{a, ki stoji streljaj od TEB in v kateri `ivi z `eno in dvema odra{~ajo~ima h~erama. Veliko prostega ~asa posveti vinogradu na Zdolah s 570 trtami in obilo sadnega drevja okoli. Pritegne ga tudi brestani{ki ribnik, kjer v~asih namaka trnek. Rad pa se povzpne tudi na vi{je gore. Ob na{em obisku ga je mikal bli`nji Bohor. MINKA SKUBIC obnova prenosnega omre`ja Revitalizacija daljnovoda 110 + 35 kv vuhred–o@balt Na stabilno obratovanje elektroenergetskega sistema vpliva ve~ pomembnih dejavnikov. Eden izmed njih je tudi vzdr`evanje. Zato so revitalizacije pomemben dejavnik v sklopu vzdr`evanja elektroenergetskega sistema, saj skrbijo za ponovno vzpostavitev vitalnosti naprav. D aljnovod 110 kV + 35 kV Vuhred-O`balt le`i na obmo~ju elektropreno-sa Maribor in je povezovalni daljnovod med dravskima hidroelektrarnama Vuhred in O`balt. Zgrajen je bil `e leta 1963 in poteka po desnem bregu reke Drave, od portala v 110 kV stikali{~a HE Vuhred do stojnega mesta {t. 4, kot enosistemski 110 kV daljnovod. Stojno mesto {t. 4 je locirano nedale~ stran od HE Vuhred, ob magistralni cesti Dravograd-Maribor, in je lepo vidno s ceste. Pri tem stoj-nem mestu se mu priklju~i {e 35 kV daljnovod iz naprav lastne rabe HE Vuhred. Oba skupaj nato potekata vzporedno na istih stebrih do stojne-ga mesta {t. 54, ki se nahaja tik pred HE O`balt ob reki Dravi, kjer preide 35 kV daljnovod v uvodni kabel na naprave lastne rabe HE O`balt, 110 kV daljnovod pa se preusmeri na 110 kV stikali{~e v HE O`balt. Na stoj-nem mestu {t. 20 je izveden antenski odcep 35 kV daljnovoda za napajanje TP Podvelka, ki je v lasti podjetja Elektro Maribor. Dol`ina 110 kV daljnovoda zna{a 12,5 kilometra, 35 kV daljnovoda pa 11,9 kilometra. Daljnovodni stebri so tipa enojna jelka (enosistemski), jelka/donav (dvo-sistemski) in pa leseni drogovi za daljnovod 35 kV od stikali{~a HE O`balt do stojnega mesta {t. 4. Teren, po katerem poteka daljnovod, je izjemno razgiban in zelo te`ko dostopen. Zato je vzdr`evanje daljnovoda toliko te`avnej{e. ZAKAJ REVITALIZACIJA? Daljnovod 110 kV + 35 kV Vuhred-O`balt `e sedemintrideset let obratuje v izjemno te`kih vremenskih razmerah in ima - kar zadeva okvare oziroma poru{itve - za sabo `e kar lepo zgodovino. Poru{il se je februarja 1972 in novembra 1979, in sicer zaradi prevelike koli~ine `ledu. Revitalizacija je bila tudi nujno potrebna zaradi dotrajane daljnovodne opreme, to je obe{alnega materiala in izolatorjev. Prav tako pa je bilo nujno treba prenapeti vodnike, saj so bile zaradi pove~anih povesov varnostne vi{ine na ve~ mestih manj{e od predpisanih. Zaradi dveh razli~nih tipov vodnikov na 110 kV in 35 kV daljnovodu je prihajalo do asinhronih nihanj med enim in drugim sistemom in s tem do kratkih stikov. Zato smo se lotili revitalizacije, da bi tako po- Daljnovod Vuhred-O`balt ne bo ve~ povzro~al te`av. vzdrževalcem težave vzdrževalcev ve~ali zanesljivost obratovanja elektroenergetskega sistema. IZVEDBA REVITALIZACIJE Revitalizacija 35 kV daljnovoda je bila izvedena `e leta 1998. Zamenjane so bile stare izolatorske verige, sestavljene iz izolatorjev K3, z novimi steklenimi izolatorji U120BS, zamenjan je bil dotrajan obe{alni material in utorne sponke na mestih spajanja vodnikov s kompresijskimi sponkami. Popravljene so bile po{kodbe vodnikov na mestih vpetja, ki so nastale kot posledica zdrsa vodnikov, zaradi dodatnega bremena, in izvedeno je bilo prenapenjanje vodnikov po povesnih tabelah. Sanacija omejevanja nihanj vodnikov pa je bila izvedena z vgradnjo medfaznih kompozit-nih distan~nikov v obliki trikotnika, in sicer v sredino enajst najbolj kri-ti~nih razpetin. Drugi sistem daljnovoda - 110 kV, pa smo revitalizirali leta 2000. Zamenjane so bile dotrajane izolatorske verige (K3), z novimi kompozitnimi pali~nimi izolatorji in pripadajo~im obe{alnim materialom. Na stojnih mestih, kjer na izolatorske verige delujejo pove~ane vzgonske sile, so bile vgrajene dodatne ute`i, izvedena je bila zamenjava utornih sponk s kompresijskimi ter prenape-njanje vodnikov po povesnih tabelah. Oba revitalizirana daljnovoda sta za~ela obratovati takoj po kon~anih revitalizacijah (35 kV junija 1998, 110 kV oktobra 2000). V razmeroma kratkem ~asu sta oba obratovala skladno s pri~akovanji, predvsem pa z vgradnjo medfaznih distan~nikov ni ve~ prihajalo do medsebojnih kratkih stikov med 110 in 35 kV sistemom. Vrednost revitalizacije 35 kV daljnovoda je zna{ala nekaj manj kot 18 milijonov, vrednost revitalizacije 110 kV daljnovoda pa skoraj 33 milijonov tolarjev. Najpomembnej{e pri tej revitalizaciji je, da so vsa dela - izdelava projektne dokumentacije, vodenja projekta, nadzor in izvedba - opravili Elesovi strokovnjaki, pri ~emer gre {e posebej pohvaliti delavce skupine za vzdr`evanje daljnovodov Elektropre-nosa Maribor, ki so s svojo strokovnostjo in prizadevnostjo izvedli vsa zahtevna elektromonta`na dela. Zahvaljujemo pa se tudi IBE Ljubljana za svetovanje pri posameznih zahtevnih projektnih re{itvah. DRAGO LEP[INA 40 BO[TJAN BARL Pti^je in lovsko ogro@anje daljnovodov Lunina mese~ina se nikakor no~e sprijazniti s slovesom ob jutru, ko se prebujajo prvi son~ni `arki in kapljice jutranje rose za~enjajo ne`no polzeti po rumenozelenih pernatih listi~ih {vigavske praproti. Meglice se lenobno vla~ijo od orlovke mimo sr{aja, od podlesnice do glistovnice, gnezdovnice ter peru{a in lesketajo~i se son~ni utrinki ob-sijejo paj~olan rokavi~astega pajka, ko se zasli{i nedol`no ~ivkanje predramljajo~ih se la~nih pti~jih mladi~ev, ki se razposajeno kobacajo zdaj sem, zdaj tja. I n prav to kobacanje povzro~i, da se to rastlinje ne dr`i ve~ skupaj, da se raz-prede in popustijo hmeljske vrvne vezi in skrbno stkano gnezdece za~ne razpadati. Gnezdna repatica ima iz trenutka v trenutek vse dalj{i rep, ki se nevarno spu{~a in spu{~a ter rosine kapljice z njo. V vsem tem spu{~anju in tej jutranji idili pa nenadoma vse obnemi, nastopi trenutek popolne ti{ine in negibnosti, kar prekine {kri-pajo~e prasketanje in `vi`ganje po zraku, rep gnezdne repatice za`ari v nebesnem sijaju, mo~no pokanje pa polagoma izzveni v jutranji zarji. Stri`enje u{es dolgouhcev, zehanje nasilno zbujenih pono~nja{kih lisic, {viganje prepla{enih veveric in na-je`enje srboritih je`ev se po nevsakdanjem dogodku po~asi umiri. Nedale~ od vsega tega prvinskega okolja pa je razburjenje ~isto dru-ga~no. Uporabnike elektri~ne energije zoprne budilke namre~ prebudijo iz no~nega sna in pri`gejo lu~i, ki ne zagorijo, vklopijo brivnike in su{ilni-ke, ki ne zabrnijo, pristavijo lon~ek za kavo, ki se ne ogreje, in radio jim ne vo{~i dobrega jutra. In {ele takrat v grozi spoznajo, da elektri~ne energije pa~ nimajo. In to brezmejno la-godje, ki jim ga elektrika omogo~a, so jim odvzeli prav venerinski pti~ji mladi~i, katerih gnezdo je ob razpadanju povzro~ilo preboj preko izola- Gnezdni paj~olan na 110 kV daljnovodu [o{tanj-Podlog. zanimivosti Lovske trofeje 400 kVdaljnovoda Maribor-Krško. torske verige, saj gnezdijo prav na daljnovodnem stebru, namenjenemu prenosu električne energije. Takšnih stebrov pa je samo v prenosnem obrežju Elesa 6.650. Tokrat so mladiči z razpadajočim gnezdom povzročili izpad daljnovoda, nedolgo tega pa sta njihova starša z iztrebljanjem po izolatorski verigi prav tako povzročila preboj in posledični izpad prenosa električne energije. Na tovrstne dogodke smo že opozarjali s predlogi o medsebojnem sožitju dalj-novodarjev s pticami in prireditvijo konstrukcij vrhov daljnovodnih kon-zol s posebej prirejenimi lokacijami za gnezdišča na daljnovodnih stebrih, od koder bi bilo onemogočeno »ptičje« povzročanje izpadov daljnovodov. Medtem ko bo simbioza s pticami prav gotovo dosežena, pa se v prenosnem omrežju vse pogosteje srečujemo s človeško nadlogo, ki prav tako povzroča izpade daljnovodov in neslutene škode v prenosu električne energije. Gre namreč za nerazumno ravnanje lovcev, ki vadijo svoje strelske sposobnosti v streljanju na tokovodnike, izolatornike in v zadnjem obdobju vse pogosteje tudi na opozorilne krogle, ki označujejo pilotom potek daljnovodnih vodnikov oziroma daljnovodov. Vandali-zem, kateremu bi prav gotovo morali odgovorni v lovskih družinah že zdavnaj stopiti na prste, pa na ta način povzroča dodatne stroške tako v obratovanju izpadlih daljnovodov, kot tudi pri njihovem vzdrževanju, pa čeprav nekateri mislijo, da novih daljnovodov ni treba vzdrževati. Zgoraj navedeni primeri so samo drobtine iz številnih raznih dogodkov, ki prežijo in ogrožajo obratovanje tako prenosnega, kot tudi distribucijsko elektroenergetskega omrežja. Tako se lahko le marljivim in natančnim vzdrževalcem zahvalimo, da tovrstne primere pravočasno odkrivajo, sanirajo ter tako preprečujejo neljube dogodke in električne mrke, ki imajo posledice tako v gospodinjstvih, še bolj pa v industriji, saj si življenja brez električne energije na današnji stopnji razvoja pač ne znamo več predstavljati. Ob novih pogodbenih razmerjih, ko ne bodo ob penalih trepetali samo nogometaši in rokometaši, temveč tudi dobavitelji električne energije, bo treba zagotoviti še toliko bolj zanesljivo obratovanje celotnega elektroenergetskega sistema in več pozornosti zagotovo nameniti tudi takšnim drobnim, a žal na obratovanje tudi precej vplivnim dogodkom. SREČKO LES JAK FINSKA NADGRADILI PRENOSNE ZMOGLJIVOSTI Konec lanskega leta so Finci dokončali gradnjo nove 400 kV povezave in tako nadgradili svoje visokonapetostno omrežje med Helsinki in jugovzhodnim delom države. Projekt, ki gaje vodil finski operater omrežja Fingrid Oyn, je stal 19 milijonov evrov, graditi pa so ga začeli pomladi 1999, takoj za gradnjo prenosne povezave med mestoma Lansisalmi in Kymi. UKRAJINA PRIVATIZACIJA ODLOŽENA Ukrajinska vlada je zaradi hudih pritiskov potencialnih investitorjev odložila privatizacijo državnega deleža v šestih regionalnih energetskih po cLjet jih za dva meseca. Sklad za državno lastnino je rok za prvo javno dražbo določil sicer 22. februar, v obdobju, kije se na voljo, pa bodo dobili upravljalci več časa, da končajo predvidene reforme na področju energetskega trga in izpolnijo druge zahteve kupcev. Proučili pa bodo se predloge po povišanju tarif za 40 odstotkov, prestrukturiranju starih dol- fov in možnostih distributerjev, da neplačni-om prekinejo dobavo električne energije. Za največja tri ukrajinska podjetja naj bi se borila tri svetovno znana podjetja -francoski Edf španska zveza Fenosa in ameriški AES Corpo- ration. TURČIJA VELIKE ENERGETSKE PRIDOBITVE Turška vlada je pred kratkim zaradi naraščajočih potreb po električni energiji odobrila gradnjo 29 elektroenergetskih enot, ki bodo proizvajale energijo iz okolju prijaznih obnovljivih virov. Tako bodo zgradili 17 vetrnih elektrarn, 7 hidroelektrarn, štiri elektrarne na zemeljski plin in eno na geotermalno energijo. Vetrne elektrarne s skupno zmogljivostjo 486 MW— vsaka od 5 do 90 MW - bodo posejane po vsej državi, njihova prednost pa je v tem, da jih je mogoče zgraditi v zelo kratkem času. Pa tudi možnosti za izrabo te energije so naravnost idealne, saj bi lahko po ocenah strokovnjakov po vsej Turčiji zgradili elektrarne z zmogljivostjo 20.000 MW, vendar pa je tak razvoj precej odvisen od domačih in tujih investitorjev. Do sedaj so jih zgradili za 19 MW, do leta 2010 pa naj bi k temu dodali še zmogljivosti v višini 4000 MW. Zmogljivost načrtovanih geotermalnih elektrarn bo dosegla 25 MW, hidroelektrarn pa 73 — največja 29 MW, najmanjša pa le 2 MW. 41 o petdesetih letih korenite spremembe Prelomna inventura elektro kranja2000 Po petdesetih letih so v distribuciji ugasnile teritorialno zaokro`ene organizacijske enote, ki so izhajale iz prvih distribucijskih podjetij, poznej{ih tozdov in sedanjih poslovnih enot. Po sklepu GIZ distribucijskih podjetij Slovenije se je pet distribucijskih podjetij 1. januarja 2001 organiziralo po funkcionalnem principu v skladu z energetskim zakonom in uredbo. Ta 42 ako so bile ukinjene poslovne enote, ki so bile organizirane lokacijsko in so imele polstoletne zgodovinske korenine. Obmo~je Elektro @irovni-ce je nastalo prav ob samem za~etku elektrifikacije Kranjskih de`elnih elektrarn leta 1915, obmo~je Elektro Kranja pa je nastalo v povezani obliki zdru`enih omre`ij posameznih elektrarn v Kranju, Tr`i~u, [kofji Loki, Cerkljah in Rudnem po drugi svetovni vojni. Osem let sta Elektro @irov-nica in Elektro Kranj delovala kot pogonska obrata podjetja Elektro Ljubljana. Z ustanovitvijo Elesa Ljubljana, elektrogospodarske skupnosti Slovenije, leta 1953, sta postali samostojni distribucijski podjetji Elektro @irovnica in Elektro Kranj, ki sta se konec petdesetih let povezali v strokovno zdru`enje podjetij za distribucijo elektri~ne energije v Sloveniji DES in potem delovali pod raznimi imeni in oblikami. Zaokro`eno teritorialno celoto sta ohranili tudi po zdru`itvi v Elektro Gorenjsko, ki je bila v osemdesetih letih delovna organizacija, v devetdesetih letih pa javno podjetje in delni{ka dru`ba. Z ugasnitvijo Poslovne enote Kranj kot naslednice predhodnih organizacijskih oblik Elektro Kranja, ki so jih vodili obratovodja Jo`e Be{ter, prvi direktor Igor Mervi~ (od 1.4.1957 do 1.11.1970), direktor Ivo Rakovec (od 1.11.1970– do 5.8.1993) in mag. Matija Nadi`ar (od 15.8.1993), se je slednji odlo~il, da se na prelomu tako velike (ne zgolj formalne) reor-ganizacijske spremembe umakne in z novim letom upokoji. Kot je bila ustaljena praksa, je na tehni~nem operativnem sestanku Elektro Kranja podal {e zadnje poro~ilo o dose`kih v letu 2000. Z zadovoljstvom je poudaril, da je na Zlatem polju v Kranju uspe{no za~ela obratovati s plinom SF6 izolirana nova sodobna 110/20 kV RTP, mo~i 2 x 20 MVA. Poleg te-ko~ega in investicijskega vzdr`evanja je bila zna~ilnost dela na prehodih iz 10 na 20 kV napetostni nivo, ki pomeni ve~jo kakovost, manj{e padce napetosti in manj{e izgube. Ta, ve~ kot desetletje dolg proces prehoda vse srednjenapetostne mre`e sicer sodi v nekem smislu tudi med nove investicije, ~eprav tovrstna vlaganja jemljejo dolo~ena sredstva za druge nalo`be, interpolacijo transformatorskih postaj in zmanj{evanje slabih nizkonapetostnih razmer na do-lo~enih obmo~jih. Potrebna bo ve~ja zagotovitev sredstev, da se intenzivno dokon~a prehod, saj je dinamika preureditve v ~asu skoraj ene generacije znatno predolga. Leta 2000 je bilo dokon~anih pet novih transformatorskih postaj, v delu so {e tri. Rekonstruiranih je bilo sedem transformatorskih postaj, polo`eno 4,4 kilometra 20 kV kablovodov. Zaradi pomanjkanja denarja ni bila dose`ena vrednost leta prej, problem pa je bil re{en s tem, da so bile gradbeno izdelane kabelske kanalizacije in hkrati kon~ani lastni{ki posegi. Tako pri poznej{em polaganju kablovodov ne bo ve~ nobenih ovir, saj je sama napeljava hitro opravljena. Polo`enih je bilo 54 kilometrov nizkonapetostnih kablov in montiranih 36 kilometrov polizoliranih 20 kV PAS vodnikov. Velika pozornost je bila namenjena opornim to~kam prostozra~nih vodov, saj so krepko pove~ali {tevil~no zamenjavo dotrajanih drogov iz 506 (v letu 1999) na 928 (v letu 2000). Postavljenih je bilo 58 betonskih drogov, ki se vse bolj uveljavljajo. Vgrajenih je bilo sedem daljinskih komandnih stikal DKS v transformatorskih postajah, vezanih na napajalno energetsko to~ko iz RTP Tr`i~. Poleg teh tipi~no investicijskih delih je oddelek za investicije sodeloval tudi pri odpravi okvar, remontih, obnovah in prestavitvah na visoko in nizkonapetostnih kablovodih, daljnovodih in omre`jih. Na kablih je bilo 44 okvar, zamenjali so 50 transformatorjev. Izdelanih je bilo 492 soglasij k lokacijski dokumentaciji, 1.702 elektroenergetskih soglasij za nove odjemalce in 107 ve~jih soglasij k lokaciji in gradbenemu dovoljenju. Oddelek za obratovanje je posredoval pri odpravi {tirih ve~jih okvar. V RTP [kofja Loka je bil marca preboj prevodnih izolatorjev in odvodnikov na 35 kV odvodu Medvode. Tr i okvare so bile v raz-li~nih terminih v RTP Tr`i~, marca je bil preboj prevodnih izolatorjev in po{kodba zbiralni~nih lo~ilnikov odvoda Balos II. Septembra je preboj med zbiralkami v 20 kV stikali{~u uni~il 12 prevodnih izolatorjev, po tednu dni pa je bilo zaradi po~ene priklju~ne plo{~e treba zamenjati 110 kV tokovni transformator v polju transformatorja 2. V RTP @elezniki sta bila v okviru vzdr`evalnih del septembra zamenjana 35 kV odklopnika v transformatorskih celicah z novima vakumskima, novembra pa je visoka voda potoka Da{nica ponovno zalila kletne prostore pribli`no 80 centimetrov visoko in v omenjeni RTP od-lo`ila ve~jo koli~ino mulja in blata. V RTP Labore poteka rekonstrukcija celotnega objekta. Zamenjane so bile vse naprave lastne rabe, polovico celic v 20 kV stikali{~u, za{~ita 110 kV daljnovodov, prestavljeno je bilo daljinsko upravljanje 110 kV stikali{~a iz stare telemehanike na novo. Trenutno poteka izdelava nove elek-tri~ne in{talacije in monta`a celic v novem sektorju 3. Opravljena je bila revizija transformatorja 1 in 2. Potekajo tudi dela v zvezi z gradnjo novega 110 kV stikali{~a v GIS izvedbi. Zaradi tega so bile opravljene tudi vse rekonstrukcije daljnovodov, ki potekajo od RTP HE Medvode skozi RTP Labore do RTP Zlato polje. Na obmo~ju Labor so bili postavljeni {tirje novi poligonalni drogovi, kar je novost v slovenski distribuciji. V 20 kV stikali{~u RTP Tr`i~ je bila zamenjana polovica prevodnih izolatorjev z novimi, v treh 20 kV celicah pa so bili zamenjani malooljni odklopniki z novimi vakumskimi. V RTP Zlato polje so bile opravljene priprave na opustitev obstoje~ih 10 kV celic iz leta 1960, ki so popolnoma dotrajane in so {e vedno v obratovanju. Vsi 10 kV odvodi se bodo prestavili v 20 kV celice, ki se bodo sprostile z vklju~it-vijo novega RTP Zlato polje 110/20 kV v obratovanje. V RTP Medvode je bila zamenjana dotrajana teleme-hanika, v RTP Primskovo pa oprema lokalnega vodenja Scada zaradi te`av pri prehodu v leto 2000. Tudi v RTP Balos je bila zamenjana dotrajana te-lemehanika, pri ~emer nova naprava omogo~a daljinski nadzor po sodobnih kriterijih, zato se je pove~alo {te-vilo informacij, ki se daljinsko pre-na{ajo. Zahteve po kakovostni in stalni dobavi elektri~ne energije so vedno ve~je. Leta 1999 je pri{lo do po-ve~ane porabe in tudi konic na ob-mo~ju poslovne enote Kranj, pri ~emer je bilo izvzeto obmo~je Tr`i~a. Obremenitve naprav so vsako leto ve~je, ker investicije ne sledijo po-ve~ani prodaji in rasti koni~nih mo~i. Posledica so padci napetosti, ki so tako na srednji napetosti, kakor tudi na nizko napetostnem omre`ju ve~ji od dopustnih. Konkretni primer je ob-mo~je Krvavca na srednji napetosti. Te`ave se pojavljajo tudi pri prenapa-janjih na 10 kV omre`ju, saj v vse ve~ primerih ni mogo~e izvesti enostavnega prenapajanja, ampak je treba razdeliti breme na dva ali ve~ odvodov. DRAGO PAPLER Mag. Matija Nadi`ar {e zadnji~ o tehni~nih pridobitvah na kranjskem obmo~ju. 43 KioL'eniH I n * t i 1 u i j 11 kJj^i.j.vljs I jri mTj-j^o vpa fj :> bi r^nrti r insTl"UCC ¦? r ^ u h3 11' v and hii-i t i* U*gy xa ELEKTROSERVISI d.d. Ljubljana Craonja objektov za elektro&nargelika p*oizvtjdfi|čJ gradbeni"" jn drugih kovinskih izdelkov ter naprav za dislribuciso in kutiiijenje elekjično energije. unerja^je in popravita električnih Lt$^v ter stikalni" ur ima r^pn:rlrji.'.|,irn in n.^V€^fiO isdfŽčtCif. .SkjEmt! AjxK.rjjAw;.1;, *i jy.rnJr.r\fic 180 9001:1994 F " rilM HW 4S?!l ^ 1 llul Crrtifik-nt St. j ifGntfK cerafiklmje Q-331 / 2000-12-22 V imetiii tri LLi ^iV I - lONet - L-J O Vse poslovne partnerje obve{~amo, da smo prejeli certifikat za sistem kakovosti ISO 9001. Direktor: Peter Debevec, univ. dipl. in`. el. na obisku pri poslovnih partnerjih Na[a prednost JE HITER ToEdR zivni ~as Podjetje Elektroservisi prav zdaj izvaja enega ve~jih projektov v tem letu – izdelujejo namre~ jeklene konstrukcije za RTP Kr{ko. Naloga je zahtevna, saj bodo morali izdelati kar 150 ton teh konstrukcij, zato je treba vsak korak pazljivo na~rtovati, da bodo lahko nalogo izpeljali v dogovorjenem roku in v okviru svojih prostorskih zmo`nosti. Sama izdelava jeklenih konstrukcija pa je le za~etek del na RTP Kr{ko, saj se nameravajo prijaviti tudi na razpis za monta`o tega stikali{~a. P odjetje deluje `e 45 let, sprva so delali v okviru Elektro Ljubljane, zdaj pa so `e ve~ kot 20 let samostojni – najprej kot tozd, povezan z Elektro Ljubljana, zadnjih deset let pa kot delni{ka dru`ba. Podjetje je razdeljeno na tri poslovne enote – Elektroko-vinarstvo, Elektro Gradnje in Elektro Merilni Servis. V prvi izdelujejo vse vrste jeklenih konstrukcij, v drugi se ukvarjajo z gradnjo in vzdr`evanjem prostozra~nih in kabelskih elek-tri~nih omre`ij visoke, srednje in nizke napetosti, gradnjo razdelilnih transformatorskih postaj in transformatorskih postaj srednje in nizke napetosti, v zadnji pa servisirajo in umerjajo merilne in tarifne naprave. RTP KR[KO JE VELIK IZZIV Kot so povedali na Elektroservisih, so konstrukcije portalov za stikali{~e 400/110 kV `e odpremili, trenutno pa izdelujejo konstrukcije za ozemlji-tvene konice v vi{ini 15 in 25 metrov, ki bodo `e kmalu pripravljeni za pro-tikorozijsko za{~ito. Pripravljajo se tudi na izdelavo podstavkov visokonapetostnih naprav, ki bodo prav tako velik podvig, saj bodo te`ke prib-li`no 80 ton. Prevzeto delo so, kot pravijo, sprejeli kot izziv, zato so pred za~etkom organizirali {e dodat- no izobra`evanje varilcev in izbolj{ali tehnologijo varjenja z novimi napravami. S projektom, ki je vreden kar 65 milijonov tolarjev, so dokazali, kot je poudaril Peter Debevec, glavni direktor podjetja, da so na na{em tr- gu kljub tuji konkurenci {e vedno zanimivi. »Smo konkuren~ni, vendar nismo pripravljeni delati pod stro{-ki,« je poudaril. Tako na razpisih izpostavljajo njihove druge prednosti -kratek odzivni ~as, poleg tega pa zaposlujejo slovensko delovno silo in navsezadnje pla~ujejo tudi davke v Sloveniji, kot je dejala Sre~ka @laj-pah, komercialistka v poslovni enoti Elektrokovinarstvo. Predvsem pa si prizadevajo, da z naro~niki ~imbolje sodelujejo, kar je pri tujih ponudnikih zagotovo te`je izvedljivo. Svoj hiter odzivni ~as so `e ve~krat tudi dokazali, zlasti ob naravnih ujmah in nesre~ah. V preteklih zimah smo bili namre~ pri~a dvema ve~jima ledolomoma, lani pa {tevilnim plazovom. Tako so po plazu v Logu pod Mangartom v rekordnem ~asu izdelali konstrukcije za nov daljnovod Bo-vec–Log pod Mangartom, in sicer 16 stebrov v manj kot mesecu dni. Leta 1998 pa so v zelo kratkem ~asu popravili {kodo zaradi `leda na 400 kV daljnovodu Beri~evo-Podlog. Z Ele-som so sodelovali {e v {tevilnih drugih projektih, med njimi je bila sanacija 110 kV daljnovoda Idrija–Cerk-no, v za~etku lanskega leta so rekonstruirali tudi RTP La{ko (110/35 kV), izvajali pa so tudi vsa elektromon-ta`na dela pri rekonstrukciji RTP Kle~e. Elektroservisi imajo najve~ dela na podro~ju distribucije in prenosa, uveljavljajo pa se tudi na drugih podro~jih. Na fotografiji: Aleksander Brence, koordinator sistema ISO, [tefan Miholi~, direktor poslovne enote Elektrokovinarstvo, Peter Debevec, glavni direktor podjetja, 45 in Sre~ka @lajpah, komercialistka v poslovni enoti Elektrokovinarstvo. strokovna posvetovanja KONEC LETA 2001 Z ISO 9001 Elektroservisi so svojo kakovostno delo potrdili tik pred novim letom, ko so prejeli standard ISO 9001. »Kakovost vrednotimo kot klju~no sestavino kulture podjetja,« je povedal Aleksander Brence, koordinator sistema ISO. Pri svoji dejavnosti `elijo, kot je dejal, dose~i ~im bolj{e poslovne rezultate in hkrati izpolniti `elje kupcev, saj so konkuren~ni prav s tem dejavnikom, cena in roki pa so nato `e stvar pogajanj. »Tako smo se od-lo~ili dograditi obstoje~ sistem in ga preveriti s standardom ISO 9001,« je razlo`il Brence. Prilagajanje so kon~ali decembra lani in uspe{no opravili presojo, ki jo je opravil Slovenski in{titut za kakovost. Pridobitev pa {e ni dovolj, zato si bodo, kot so povedali na{i sogovorniki, prizadevali ta standard tudi vzdr`evati, in sicer po {tirih temeljnih na~elih: na~rtuj, stori, preveri in ukrepaj. Prizadevali pa si bodo tudi k dograjevanju in izbolj{evanju tega sistema. Omenjeni standard ISO sicer velja za vse enote Elektroservisov, vendar pa so si zastavili {e dodatno nalogo za njihov kalibracijski laboratorij, za katerega `elijo pridobiti posebna certifikata ISO 17025 in EN 45004 in s tem {e dodatno potrditi kakovost njihovega dela. IZ ELEKTROGOSPODARSTVA NA DRUGA PODRO^JA Njihove zmogljivosti so, kot so povedali, `e presegle potrebe ustanovitelja, zato so za~eli iskati druge mo`nosti na trgu. Vsa leta so imeli najve~ dela na podro~jih prenosa in distribucije, delali pa so tudi za druge investitorje, zlasti v gradbeni{tvu. Za tujino so, kot je povedal [tefan Miholi~, direktor poslovne enote Elektrokovinar-stvo, premajhni, vendar pa se trudijo, da bi se uveljavili vsaj preko trgovcev, s katerimi sodelujejo. Sicer pa nameravajo biti ~im bolj navzo~i na slovenskem trgu, saj so, kot smo `e omenili, lahko konkuren~ni tudi v primerjavi s tujimi izdelovalci. SIMONA BANDUR [TUDIJSKI KOMITE ZA NADZEMNE VODE TUDI LANI uspe{en [tudijski komite 22 za nadzemne vode SLOKO CIGRE se sicer ne sestaja pogosto, zagotovo pa sodi med aktivnej{e, saj je delo njegovih ~lanov zelo odmevno tudi v mednarodnih strokovnih krogih. V svojih vrstah pogre{ajo predvsem mlaj{e ~lane. V 46 obdobju med desetim rednim sestankom {tudijskega komiteja 22, ki je bil 25. januarja lani, do 11. rednega sestanka 31. januarja letos sicer ni bilo sklicanih nobenih formalnih sestankov. Bilo pa je ve~ neformalnih sre~anj posameznih ~lanov s ~lani iz drugih {tudijskih komitejev, predvsem iz {tudijskih komitejev 23-Raz-delilne postaje, 35-Komunikacije in daljinsko vodenje, 36-Vplivi in motnje v EES ter 37-Planiranje in razvoj EES. V tem ~asu je bilo tudi ve~ osebnih sre~anj s ~lani nekaterih drugih nacionalnih komitejev CIGRE v tujini ob predstavitvah strokovnih prispevkov na mednarodnih konferencah CIGRE, IEEE, IWAIS, ICCC, CICED, ERK in drugih (avtorji so o posameznih sre~anjih po-ro~ali tudi v Na{em stiku). Prav tako pa so bili nekateri ~lani tega komiteja zelo aktivni v komisiji za izdelavo slovenskega elektrotehni{kega slovarja, ki jo uspe{no vodi prof. dr. Anton Ogorelec. Kot je v poro~ilu o minulem delu povedal predsednik tega {tudijskega komiteja dr. Franc Jakl, so ~lani veliko truda v preteklosti namenili tudi prizadevanjem za izdelavo novih predpisov s podro~ja gradnje nadzemnih vodov, vendar pa ostaja ta problematika {e vedno odprta. Na pobudo {tudijskega komiteja 22 je bil tako `e maja 1998 na ministrstvu za gospodarstvo sklican sestanek za ustanovitev delovne skupine za pripravo izdelave osnutka novega Pravilnika o gradnji nadzemnih elektroenergetskih vodov napetosti 1 kV do 400 kV. Poleg tega je bila s strani komiteja `e pred {estimi leti podana pobuda za izdelavo ustreznega novega pravilnika tudi preko Elektroteh-ni{ke zveze Slovenije, ki pa je tedaj zaradi pomanjkanja denarja ostala neuresni~ena. Podobna pobuda je nato bila znova dana {e s strani teh-ni~nega odbora za nadzemne vode maja 1999. Po vseh teh zapletih je izdelavo novega predloga Pravilnika o gradnji nadzemnih elektroenergetskih vodov napetosti 1 kV do 400 kV prevzel Elektroin{titut Milan Vidmar na podlagi sklenjene pogodbe z Ele-som in EGS-RI iz okvira sistemskih {tudij. Pogodba o tem je bila podpisana konec lanskega leta z rokom izdelave 12 mesecev. Spremljevalec pogodbe Janez Jak{e je v zvezi s tem povedal, da delo za zdaj poteka po na~rtih in vse ka`e, da bo omenjena to~ka po nekaj letih vendarle lahko zapustila dnevni red sej {tudijskega komiteja 22. Kot je bilo sli{ati, so bile v okviru komiteja 22 `e leta 1994 ustanovljene tudi posebne delovne skupine, in sicer za oblikovanje in projektiranje daljnovodov, diagnostiko in vzdr`evanje daljnovodov ter tudi za predpise. Kot je poudaril dr. Franc Jakl, bi bilo glede na aktualnost problematike treba delo na teh podro~jih intenzivirati predvsem z vidika prilagajanja na{e slovenske zakonodaje Evropski uniji. Poleg teh-ni~nih re{itev, ki so za na{ prostor specifi~ne, bi bilo treba vpeljati tudi najnovej{e tehnolo{ke re{itve s tega podro~ja, ki se `e uvajajo v nekaterih razvitih dr`avah sveta. [E VEDNO AKTUALNI SKLEPI IZ ROGA[KE SLATINE Druga~e pa so za nadaljnje delo tega {tudijskega komiteja zanimivi tudi sklepi tega {tudijskega komiteja, sprejeti leta 1999 na ~etrti konferenci SLOKO CIGRE v Roga{ki Slatini. Z namenom dobrega in uspe{nega nadzora nad obna{anjem vodnikov pri mo~nih elektri~nih obremenitvah, {e posebej ob povi{anih poletnih zunanjih temperaturah, ko se po-ve~ajo povesi in hkrati zmanj{ajo varnostne vi{ine, se priporo~a uvedba obratovalnega monitoringa termi~ne obremenljivosti vodnikov v kombinaciji z mehanskim monitoringom na specifi~nih daljnovodih elektroenergetskega sistema Slovenije. S tem bistveno izbolj{amo u~inkovitost nadzemnih vodov, omogo~imo bolj{i nadzor nad obratovanjem elektroenergetskega sistema ter zmanj{amo obratovalne rizike. Priporo~a se kompenzacija neelasti~nih raztezkov vodnikov z ustreznimi raziskavami tega pojava na vseh standardiziranih vodnikih in za{~itnih vrveh vklju~no na opti~nih kablih (OPGW, OPPC ipd). S {tudijem meteorolo{kega mo-nitoringa ob daljnovodnih trasah je treba nadaljevati, za kar bi vsekakor bila potrebna postavitev mre`e me-teorolo{kih postaj ob nadzemnih vodih. To je `e dolgoletni predlog in `elja na~rtovalcev, projektantov, graditeljev in vzdr`evalcev daljnovodov v Sloveniji, s ~imer bi se poglobilo tudi ekspertno znanje na tem po-dro~ju. Za u~inkovito vzdr`evanje daljnovodov je odkrivanje napak predvsem zaradi pregrevanja, utrujanja in staranja spojnega in spon~nega materiala zelo pomembno. Priporo~a se, da se pregledi daljnovodov izvajajo sistematsko, vzroki napak oziroma okvar pa dosledno analizirajo z us- Po besedah dr. Franca Jakla so slovenski elektroenergetiki v svetu dosegli ugled, ki ga ne bi smeli zapraviti. trezno podporo laboratorijskih raziskav. [e nadalje je treba pridobivati podatke doma in v svetu o kompakti-ranju daljnovodov in uvajati podobne re{itve tudi v na{ sistem. Nekatere strokovne in aktualne teme je treba obdelati v sodelovanju s [K33-Prena-petosti in koordinacija izolacije. Med tak{ne prednostne teme denimo sodi {tudija s plinom izolirnih linij (GIL), ki pride v po{tev zlasti v urbanih okoljih (npr. zanka 110 kV okrog Ljubljane). Nujno je treba posodobiti teh-ni~ne predpise za nadzemne vode in o potrebnih ukrepih opozoriti pristojno ministrstvo in organizacije. Treba je spremljati vibracije na op-ti~nih kablih (OPGW, OPPC) in sku{ati prepre~iti vse negativne posledice teh pojavov. Priporo~a pa se tudi spremljanje opti~nih kablov med obratovanjem in merjenje vibracij na terenu. Enako se priporo~a izvajanje laboratorijskih prevzemnih in predhodnih presku{anj z namenom u~in-kovitega du{enja teh vibracij z uporabo ustreznih ra~unalni{ko podprtih programov. [e naprej je treba spremljati dejavnosti, povezane s celostno presojo vplivov daljnovodov na prostor in okolje s posebnim poudarkom na elektromagnetnem sevanju, kakor tudi drugih presoj z vidika prostorsko razvojne, tehni~ne in ekonomske us- treznosti posega v prostor. Ob tem je bilo opozorjeno, da omenjena, to je okoljevarstvena in prostorska problematika, postaja vse bolj zanimiva tudi s stali{~a njenega vpliva na gradnjo in prihodnost elektroenergetskih objektov. Po besedah dr. Branka Zadnika bi se zato tudi predstavniki elektrogospodarstva morali aktivneje vklju~iti v pripravo zakona o gradnji objektov in zakona o urejanju prostora in podobnih dokumentov, saj se zdaj dogaja, da jih pripravljajo izklju~no strokovnjaki iz drugih panog, kar pa za elektrogospodarstvo zagotovo ni najbolje. MED PREDNOSTNIMI NALOGAMI PRIPRAVA NA PETO KONFERENCO SLOKO CIGRE V nadaljevanju seje so ~lani precej pozornosti namenili tudi pripravam na peto konferenco SLOKO CIGRE, ki bo konec maja na Bledu. [tu-dijski komite za nadzemne vode je kot preferen~ne teme predlagal problematiko vodnikov in spon~ne-ga materiala (termi~na obremenljivost, monitoring, utrujanja materiala), oblikovanje in vklju~evanje daljnovodov v okolje, izolacijo, diagnostiko in vzdr`evanje daljnovodov ter problematiko, povezano z opti~nimi kabli. Sedem referatov na omenjene teme je `e napovedanih, vsekakor pa so dobrodo{la tudi vsa druga dela, povezana z omenjeno problematiko. Za prihodnje delo {tudijskega komiteja za nadzemne vode so nedvomno zanimive tudi napovedane teme za prihodnje, 39. zasedanje mednarodne CIGRE, ki bo leta 2002, pri ~emer je opaziti predvsem ve~ji poudarek na ekonomiji in spremljanju stro{kov. Tako so bile konec avgusta lani kot prednostne teme mednarodnega {tudijskega komiteja za nadzemne vode izbrane razpolo`ljivost preobremenjenih vodov v primeru izjemnih neurij, razmerje med za~etnimi stro{ki in stro{ki izpada voda (vklju~uje zasilno popravilo, zavarovanje, penale, probabilisti~no projektiranje in podobno), ocena komponent in njihove razpo-lo`ljivosti v razmerah delovanja dereguliranega trga ter nove tehnike in orodja za vrednotenje vpliva nadzemnih vodov in njihovih komponent (vklju~-no z oceno stro{kov za celotno `ivljenjsko dobo). Kot je mogo~e razbrati iz na{tetega, zanimivih tem za prou~evanje ne manjka. Vse bolj o~itno pa se ka`e problem v zanimanju mlaj{ih strokovnjakov, saj v marsikaterem delovnem okolju tak{nemu anag`iranju zaposlenih niso oziroma so veliko premalo naklonjeni. [koda, kajti slovenski elektroenergetiki so doslej `e velikokrat dokazali, da se s svojim znanjem lahko povsem uspe{no kosajo z veliko bolj razvitimi dr`avami. BRANE JANJI] 47 izobra`evanje pri proizvajalcih TEHSNOODLOOGBINJEEpot K BOLJ[IM V izobra`evalnem centru proizvajalca relejne za{~ite in osciloperturbografov Alstom v francoskem Montpellierju nenehno potekajo izobra`evanja uporabnikov njihove opreme iz vseh delov sveta. Izobra`evalni programi so prirejeni posameznim uporabnikom glede na naprave, ki jih uporabljajo. parametriranje in nastavitev funkcij, prakti~ne vaje in izra~un lokacij z novim programskim paketom WinDr-Manager in WinAnalyse, simulacijo dogodkov s preizkusno napravo Omicron in analizo teh dogodkov ter mo`nost avtomatskega prenosa podatkov v nadzorni center slu`be za relejno za{~ito. KAJ JE OSCILOPERTURBOGRAF M840? Osciloperturbograf M840 je v bistvu ra~unalnik in se od svojih prej{njih razli~ic popolnoma razlikuje tako v strojni kot tudi programski opremi. Poleg glavnih digitalnih funkcij ima mo`nost dodatnih funkcij, kot na primer pro`enje na podlagi virtual-nih kanalov, avtomatski izra~un lokacij okvare in ne nazadnje hiter in zanesljiv prenos podatkov, ki slu`ijo analizi okvar. Parametriranje in nastavljanje funkcij je zelo odprto, vendar natan~no in zahtevno delo, kar se je pri prakti~nih vajah {e posebej izkazalo. v 48 centru za nadzor in analizo okvar slu`be za relejno za{~ito nadziramo mikroprocesorsko relejno za{~ito in naprave za zajemanje motenj (osci-loperturbografi) v elektroenergetskem sistemu Slovenije proizvajalca Alstom. Naloga osciloperturbografa je zajem podatkov (analognih vrednosti napetosti in tokov ter digitalnih signalov) pred in v ~asu trajanja izrednega dogodka v sistemu. Na podlagi zajetih podatkov je mogo~a podrobna analiza o razvoju dogodka in analiza pravilnosti delovanja relejne za{~ite. Programski paket, ki ga je razvilo podjetje Alstom s pomo~jo strokovnjakov slu`be za relejno za{~ito Elesa `e v ~asu razvoja teh naprav, omogo~a tudi izra~unati lokacijo okvare. V ~asu uporabljanja oscilo-perturbografov se je zamenjalo `e ve~ generacij teh naprav. Zato smo se z zastopnikom podjetja Alstom v Sloveniji dogovorili, da se o novih mo`nostih, ki jih mikroprocesorski osciloperturbogafi ponujajo, po-u~imo z razvojniki naprav nove generacije. Izobra`evanje je zajemalo spoznavanje temeljne strukture mikroprocesorskega osciloperturbografa M840, Januarskega enotedenskega izobra`evanja pri Alstomu sta se udele`ila tudi Elesova predstavnika. Z leve: Janez Kova~i~, predstavnik Alstoma Jean-Luc d'Auzac de Lamartinie in Darko Bordon. 15218179 Sodobne elektronske naprave so vse bolj nepogre{ljive tudi v energetiki. strokovna zdru`enja NOVA PROGRAMSKA OPREMA Nova programska paketa WinDrMa-nager in WinAnalyse delujeta v operacijskem sistemu Windows in sta nadaljevanje stare programske opreme SMU, ki je delovala v operacijskem sistemu DOS. Omogočata kakovostno analizo okvar in zelo natančen izračun njene lokacije. Najnovejša različica programa omogoča vključitev vseh generacij osciloper-turbografov, vgrajenih v slovenski elektroenergetski sistem. Poleg strokovnega izobraževanja se je našel čas tudi za neformalne stike in srečanja, pri čemer je bilo zlasti živahno v večernih urah. Prav vsa srečanja pa so pripomogla tudi pri izmenjavi izkušenj o nadaljnjih smereh razvoja mikroprocesorskih osciloperturbo-grafov in mikroprocesorske zaščite. Ze zgolj iz teh razlogov se je bilo izobraževanja vredno udeležiti. DARKO BORDON, JANEZ KOUACIC PoMM "Tram chvmi S lovenski elektrotehniki so organizirani v stanovsko organizacijo `e od leta 1923, ko so v Ljubljani ustanovili Strokovno zadrugo koncesioniranih elektrotehnikov. Zadruga je tedaj zdru`evala velik del slovenskih elektrotehnikov. Po vojni se je organizirano delovanje nadaljevalo v Elektroteh-ni{kem dru{tvu Slovenije, ki je leta 1961 preraslo v Elektroteh-ni{ko zvezo Slovenije – EZS. Danes je EZS s 3.000 ~lani pomemben organ civilne dru`be in naj-mo~nej{a strokovna organizacija v Zvezi in`enirjev in tehnikov Slovenije. Ima status dru{tva, ki deluje v javnem interesu na podro~ju znanosti in tehnologije. Opravlja pomembno vlogo povezovanja in poslovnega sodelovanja elektrotehnikov, organizira in podpira njihovo izobra`evanje in izmenjevanje informacij, spodbuja in usmerja razvojno-razisko-valno dejavnost, sodeluje pri pripravi slovenskih standardov, aktivna je na podro~ju slovenske zakonodaje, skrbi za slovensko elektrotehni{ko izrazje, za promocijo mladih strokovnjakov in za {ir{o promocijo stroke. Organizirana je v obmo~nih in specializiranih strokovnih dru{tvih. Med enajstimi obmo~nimi dru{tvi na Gorenjskem deluje le Elektrotehni{ko dru{tvo Jesenice, v Kranju pa je nekdaj aktivno dru{tvo zamrlo. Ker menim, da so v {ir{i kranjski okolici in na Gorenjskem (Elektro Gorenjska, Savske elektrarne Ljubljana, elektroindustrija, storitvena elektro podjetja, upokojenci) v da-na{njem ~asu potencialni ~lani, ki jih zanima elektrotehni{ka stroka kot »cehovska« pripadnost v naj{ir{em smislu, od raznih oblik vklju~evanja v izobra`evalne programe, sre~anj do registracije za evro-in`enirja, dajem pobudo za ponovno ustanovitev Elektro-tehni{kega dru{tva Kranj. Predlagam, da ga imenujemo po nedavno preminulemu in na{emu velikemu spo{tovanja vrednemu elektrotehniku Dragu Chvatalu, ustanovitelju in dolgoletnemu ustvarjalcu Elektrotehni{ke zveze Slovenije. Bil je eden vidnej{ih v generaciji slovenskih elektrotehnikov, ki so po drugi svetovni vojni obnavljali domovino in gradili slovensko elektrogospodarstvo in elektro industrijo. Neprecenljiv je bil njegov prispevek tudi na podro~ju organiziranja slovenskih in`enirjev in tehnikov. Ve~ kot dvajset let je bil organizacijski sekretar Elektrotehni{ke zveze Slovenije. Elektrotehni{ka stroka mu je pomenila ve~ kot le vedo o fiziki elektronov in njeni tehni~ni uporabi. Bila mu je vir eti~nih na~el, na podlagi katerih je izoblikoval svoj pogled na svet in svoj odnos do dela ter okolja, v katerem je bil dejaven. Vstopamo v dobo tr`ne ekonomije in eti~na na~ela se v marsi~em spreminjajo. Zaznamujejo jih podjet-ni{tvo, biznis, dobi~ek in {e kaj. Humanost, po`rtvovalnost in ko-legialnost v med~love{kih odnosih so nadomestili sebi~nost, premetenost in koristoljubnost. Prvotna na~ela in vrednote so vse manj pomembne. Pa vendar jih je treba zato {e bolj zavzeto in z zavestjo razvijati, podpirati in negovati! DRAGO PAPLER 49 na obisku pri Ale{u Nagodetu Njegove PLEZALKE NAVDU[ILE AMERI^ANE Ale{ Nagode je upokojenec Elektro Gorenjske, poslovne enote v @irovnici, peto leto. Kot nabavni referent je za~util potrebe in probleme delavcev distribucije. Inova-torska in konstrukcijska `ili-ca sta mu omogo~ili razvoj plezalk. O njih smo pisali, ko je odhajal v pokoj. Odtlej je {el njegov razvoj naprej in za njegove plezalke se zanimajo tudi preko lu`e. P 50 ri njem smo se oglasili lep ~as potem, ko je lani do`ivel uspe{no predstavitev plezalk v Ameriki. »Slovenski trg je za na{e plezalke, ki so primerne za plezanje po lesenih, betonskih in jeklenih drogovih, premajhen. Ve~ kot tiso~ smo jih prodali Telekomu, elek-trodistribuciji in zasebnikom. Ker so grajene kakovostno in je njihova `iv-ljenjska doba kar nekajletna, se je na{ trg z njimi zasitil. Da bi pove~ali prepoznavnost plezalk, smo od{li na obrtni sejem v München. Tam smo dobili mened`erja za na{ proizvod za Nem~ijo in navezali stike z vrsto sorodnih podjetij iz Evrope. Ugotovili smo, da slovenski certifikat v svetu ne pomeni veliko in da je treba za{~ititi patent. To nam je uspelo v za~etku tega leta. Na podobnem sejmu v Nü-rnbergu smo se sre~ali s predstavniki IUSI-ja, francoskega h~erinskega podjetja v Kanadi, ki se ukvarja s {tu-dijami za daljnovode, jeklenimi drogovi in mehanizacijo zanje,« je o poslovni plati plezalk, ki jim je posvetil 25 let razmi{ljanj in dela, povedal Ale{ Nagode. Sam obvlada konstrukcijo in tehni~no plat proizvodnje plezalk, proizvaja jih pet gorenjskih podjetnikov, prodaja pa Rupert prodaja. S podjetjem IUSI so sklenili petletno pogodbo o sodelovanju, in to podjetje je prevzelo izklju~no pravico do dobave objemnih plezalk za Severno Demonstrator Jo`e [amprl je v Ameriki demonstriral Nagodetove plezalke in promoviral svoje podjetje Elektro Maribor. zakonodaja Ameriko, dele Evrope in pacifi{ko Azijo. Za njihove plezalke so se od-lo~ili potem, ko so testirali proizvode razli~nih proizvajalcev. Priznali so, da so plezalke lepo estetsko oblikovan in u~inkovit izdelek, ki nadome{~a uporabo fiksnih in premakljivih lestev ter avtomobilskih ko{ar. Kot prednost v primerjavi z drugimi plezalkami jim {tejejo tudi lahkotnost, s katero se plezalec premika po drogu naokrog v katerem koli polo`aju. Plezalka je varno pritrjena na noge plezalca in je najbli`e stoplani kljuki na drogu. Uporabniki, ki so pre{li na uporabo teh plezalk, so potrdili, da se po~uti-jo z njimi izredno varno in zanesljivo na drogovih, saj omogo~ajo izreden oprijem ter lahkotno vzpenjanje in spu{~anje po drogu. Podjetje IUSI jih je konec lanskega leta povabilo na demonstracijo plezalk v Ameriko v Teksas na posvetovanje o `eleznih drogovih. Posveta so se poleg Ale{a Nagodeta kot konstruktorja plezalk udele`ili {e njihov nem{ki predstavnik in pa Jo`e [am-perl, kot demonstrator plezalk iz Elektro Maribora. »Na posvetovanju so Ameri~ani pripeljali tovornjake in postavili jekleni steber, na katerega smo demonstrirali plezanje. Na{ demonstrator je do`ivel velik aplavz. Iz Teksasa smo {li {e v Georgio, v mesto Atlanata, kjer smo imeli dve predstavitvi v {ol-skem vadbenem centru elektrogospodarstva, eno za elektroprenos in drugo za distribucijo. Ugotovili smo, da Ameri~ani za plezanje na lesene, betonske in jeklene drogove nimajo ustreznih plezalk, imajo pa ogromno lesenih daljnovodov. Na{e plezalke so jih navdu{ile, ker jih lahko uporabljamo za drogove od 140 do 400 milimetrov premera,« je obudil ameri{ke izku{nje Ale{ Nagode. Do uporabe njegovih plezalk so monterji uporabili za plezanje na drog, ki se o`i od tal proti vrhu, vsaj pet parov plezalk. Njihove so univerzalne in jih monter sproti prilagaja. Nagode problem prevelikih in premajhnih plezalk dobro pozna, saj je v~asih sam plezal z njimi. Tudi zato je lahko skonstruiral dober izdelek za vse {tevilke ~evljev. Deset plezalk je bilo leto dni na testiranju v Kölnu na in{titutu za mehanske obremenitve. Za obe vrsti plezalk za les in beton je dobil svetovno priznan certifikat GS. MINKA SKUBIC Razvoj sistema varnosti in zdravja je na{a skupna skrb Novi predpisi o varnosti in zdravju pri delu prina{ajo ne samo pravnoformalne novosti, temve~ povzro~ajo tudi premike v zavedanju splo{nega pomena varnosti in zdravja. Zaposleni, gospodarske dru`be, {ir{a dru`bena skupnost – vsi imajo v izvajanju celovitih ukrepov za za{~ito varnosti in zdravja lahko le koristi. Seveda pa se je treba za to potruditi. Z veza dru{tev varnostnih in`enirjev Slovenije je za spodbujanje podro~ja varnosti leta 1996 ustanovila fundacijo Avgusta Kuharja, ki vsako leto podeljuje tradicionalna priznanja in nagrade. Te so konec lanskega leta prejeli najodgovornej{i delavci dru`-be Sava Tires, d.o.o., ki skrbijo za naloge s podro~ja varnosti in zdravja pri delu poleg te dru`be {e v dru`bi Sava, d.d., in v Goodyear engineered products Europe, d.o.o. Komisija je v obrazlo`itvi podelitve priznanj ugotovila, da so nagrajenci ustvarjalno in u~inkovito omogo~ili izvedbo na~el poslovne politike varstva pri delu in po`arnega varstva, pri ~emer so si zastavili visok cilj: proizvodnja brez po{kodb pri delu z u~inkovitimi prijemi usposabljanja in sodelovanja z delavci in njihovimi izvoljenimi zaupniki. Vsi so vpeti v doseganje glavnega cilja: ni~ nezgod, ne le na delu, pa~ pa tudi doma in v prometu! Za obve{~anje zaposlenih o varnosti in zdravju izdajajo interno glasilo Signal, poleg tega imajo na voljo {e interna glasila vseh treh dru`b. Zaposlene redno obve{~ajo in ozave{~ajo tudi preko oglasnih desk, in preko tedenskih predvajanj kratkih pou~nih filmov lastne proizvodnje o varnosti in zdravju pri delu. Pri tem je pomembna tudi prepri~anost uprav dru`b, da je vlaganje v varnost in zdravje pri delu pravzaprav dolgo- 51 52 ro~no dobi~konosno, saj imajo in bodo imele dru`be manj stro{kov. Poleg tega varnosti in zdravju pri delu pripisujejo odlo~ilen pomen na poti dru`b k priznanju poslovne odli~no-sti! @al povsod ni tako. Tako so v izolski ladjedelnici zaposleni dolga leta neustrezno odstranjevali azbest z ladij in pri delu {kodili sebi in okolju. Rav-nodu{nost zaposlenih se je pokazala tudi v izjavi predsednika sindikata, ki je dejal, da kdo je pred nekaj leti vedel, da je azbest nevarna snov. Azbest od {estdesetih let dalje velja za nevarno snov! Dogajajo se tudi zavajanja javnosti. Nedolgo tega smo lahko na plakatih in drugih reklamah opazovali mladenko, ki je imela zgornji del telesa pokrit s stekleno volno, reklamno sporo~ilo pa je bilo: Obe sta enaki na otip. Steklena volna velja za potencialno rakotvorno snov in v razvitih dr`avah dela s stekleno volno in azbestom opravljajo v skafandru! Sme{no bi tudi bilo delovanje varnostnega in`enirja v nekem gorenjskem podjetju, ~e ne bi bilo resni~no. Varnostni in`enir je pri ugotavljanju alkoholiziranosti delavk z alkotestom ugotovil, da je neka delavka vinjena, in jo je zato tudi odstranil z delovnega mesta. Pozneje pa so ugotovili, da je alkotester dejansko reagiral na hlape lepila (topil), uporabljenih v delovnem okolju zaposlenih! [ele po tej slu~ajni ugotovitvi so v tem podjetju sklenili zmanj{ati {kodljive vplive delovnega okolja na zdravje zaposlenih. BLI@NJA NOVOST -POSEBNO NEPROFITNO ZAVAROVANJE Vse stro{ke v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu mora zagotavljati delodajalec, tudi pla~evanje prispevkov za obvezno zavarovanje zaposlenih za primer po{kodbe pri delu in poklicne bolezni. Del prispevkov delodajalec pla~uje v obveznem zdravstvenem zavarovanju, del v invalidskem zavarovanju. Vi{ina prispevkov je za vse delodajalce enaka, ZVZD pa v svojem 12. ~lenu dolo~a, da se ta obveznost delodajalca dolo~i v skladu z ravnijo varnosti in zdravja pri delu pri konkretnem delodajalcu. Skladno tudi z zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zakonodajo se bosta oba sedanja prispevka izlo~ila iz obveznega zdravstvenega in invalidskega za- varovanja in zdru`ila v enotno prispevno stopnjo, ki se bo pla~evala v sklad novega posebnega neprofitnega obveznega zavarovanja. Novo zavarovanje za primere rizikov, ki izvirajo iz delovnega procesa, bo za~elo delovati najpozneje 1. januarja 2003. Pomembna novost, ki jo bo vsebovala nova oblika zavarovanja, bo sistem bonusov in malusov, kajti tisti delodajalec, ki bo povzro~al temu zavarovanju ve~je stro{ke, bo pla~eval ve~jo prispevno stopnjo. Prispevna stopnja tako ne bo ve~ enotna, delodajal~eva upe{nost pri varnosti in zdravju pri delu bo stimulirana, neuspe{nost pa bo kaznovana in se ne bo ve~ skrivala v dosedanjem sistemu dru`bene solidarnosti. USTANOVLJENA ZBORNICA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU Zakon o varnosti in zdravju pri delu je omogo~il tudi mo`nost organizacije strokovnih delavcev, varnostnih in`enirjev in poobla{~enih zdravnikov - specialistov medicine dela v zbornici varnosti in zdravja pri delu. Zbornica, v kateri je ~lanstvo prostovoljno, je bila ustanovljena novembra lani in konec januarja letos je `e potekala prva skup{~ina novoustanovljene Zbornice varnosti in zdravja pri delu. V Zbornico je v~lanjenih `e preko 200 strokovnih delavcev na podro~ju varnosti in zdravja pri delu, v~lanjen je tudi glavni republi{ki in{pektor za delo. Zbornica bo s svojim strokovnim delovanjem pripomogla k ve~je-mu razvoju varnosti in zdravja pri delu, dr`ava pa namerava nanjo prenesti vrsto pomembnih pooblastil. ZAPOSLENI IN NJIHOVA PREDSTAVNI[TVA V SISTEMU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU NE SMEJO BITI PASIVNI Seveda novi predpisi, interes delodajalcev, strokovnih organizacij, dr`ave za izbolj{anje varnosti in zdravja pri delu ne zado{~ajo, ~e zanje niso zainteresirani zaposleni in obe njihovi predstavni{tvi – sindikat in svet delavcev. Vse dol`nosti delodajalca v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu pomenijo tudi pravice zaposlenih. Te pravice lahko zaposleni uveljavijo individualno, {e ve~ jih lahko zaposleni uveljavijo kolektivno s pomo~jo sindikata in sveta delavcev. Individualno uveljavljanje pravic delavcev glede varnosti in zdravja pri delu je zapisano `e v Zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju, prav tako tudi kolektivno, najve~ pristojnosti pa sta svet delavcev in tudi sindikat pridobila prav z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu in pravilniki, izdanimi na njegovi podlagi. V podjetju je na podro~ju varnosti in zdravja pri delu na strani zaposlenih nosilec nalog svet delavcev. Kljub temu, da je vloga sveta delavcev v primeru varnosti in zdravja pri delu pomembnej{a, pa morata obe delavski predstavni{tvi medsebojno sodelovati in delovati v smeri izbolj{anja varnosti in zdravja zaposlenih. SEKCIJA ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU Svetu delavcev je lahko sindikat v podjetju v pomo~ pri delovanju in uresni~evanju obveznosti zaradi novih predpisov o varnosti in zdravju. Dodatno pomo~ si lahko svet delavcev podjetja poi{~e tudi zunaj podjetja. @e nekaj let je aktivno Zdru`enje svetov delavcev slovenskih podjetij. V okviru Zdru`enja deluje Sekcija za varnost in zdravje pri delu. Sekcija lahko svetom delavcev daje strokovno pomo~ in svetom delavcev organizira potrebna izobra`evanja s po-dro~ja varnosti in zdravja pri delu. Tako imajo sveti delavcev tudi zunaj podjetij zaslombo in strokovno po-mo~, ~e so seveda aktivni in vklju~eni v Zdru`enje svetov delavcev slovenskih podjetij. Aktivnost zaposlenih in njihovih predstavni{tev pa je seveda bistven element za ohranitev varnosti in zdravja pri delu. Novi predpisi o varnosti in zdravju pri delu dajejo zaposlenim pri tem veliko mo`nosti – le izkoristiti jih morajo-, za kar imajo zaposleni navsezadnje tudi najve~ji interes – ohranitev lastne varnosti in zdravja pri delu! SLAVKO RENKO izobraževanje v ZSSt Znanje ni le mo^, JE vTUrDeI dnota Temeljno vodilo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pri pripravi njenih izobra`evalnih programov je v rednem prilagajanju dinamiki spreminjanja dru`benih razmerij, pojasnjuje Vanda Re{eta, vodja izobra`evanja. ^lani sindikatov naj bi na seminarjih osvojili ~im ve~ teo-reti~nega in prakti~nega znanja za u~inkovito delo na ske dru`be - uvodna znanja, Sou-klju~nih podro~jih sindikalnega dela. Redno naj bi bili sez- pravljanje delavcev v multinacional- ljanja za obdobje od februarja do junija 2001. V predstavitvi programov je vodja izobra`evanja Vanda Re{eta zapisala, da moramo u~enje in znanje, kot mo~ in vrednoto, razvijati in uporabljati odgovorno, kot zagotovilo za enakopravnost, ~lovekovo svobodo in blaginjo. V ZSSS se namre~ dobro zavedajo, da `ivimo v ~asu, ko se sre~ujemo z razli~nimi izzivi, tem pa lahko sledimo le z nenehnim u~enjem. Tudi teorija o vse`ivljenj-skosti u~enja izhaja iz spoznanja, da je izobra`evanje pogoj za zadovoljno in uspe{no `ivljenje. V izobra`evalni ponudbi za omenjeno obdobje so predvideni naslednji seminarji: iz soupravljanja (U~inko-vito soupravljanje, Kako organizirati produktivni svet delavcev, Kaj mora delavski predstavnik v nadzornem svetu vedeti o poslovanju gospodarske dru`be - uvodna znanja, Sou- nanjeni tudi z vsemi spremembami sistemske zakonodaje glede gmotnega in socialnega polo`aja zaposlenih. V ta namen so v ZSSS tudi za 1. polletje tega leta pripravili zanimivo ponudbo programov izobra`evanja in usposabljanja. izobra`evanju v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pi{emo bolj ob{irno zato, ker se v ta proces `e vrsto let intenzivno vklju~ujejo tudi {tevilni ~lani Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije. V dneh od 12. do 14. februarja so se v Velenju udele`ili tridnevnega izobra`eval-nega seminarja o u~inkovitem soupravljanju. Kot je v uvodnem delu seminarja poudaril Milan Utro{a, iz-vr{ni sekretar v ZSSS, `elijo na ta na~in usposobiti ~lane svetov delavcev, sindikalne zaupnike in druge sindikalne predstavnike za u~inkovito delo na podro~ju soupravljanja. Znani predavatelji iz vrst ZSSS so predstavili ve~ aktualnih tem, kot so na~in in strategija delovanja sveta delavcev, vloga in naloge sveta delavcev na podro~ju statusnih in kadrovskih zadev ter re{evanja sporov z delodajalci, soupravljanje delavcev ter varnost in zdravje pri delu, vloga sveta delavcev na podro~ju pla~ ter pri obravnavi gospodarskih rezultatov dru`be, kolektivne pogodbe in soupravljanje. Seminar so izpeljali v obliki predavanj, intenzivnega sodelovanja udele`encev in igranja vlog. V pogovoru z nekaterimi udele`enci seminarja smo zvedeli, da so prejeli veliko kah); za uspe{no delo v sindikatih podjetij in zavodov (Temeljni izobra-`evalni program za sindikalne zaupnike in ~lane sindikatov, Nadaljevalni izobra`evalni program za sindikalne zaupnike in ~lane sindikatov); iz pogajanj (Nau~imo se pogajati); s uporabnih podatkov, napotkov in podro~ja sindikati in Evropa (Sindi-priporo~il o soupravljanju, in to ne kati in vklju~evanje v Evropsko uni-samo v teoreti~nem, temve~ tudi v jo); iz financ (Vpliv zakona o fi-prakti~nem pogledu. nan~nem poslovanju na podjetja); iz V Zvezi svobodnih sindikatov Slove- varstva pri delu (Naloge sindikata in nije so podobno kot v prej{njih letih sveta delavcev pri varstvu in zdravju tudi tokrat pripravili pestro ponudbo pri delu); iz pokojninskega in inva-programov izobra`evanja in usposab- lidskega zavarovanja (Zagotovimo si Gospa Vanda Re{eta je po izobrazbi univerzitetna diplomirana sociologinja (kadrovsko-me-ned`erska smer). Doslej je delovala na razli~nih podro~jih strokovnega dela v ZSSS, po sprejetju novega sistema izobra`evanja v ZSSS pa je leta 1996 postala vodja izobra`evanja v tej najve~ji slovenski sindikalni centrali. Pri svojem delu se zavzema za vsestransko in celovito izobra`evanje sindikalnih predstavnikov na vseh ravneh sindikalne organiziranosti, ~lanov svetov delavcev ter delavskih predstavnikov v nadzornih svetih gospodarskih dru`b. Meni, da je u~enje, kot vse, kar po~nemo, tudi stvar srca. Ker si je ob bogatem znanju in izku{njah izostrila ob~utek za visoko profesionalno delo, je v zadnjem ~asu predlagala vrsto ukrepov za izbolj{anje u~inkovitosti izo-bra`evalnega procesa v ZSSS. Med drugim poudarja tudi potrebo po okrepitvi sodelovanja z Evropsko sindikalno akademijo (ETUCO), ki deluje v okviru Evropske konfederacije sindikatov. Mimogrede: ZSSS je edina sindikalna centrala v Sloveniji, ki je od marca 1999 polnopravna ~lanica te konfederacije. 53 z mi{ko po Internetu varno starost); iz poslovne kulture (Moja osebna odli~nost); Tuji jeziki (angle{~ina, nem{~ina, franco{~ina). ^e morda `elite podrobnej{e informacije o tem izobra`evanju, vam jih bodo z veseljem posredovali na naslovu: ZSSS, Dalmatinova 4, Ljubljana (telefon: 01/4341238, internet: http://www.sindikat-zsss.si). Od sprejetja novega sistema izo-bra`evanja konec leta 1995 so v ZSSS namenili najve~ pozornosti tematskim podro~jem, kot so soupravljanje, znanje za uspe{no delo sindikalnih zaupnikov in ~lanov sindikatov, pogajanje, delavsko delni~arstvo, kultura komuniciranja, osebnostna rast, marketing v sindikatih, znanje tujih jezikov itd. V petletnem obdobju so razvili preko 30 razli~nih izo-bra`evalnih programov, in 25 od teh tudi izvajali, in sicer v obliki seminarjev, u~nih delavnic in te~ajev. Pogostost izvajanja posameznih izo-bra`evalnih programov pa je bila raz-li~na. Najve~ programov so v tem ~asu izpeljali iz soupravljanja. Programe izvajajo z doma~imi in zunanjimi predavatelji; to so predvsem strokovnjaki iz vrst ZSSS in nekateri znani profesorji iz slovenskih fakultet. Izo-bra`evalni seminarji so namenjeni sindikalnim zaupnikom, ~lanom sindikatov v podjetjih in njihovim predsednikom, ter sindikalnim funkcionarjem in strokovnim delavcem na vseh ravneh sindikalne organiziranosti, ~lanom svetov delavcev in delavskim predstavnikom v nadzornih svetih gospodarskih dru`b. Ob tem je Vanda Re{eta omenila, da je pripravila vrsto predlogov, s katerimi naj bi v prihodnje {e izbolj{ali u~inkovitost izvajanja izobra`evalne-ga sistema v ZSSS. Med drugim je poudarila potrebo po kadrovski okrepitvi slu`be izobra`evanja, saj velik del organizacijskih in vsebinskih del pri pripravi izobra`evalnih programov opravi sama, sodobni sistem izobra`evanja pa prina{a velike zahteve. Poleg potrebe po ustreznej{i promociji izobra`evalnih aktivnosti predlaga tudi pospe{itev dejavnosti za ustanovitev sindikalne {ole in uvajanje sodobnih oblik izobra`evanja, kot so videodelavnice in u~enje na dalja- Napster na smrtni postelji Sredi februarja so si {tevilni ljubitelji digitalne glasbe MP3 in izmenjevalci datotek za hip oddahnili in si obrisali potna ~ela. V ZDA je deveto zvezno okro`no prizivno sodi{~e dejansko prelo`ilo ~as za domnevno ukinitev dejavnosti internetne dru`be Napster. Novica ni zadela kot strela z jasnega, saj se to`niki Napsterja, posamezne glasbene skupine, kot je Metallica, in celotna organizacija ameri{kih glasbenih zalo`ni{kih hi{ (RIAA), `e ve~ kakor leto dni trudijo, da bi prepovedali nenadzorovano izmenjavo datotek po omre`ju Napsterja. z vo. MIRO JAKOMIN 54 elo obse`na obrazlo`itv sodi{~a temelji na podrobnostih ameri{kega zakona o doma~em avdio-snemanju in novej{ega zakona o digitalnih avtorskih pravicah (DMCA - Digital Millennium Copyright Act). Sodi{~e ni ukazalo, naj Napster takoj preneha z dejavnostjo, kot so se bali njegovi {te-vilni privr`enci. Ti so v dveh dneh pred razsodbo sodi{~a prenesli po medomre`ju skoraj tristo milijonov datotek. ^e na kratko povzamem, je sodi{~e obto`ilo dru`bo Napster, da naj bi kr{ila avtorsko zakonodajo, ker ni storila ni~, da bi prepre~ila piratsko izmenjavo avtorsko za{~itenih skladb, ~eprav bi jo bila lahko. Prizivno sodi{~e je odlo~anje o zadevi vrnilo sodnici z ni`jega sodi{~a z navodilom, naj temeljito preudari, kako bo omejila dejavnost Napsterja. ^e bo sodnica Patel samo delno omejila delovanje dru`be, bo ta lahko poslovala {e nekaj ~asa, vendar bo imela precej ve~je stro{ke kakor doslej. ^e pa bo sodnica stro`ja, bo Napster dejansko moral zapreti vrata. Na obzorju pa se `e svetlikajo dodatne civilne to`be glasbenikov in zveze RIAA, ki lahko popolnoma finan~no uni~ijo Napster. Samo v prosincu (januarju) 2001 so uporabniki Napster-ja prenesli 3 milijarde izvodov skladb, to`niki pa so `e v za~etni to`bi zahtevali najve~jo kazen za vsako ukradeno avtorsko delo - ne manj kakor 100.000 dolarjev! Napster je ameri{ko podjetje, ki je lastnik in upravitelj najbolj obse`ne-ga omre`ja na svetu za izmenjavo datotek, zlasti glasbenih, zapisanih v obliki MP3. Ta omogo~a, da glasbo s cedejk zapisujemo v dosti bolj stisnjeni obliki datotek, ki jih lahko kopiramo z diska na zapisljive cedejke, ali pa z enega internetnega ra~unalnika v drugega. ^e pri izdelavi posnetka MP3 izberemo bitno hitrost zapisa, denimo, 128 kb/s, lahko eno minuto glasbe shranimo v pribli`no 1 mega-bajt datote~nega prostora. To seveda pomeni, da so glasbeni posnetki MP3 za desetkrat kraj{i kakor zapisi na cedejkah in zato zelo pripravni za spletno izmenjavo. Napsterjev sistem deluje po na~elu omre`ja enakovrednih ra~unalnikov (peer-to-peer). Da-tote~na vsebina ni shranjena v nekaj osrednjih stre`nikih, temve~ v deset-tiso~erih ra~unalnikih uporabnikov z vsega sveta, ki so v danem trenutku povezani z Napsterjem. No, to omre`je, strogo vzeto, ni popolno omre`je enakovrednih, saj je na se-de`u podjetja gru~a stre`nikov, ki delujejo kot usmerjevalci prometa in hranilniki velikanskih »stvarnih kazal« oziroma navzkri`nih seznamov skladb. Ti se spreminjajo iz sekunde v sekundo, omogo~ajo pa bistevno hi-trej{e poizvedovanje po za`eleni skladbi ali albumu kakor ~ista omre`ja enakovrednih. Danes so namre~ v spletu `e na voljo odjemalski program~ki, denimo Gnutella in Freenet, za izmenjavo da- totek brez enega samega osrednjega stre`nika, kar je njihova slabost pri hitrem poizvedovanju in prednost pri sodnem preganjanju. Prav Nap-sterjevi osrednji stre`niki, ki so prelevili zelo po~asno svetovno podo-mre`je osebnih ra~unalnikov v hitro odziven sistem, so ahilova peta Nap-sterja. Prizivno sodi{~e se je odlo~ilo takole: ~e upravitelj ra~unalni{kega sistema izve, da je v njem vsebina s kr{enimi avtorskimi pravicami in je ne odstrani, vedé sodeluje pri kr{enju avtorskih pravic. Po drugi strani pa upravitelj, ki nima dolo~nih informacij o kr{enju pravic, ne more biti zakonsko odgovoren za njihovo kr{en-je, ~eprav sestava sistema omogo~a uporabnikom izmenjavo avtorsko za{~itenega gradiva. Slednja ugotovitev je povsem v duhu odlo~itve vrhovnega sodi{~a ZDA iz leta 1981, ki je dovolila uporabo videorekorderjev, ~eprav obstaja mo`nost, da jih uporabniki zlorabljajo za izdelovanje piratskih kopij filmov in TV-oddaj, na kar pa izdelovalci videorekorderjev ne morejo vplivati. Zdaj ka`e, da bi razlaga prizivnega sodi{~a lahko pravno omogo~ila delovanje drugih omre`ij za izmenjavo datotek, kot sta Freenet in Gnutella. Strogo vzeto Gnutella sploh nima upraviteljev, saj temelji na hkratni uporabi na tiso~e izvodov odjemnega programja, ki ga ne razvija nobena pravna oseba, temve~ neuradne skupinice programerjev. Gnutella je v temeljih zasnovana kot popolnoma razpr{en sistem, ki nima osrednjega vozli{~a, da bi ga lahko kdo napadal, nadzoroval ali to`il. Eden od najve~jih solastnikov Nap-sterja, nem{ka zalo`ni{ka in ve~pred-stavna dru`ba Bertelsmann, se je `e odzvala na odlo~itve sodi{~a in za~ela javno govoriti o novem naro~ni{kem modelu za izmenjavalno omre`je. Dru`ba Napster naj bi do srede le-to{njega poletja vpeljala sistem za avtorsko za{~ito glasbenih datotek, ki bi bile elektronsko ozna~ene in ovite s posebnim {ifrirnim ovojem. Ta naj bi lastnikom avtorskih pravic omo-go~al, da za vsako skladbo posebej dolo~ajo pravice uporabe. Naslednjih 12 mesecev bo pokazalo, ali bo nenadzorovano, »svobodnja{ko« izmenjevanje zapisov MP3, pri katerem je obilo kr{enja avtorskih pravic, {e naprej strmoglavo raslo, ali pa bo MP3 za~el na obroke umirati. DAVID PAHOR EASTERN ENERGY (http://www.eastern-energy.co.uk/) Doma~a stran dru`be Eastern Energy ima eno od najbolj enostavnih likovnih podob, kar sem jih videl pri poslovnih spletnih krajih - prav zato pa je zanimivo sve`a. Eastern Energy dobavlja plin in elektri~no energijo ve~ kakor 3,5 milijona gospodinjstev in podjetij v Veliki Britaniji ter je eno od najve~jih zdru`enih energetskih dru`b v Evropi. Eastern Energy je tudi h~erinsko podjetje dru`be TXU Europe, ki je nedavno prevzelo Norweb Energi in je deveti najve~ji ponudnik energetskih storitev na svetu. Spletne strani imajo belo ozadje z »vodnim tiskom« logotipa in modro vodoravno zglavno pasico z rumenimi gumbi, ki nas vodijo do obi~ajnih rubrik velikega podjetja. Najprej se spla~a obiskati karto spleti{~a (site map), kjer si lahko ogledamo storitve za poslovne ali gospodinjske porabnike. Ti lahko, denimo, po spletu ugotavljajo stanje na svojem ra~unu za elektriko ali plin, prijavljajo spremembo naslova ali pri-to`bo ter ra~une, seve, tudi elektronsko pla~ujejo. MOBISUX (http://www.mobisux.com/) Mobisux je ena od najbolj izvirnih slovenskih »opore~ni{kih strani« (hate pages), ki je {e pred letoma delovala zgolj kot de`urni kritik in nadzornik slovenskega dobavitelja mobilne telefonije - Mobitela, danes pa je `e krepko prerasla svoje okvire in je eden od najbogatej{ih dnevnih virov telekomunikacijskih novic iz sveta in doma~ih logov. Med koristne rubrike sodijo: Ceniki, kjer najdemo odli~no primerjalno tabelo med razli~nimi ponudniki in paketi za mobilno telefonijo v Sloveniji, Aparati z bogatim iskalnim obrazcem po preskusih mobilnikov in FAQ z odgovori na najbolj pogosta vpra{anja. Svoje misli lahko javno razpredamo v oglasni Tabli razprav, ~e pa nas srbijo dlani, obi{~emo rubriko PDA za ro~ne ra~unalnike oziroma dlan~nike. Prav koristno je spletno okence za po{iljanje SMS sporo~il naro~nikom vseh treh omre`nih mobilnih skupin. Le kdo bi se {e mu~il s tipkovnico svoje mobidude? Mobisux je verjetno najbolj{a slovenska stran za mobilnike. 55 stoletje elektrike @LAHTNI BOHINJSKI DOKUMENTI OKRAJNEGA GLAVARSTVA RADOVLJICA P 56 ravo podobo ~asu dajejo drobni dogodki in anekdote, ki so se zgodili in ga zaznamovali. V stoletju so se generacije zamenjale, tu in tam pa ostajajo zanimivi, skrivnostni zapisi in zaznamki na pozabljenih, porumenelih dokumentih. Volja in sla po raziskovanju sta me je gnala nazaj v dr`avni Arhiv Republike Slovenije. Spoznal sem redke uradne dokumente v Teh-ni~nem delu arhiva Kraljeve banske uprave v tridesetih letih. Prebral in spoznal sem krajevno zgodovino skozi ob~inski arhiv. Iskal sem {e bolj `lahtne dokumente in zanimivosti, ki jih ima vsako obdobje, vpra{anje je samo, ali so se v vsem tem ~asu tudi ohranili. Kustosi Arhiva Republike Slovenije so me opozorili na celo skladovnico {katel dokumentov pod oznako Okrajno glavarstvo Radovljica. Na tiso~e papirjev z raznih po-dro~ij je {e v popisu, razvr{~anju in urejanju. KDO SO BILI USLU@BENCI KDE LETA 1919? Dokument, ki je dobil oznako {t. 36/1919, z dne 20. januarja 1919, ima zanimivo prilogo – izkaz, ki ob podatku za mast 132 dru`inskih ~la-nov uslu`bencev KDE, kot doslej edina ohranjena listina, prina{a popoln spisek 32 uslu`bencev (29 mo{kih, 3 `enske) Kranjskih de`elnih elektrarn, ~esar nisem zasledil doslej {e v nobenih uradnih papirjih, ne v prej{njih in ne v poznej{ih letih. Zato so imena za biografijo prvih ohranjenih osebnosti slovenske elektrifikacije {e toliko bolj pomembna in jih objavljam prav iz razloga, da bi kdo od njihovih potomcev prepoznal svoje pradede ali prababice in mi k zgodovini elektrifikacije dodal kak{no zanimivo podrobnost. Navajam imena uslu`bencev KDE, v oklepaju pa {te-vilko ~lanov njihovih dru`in: Du{an Serenc, ravnatelj (7), Cirila Bregant (1), Ivanka Dr`aj (2), Ana Frohlich (1), Zdravko Tev` (1), Ivan [emerl (10), Vladislav Ili~ (3), Jo`ef Copi~ (5), Franc Pretnar (8), Simon ^op (3), Alojz Robi~ (1), Jakob Pajk (4), Alojz Wester (2), Franc Mandelc (4), Jakob Slivnik (5), Franc Rozman (6), Miha Repe (1), Anton Kolman (1), Simon Justin (1), Jakob Rupar (7), Alojz Gogala (1), Anton Gogala (6), Janez Repe (6), Franc [epec (5), Janez Brajc (3), Franc Poga~ar (5), Franc Snoj (2), Alojz Walland (3), Franc No~ (7), Matej Polajnar (7), Simon Cof (5) in Peter Gatej (9). AKT DE@ELNEGA KNJIGOVODSTVA Akt De`elnega knjigovodstva {t. 1948 z dne 10. marca 1919 obravnava predlo`itev izkaza vseh zavarovanih name{~encev po stanju na dan 1. januarja 1919 pri ob~em pokojninskem zavodu za name{~ence uslu`be-nih pri nekdanjem Kranjskem de`el-nem odboru v Ljubljani. Med {te-vilnimi dacarji je pod zap. {t. 75 vpisan Avgust Hotujec, pom. uradnik pri ravn. elektr. Lesce, pri~etek zavarovanja 1. junija 1913 v vsoti 1800 kron zavarovanih letnih prejemkov. DRAGINJSKE DOKLADE Poro~evalec Triller je dal v izvr{itev vlogo pod {t. 161, z dne 25. marca 1919, inž. Dušana Serenca, ravnatelja deželnih elektrarn v Lescah, s katero naznanja, da ima sedaj tri otroke in prosi za zvišanje draginjskih do-klad. V rešitvi 18. marca 1919 je bilo zapisano, da je imel inž. Serene doslej draginjske doklade 4. razreda — na leto 4404 kron, od 1. aprila 1919 pa mu gre draginjska doklada 5- razreda. »Z ozirom na to, da se Vam je rodbina pomnožila za enega člana, se Vam je dovolila in nakazala od 1. aprila t.l. dalje draginjska doklada letnih K 4896,« je bilo ugotovljeno v prepisu sklepa z dne 20. marca 1919- SPOROČILO OROZNISKE BRIGADE 0 ZAPUŠČENI ELEKTRARNI Peta orožniška brigada v Ljubljani, št. 418 ad. iz Bohinjske Bistrice, je 24. aprila 1919 poslala sporočilo na Okrajno glavarstvo v Radovljici z naslovom Poškodba električne naprave: »Naloga št. 1258/4, z dne 21.3-1919. Pri Sv. Duhu ob Bohinjskem jezeru in v Ukanci, nedaleč od starega vojaškega oskrbovališča, je žična napeljava pri električni železnici od viharjev izruvanih smrek na več krajih odtrgana, oziroma poškodovana. Baraka pri starem vojaškem oskrbovališču v Ukanci, kjer so spravljeni trije električni stroji, je odprta. Ivan A. Re-mic, stražar.« Na dokumentu je označeno, da je naslednji dan, 25- aprila 1919, uradnik Mencinger iz Okrajnega glavarstva Radovljica posredoval sporočilo v vednost proti vrnitvi Ravnateljstvu Kranjskih deželnih elektrarn v Lescah. To je prva omemba bohinjske elektrarne. RAVNATELJ INZ. SERENC NA OROŽNIH VAJAH Naznanjamo, da je g. ravnatelj Serene po št. Pov. Adj. 4467 od Dravske divizijske oblasti v Ljubljani vpoklican kot poročnik na šesttedensko orožno vajo, na katero mora takoj danes oditi. Javimo to, ker ostane elektrarna tačas brez pravega vodstva. Tako je Serene v imenu Kranjskih deželnih elektrarn Lesce dne 28. julija 1919 opozoril na stanje Komisijo za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave v Ljubljani. Temu je 30. julija 1919 sledilo pojasnilo, s katerim javljajo, da je adjutantura Transformatorska postaja na drogu v bohinjskem kotu (arhiv: dru`ina [olar, Bled) Dravske divizije v Ljubljani g. ravnatelja Serenca, ko se je v~eraj javil k nastopu voja{ke slu`be, po podanem pojasnilu oprostila od oro`ne vaje. Vlo`ek {t. 866 z dne 29. julija 1919 ima v omenjeni zadevi rokopisno obrazlo`eno nujno pro{njo, naslovljeno na zastopnika komandanta Dravske divizije v Ljubljani, da se blagovoli in`. Du{ana Serenca opra-vi~iti oro`ne vaje, eventuelno, ~e to ne bi bilo mogo~e, da se mu vsaj od-lo`i vaja. »In`. Du{an Serenc je ravnatelj de`elne elektrarne na Zavr{ni-ci, vpisana v Lescah, je edini tehnik pri tej elektri~ni napravi, ki preskrbuje velik del Radovlji{kega poli-ti~nega okraja z elektriko, zlasti tudi Bled. Podpisana komisija nima nikogar, ki bi ga mogla poslati k elektrarni za Seren~evega namestnika in obrat elektri~ne naprave bi bil ogro`en, ~e bi moral biti Serenc za dalj ~asa odsoten. Javni interesi so, ki silijo komisijo, da je postavila navedeno vpra{anje.« OPROSTITEV ORO@NIH VAJ »Ko je bil ravnatelj Serenc letos poleti poklican na oro`no vajo, a zopet odpu{~en, se mu je pri Dravski divi-zijski oblasti reklo, da bo za~etkom decembra zopet poklican na oro`no vajo, ako tudi v tem ~asu ne bi bilo mogo~e, se pozivu odzvati, naj se prej vlo`i od strani pristojne oblasti pro{nja za oprostitev. K temu pripomnimo, da namestnik ravnateljev, Widra, {e ni v Lescah ter ga bo moral podpisani vsekakor nekaj ~asa vpeljati. Vsled prevzetja bohinjske centrale bo imel podpisani tekom decembra vsekakor veliko v Bohinju opraviti, da organizira delo. Predlagamo tedaj, da se omenjena pro{nja za oprostitev oro`ne vaje pri Dravski diviziji vlo`i. Z najodličnejšim spoštovanjem uda-ni (podpis)« se je glasila prošnja KDE, poslana iz Lesc, 18. novembra 1919 Komisiji za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave v Ljubljani. RAVNATELJEV NAMESTNIK KUNO WIDRA V skladu z odlokom št. 927/pr. z dne 9- septembra 1919, glede namestitve Kuno Widre za ravnateljevega namestnika pri deželnih elektrarnah, so Komisiji za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave v Ljubljani, z dne 18. oktobra 1919, ki ima zaznamek št. 1164, sporočili, da je Kuno Widra javil, da bo službo nastopil dne 16. novembra 1919- Zaradi rastoče draginje je zahteval Widra povišanje mesečnih prejemkov s 750 na 1000 kron. Ker imata obratovodja Ilič in nadmonter Rustia enake mesečne prejemke, 1000 kron, in ker ne kaže, da bi njihov šef imel manj plače kot onadva, je ravnatelj inž. Serene predlagal, da se Widrovi zahtevi ugodi. POTNI RAČUNI ZA BOHINJ Iz stroškov, ki jih je predložil inž. Dušan Serene, je razvidno, da se je račun pod št. 7939 vršil za potne stroške ob komisijskem pregledu elektrarne na Bohinjski Bistrici, dne 6. decembra 1919- V zadevi št. 1644, z dne 13-3.1920 - račun za pregled delovanja stavb. pisarne v Bohinju, je kuratorij naročil ravnateljstvu KDE v Lescah na Gorenjskem, da izplača, na podlagi priloženega ugotovljenega potnega računa, inž. Dušanu Serencu potne stroške in dela ob uradnem potovanju v Bohinj, v višini 288 kron proti potrdilu. V zadevi št. 121 z dne 22. januarja 1921 je bilo odobreno izplačilo priloženih računov inž. Dušanu Serencu za uradna pota v Bohinj v dneh 6., 7-, 8. in 21. januarja 1921. DRAGO PAPLER 57 i s Kakšna je naša ENERGETSKA prihodnost ? Z birka Usklajeno in sonaravno je bo-gatej{a za {e eno, `e peto po vrsti, knji`ico z naslovom Energija in okolje, ki govori o izbiri virov in tehnologij za manj{e obremenjevanje okolja. Avtorja dr. Peter Novak in dr. Sa{o Medved sta najve~ strani namenila u~inkoviti rabi energije in vplivom proizvodnje te dobrine na okolje, pri tem pa, kot je v recenziji zapisal prof. dr. Mihael – Gabriel Tom{i~, izhajata iz dejstva, da poraba energetskih virov v sedanjem obsegu ni nujen pogoj za kakovost `ivljenja, in navajata {irino izbir, ki jo imata posameznik in dru`ba glede energetskih virov in intenzivnosti njihove porabe. Vsebino knjige, ki jo izdaja Svet za varstvo okolja RS, sta prilagodila {ir{emu krogu bralcev, zato ne obravnavata zapletenih vpra{anj, ki se pojavljajo med strokovnjaki. V prvem poglavju bralec spozna poglavitne termine v energetskih storitvah in oskrbi, med njimi tudi razli~ne vire energije in njihov pomen skozi zgodovino ~lo-ve{tva. Da je energija nujno potrebna za obstoj ~loveka, dokazujeta v dru- 58 gem poglavju, potem pa se posvetita virom in porabi energije zgolj v Sloveniji: »Energetska odvisnost od tujine se pove~uje.« Tako ugotavljata in kot mo`no re{itev predlagata razvoj energetske u~inkovitosti na vseh po-dro~jih, zlasti v hidroenergiji. Obenem opozarjata na obvezo Slovenije po Kyotskem protokolu, da bo zmanj{ala emisije ogljikovega dioksida za devet odstotkov. Re{evanja nastale situacije se je torej treba lotiti premi{ljeno in v knjigi je ponujena vrsta na~inov, kako proizvesti dovolj energije in hkrati tudi prihraniti denar in obvarovati okolje. Avtorja se re{evanja te problematike lotita najprej z odkrivanjem vzrokov, torej {kodljivih vplivov energetskih pretvorb na okolje, iz tega pa izpeljeta na~ine, kako lahko ~lovek in dru`ba prispevata k razvoju proizvodnje energije in ohranjanju okolja. Prvi na~in je seveda povezan z ogrevanjem, ki je danes najve~ji one-sna`evalec okolja. Predlagata razli~ne na~ine var~ne rabe, med njimi tudi ogrevanje s solarnimi napravami. Najve~ besed pa namenjata var~ni rabi elektrike pri razli~nih na~inih proizvodnje. Tudi v tem poglavju obdelata alternativne vire energije in prou~ita mo`nosti za njihov razvoj na doma~ih tleh. Ne prezreta pa niti enega najve~jih onesna`evalcev okolja na{e dobe – prometa. V Sloveniji porabimo tretjino primarne energije v prometu, poraba teko~ih goriv pa zaradi vedno ve~jega {tevila vozil na cestah {e vedno nara{~a. Avtorja, ki bralca skozi knjigo neprestano postavljata pred kruta dejstva o nepre-mi{ljenem izkori{~anju narave in energije, na koncu spregovorita o energetski prihodnosti in poudarita nove dolgoro~ne usmeritve pri pretvarjanju in rabi energije. Po njunem mnenju je treba zagotoviti zanesljivo in u~inkovito rabo energije in oskrbo z njo, energijo, ki bo primerna za zdravje ljudi in okolje, energijo, ki bo ekonomsko u~inkovita in socialno sprejemljiva ter ne nazadnje teh-nolo{ko u~inkovita in prilagodljiva spremembam. Knjiga se bralcem {e bolj pribli`a v sklepnih besedah, s katerimi jih pou~i, kako naj v do-ma~em in delovnem okolju smotrno uporabljajo energijo in s tem prispevajo k napredku celotne dru`be. SIMONA BANDUR kulturni praznik v TET Mi v delih irene POLANEC Leto{nji slovenski kulturni praznik so v Termoelektrarni Trbovlje po~astili nadvse slovesno. S prilo`nostnim kulturnim programom, katerega glavna akterja sta bila igralka in pevka Jerca Mrzel s poustvarjanjem Pre{erno-vih pesmi in povezovalec prof. Ale{ Guli~, so odprli eno-mese~no razstavo olj Irene Polanec. V uvodnem nagovoru nas je prof. Ale{ Guli~ popeljal v svet umetnosti z mislijo, da moramo odpreti sebe, da lahko do`ivimo podobe iz slik kot soustvarjalci. Slike gledamo vsak s svojim vedenjem, znanjem in iz-ku{njami v `ivljenju, zato nam umetniki dajo le pot za svoje svetove, ki jih odkrivamo pri tem opazovanju umetni{kih del. Slikarka Irena Pola-nec v svojih delih ~isti obraze in nam prepu{~a, da vidimo svoje obraze, saj ljudje radi najdemo v slikah sami sebe. Umetni{ki za~etki slikarke Irene Po-lanec segajo v zgodnja sedemdeseta leta, ko se je pojavila na pari{ki likovni sceni. Po prvem priznanju strokovne `irije na pari{kem likovnem salonu sredi sedemdesetih let je razstavljala vsepovsod po svetu. Za svoje upodobitve Ev je prejela {tevilna priznanja in nagrade. Pred tremi leti je bila Slovenka leta revije Jana. Ob otvoritvi razstave v TET je Irena Polanec priznala, da je doslej v podobnih prostorih, kot je termoelektrarna, malokrat razstavljala, prav za- to ji je ta razstava dragocenej{a, saj umetnost ne sodi samo v velike kulturne centre. Njen slikarski opus zajema dva ciklusa. Prvi z imenom Eva, ki je bil rojen v Parizu. Ta je posve~en `enski in ob vsaki Evi je tudi rde~e jabolko kot `enski prasimbol greha. Barve slik iz tega ciklusa so ~rna kot simbol temne plati `ivljenja, protiu-te` je zlata barva kot barva uspeha in sanj in rde~a kot barva mo~i, mo~nih ~ustev in ljubezni. Sedaj, ko prehaja Irena Polanec v kriti~na leta, se vse bolj navdu{uje nad zelenimi odtenki, barvo prebujenja in upanja. Njeno umetni{ko vodilo je, da je treba umetnost pribli`ati ljudem, zato je rada v Sloveniji in vedno raje razstavlja tudi po manj{ih krajih. Njene slike so razli~nih velikosti in so prilagojene vsakemu `epu. Povedala je, da so bili organizatorji razstave iz TET prijazni in potrpe`ljivi in se je tudi zato odlo~ila, da razstavlja pri njih. Sicer pa meni, da ji razstave poberejo pre-ve~ ~asa. Raje slika in zato potrebuje mir in zbranost. Kot `eljo ob razstavi v TET je dejala, da je to zastoj koraka obiskovalcev ob njenih slikah. S tem bo njeno poslanstvo dose`eno. MINKA SKUBIC 59 Jerca Mrzel, Irena Polanec in prof. Ale{ Guli~ v TET na predve~er slovenskega kulturnega praznika. ob leto{njem kulturnem prazniku E Razstava slikarja Razstava uro[a paternuja v elektro gorenjski LAVIRANIH RISB F rance Pre{eren in 29-letni akademski slikar Uro{ Paternu imata nekaj skupnega. Nobeden od njiju ni konfekcijska osebnost, ki bi ga bilo mo-go~e ujeti v eno samo pravilo. Kritik Mil~ek Komel je na otvoritvi razstave slikarja Uro{a Paternuja v Galeriji Elektra Gorenjske 7. februarja dejal, da slike sugerirajo gledalcu v barvito zamolklost vtisnjena in z ukro~eno potezo o`ivljena duhovna stanja, zlasti kontemplativno porojena ob~utja, ki s svojo ve~plastnostjo razpirajo pogledu register zastrtih pomenskih slu-tenj, estetsko zvene~ih z glasbo barve. Razmi{ljanje o pomenu Pre{erna, ki je svojo poezijo odprl moderni evropski zavesti, je podal slikarjev o~e, slovenski literarni zgodovinar in akademik prof. dr. Boris Paternu, ki je leta 1996 postal ambasador Republike Slovenije v znanosti. Je pa tudi avtor uvodnika o Pre{ernu v Kranjskem zborniku 2000, ki ga je v po~astitev 200-letnice Pre{ernovega rojstva zasnoval uredni{ki odbor pri Mestni ob~ini Kranj, pod vodstvom mag. Draga [tefeta, direktorja Elek-tro Gorenjske. DRAGO PAPLER V kulturnem programu, ki ga je povezovala mag. Mateja Nadi`ar Praprotnik, je zaigral 2. in 3. stavek Opusa 96 Antonina Dvo-raka uspe{ni in ve~krat nagrajeni godalni kvartet Akademije za glasbo v sestavi: prvi violinist Matic An`ej, drugi violinist Pavel Magdi~, violist Klemen Bra~ko in violon~elist Jaka Stadler (na fotografiji). Od konca januarja do konca marca krasijo vodstveni hodnik IBE lavira-ne risbe mag. Jo`eta Bo{tjan~i~a, univ.dipl. ing. iz Ljubljane. Avtor je kot geodet vso delovno dobo delal v Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij /ZRMK/, kjer se je po slu`beni dol`nosti sre~eval z delavci IBE. Intenzivno se je risanju in slikanju posvetil po upokojitvi leta 1997. Doslej je sodeloval na 30 skupinskih in petih samostojnih razstavah. Za svoje delo je prejel vrsto priznanj, med njimi tudi zlato paleto, najvi{je priznanje Zveze likovnih dru{tev Slovenije za lavirano risbo Rezervna kolesa. Pravi, da je na njegovih slikah natan~nost dobro vidna, kar je rezultat vse`ivljenskega ukvarjanja z ek-saktnimi stvarmi, ~esar se naenkrat ne da znebiti. Slika iz u`itka in veselja. Tudi zato so njegova dela polna optimizma, sonca in radosti, son~nih, sijo~ih in `are~ih barv. MINKA SKUBIC 60 Jo`e Bo{tjan~i~ si je za razstavni prostor tokrat izbral ljubljanski IBE. zanimivosti v spomin VELIKANSKI NAČRTI V SEVERNI AMERIKI Podjetje iz severne Amerike Duke Energy iz Houstona načrtuje do leta 2002 gradnjo novih proizvodnih zmogljivosti s skupno močjo 6000 MW. Kmalu bodo začeli graditi šest elektrarn s skupno zmogljivostjo 4000 MW, do konca junija pa naj bi naredili načrte za še dodatnih 2000 MW. S temi dodatnimi možnostmi si bodo okrepili položaj na regionalnem trgu in povečali zanesljivost oskrbe. Zdaj že imajo v rokah zmogljivosti v višini 6200 MW, načrtovane gradnje pa še zdaleč niso vse, saj obljubljajo, da bodo do konca leta 2003 proizvodne zmožnosti povečali na 23000 MW. NEMČIJA SE ENO REKORDNO LETO Nemci iz leta v leto presegajo svoje rekorde v postavljanju vetrnih elektrarn. Po podatkih zveze za vetrno energijo iz Osnabrucka naj bi zmogljivosti zrasle za 1700 MWna skupno več kot 6000 MW. V povprečju lahko tako z 9375 turbinami pokrijejo komaj 2,5 odstotka vseh nemških potreb. Nemčija ostaja tudi leta 2000 na tem področju vodilna - pred ZDA, ki imajo vetrne elektrarne z zmogljivostjo 2500 MW, in pred Dansko z 2000 MW. Največ vetrnic v Nemčiji ima podjetje Enercon s 27,4-odstotnim deležem na tem trgu, sledi Enron s skoraj 15, Vestas s 13 in AN Windenergie z 11-odstotnim deležem. V tej industrijski veji je za zdaj zaposlenih 30.000 ljudi. OSEM NESREČ V JEDRSKIH REAKTORJIH Švicarski inšpektorat za jedrsko varnost je pripravil poročilo o nesrečah v jedrskih elektrarnah, v katerem ugotavljajo, daje bilo lansko leto relativno neproblematično, saj seje na njihovih reaktorjih zgodilo le osem manjših nesreč, ki so se uvrstile na dno mednarodne lestvice. Tri take dogodke so imeli v elektrarni v Leibstadtu, štiri v Beznau in enega na raziskovalnem inštitutu Paula Scherrerja. V nasprotju s preteklimi leti lani niso imeli nobenega primera onesnaženja pri prevozu porabljenega goriva v Francijo. Konec januarja so se švicarski in francoski strokovnjaki za jedrsko varnost tudi dogovorili, da bodo Švicarji omenjene odpadke vzeli nazaj takoj, ko bodo zgradili začasno skladišče v Zwilagu. ŠVEDSKA STO TISOČ LJUDI BREZ ENERGIJE snežni meteži ob božičnih praznikih so po vsej Švedski povzročili prekinitve dobave električne energije. Drugega januarja je bilo brez elektrike na jugu in v sredini države kar 65.000 ljudi, 35.000 prebivalcev jugozahodne Švedske pa je bilo brez te nujne dobrine kar šest dni. Vreme pa je podobne težave povzročilo tudi v telekomunikacijskem in železniškem prometu. Zaradi tega so se številni porabniki zaceli pritoževati in zahtevali od elektroenergetskih podjetij, da poskrbijo za ustrezno izmenjavo energije v takih obdobjih. Podjetja, med njimi tudi Vattenfall, katerega kar 50.000 porabnikov je v tem obdobju ostalo brez elektrike, so te zahteve zavrnila, saj je šlo za naravno katastrofo, kije ni bilo mogoče preprečiti. FRANC BERNARDID K ako so pota usode nedoumljiva, se največkrat vprašamo takrat, ko smrt iztrga iz naših vrst sorodnika, prijatelja, sodelavca. Tudi tokrat je bilo tako. Na pragu šestdesetih let in malo pred upokojitvijo smo izgubili sodelavca. Samo trenutek nepazljivosti in splet nesrečnih okoliščin sta bila dovolj, da je v prometni nesreči umrl Franc Bernardič, delovodja skupine za odjemalce v nadzorništvu Kamnik, ob njem pa tudi Vladimir Cerar, že upokojeni sodelavec Elektro Ljubljane. Franc Bernardič je bil dober sodelavec, vesten in zanesljiv, tudi nepopustljiv, če so okoliščine to zahtevale. Pravi slovenski človek s kmečkim poreklom, kot večina naših ljudi. Pot ga je zanesla iz rodne šentjer-nejske doline v slovensko metropolo, kjer se je zaposlil in med delom tudi končal šolanje. Vztrajen in delaven je Gorenjcem dokazal, da zna biti tudi Dolenjec trmast. Takšen je bil v svoji zahtevni službi nadzornika in takšen je bil tudi v zasebnem življenju. Ni si dal miru. Vse življenje je bil graditelj. Na Viru si je ustvaril dom. Pa ne le sebi. Tudi sinu je pomagal do lastne strehe. Pripravljenost pomagati je bila ena tistih človeških lastnosti, ki so vse bolj redke, pokojni Franc Bernardič pa jo je imel. Zdaj odhaja od nas in pušča v nas spomin na močnega in vitalnega človeka, ki je sprejel vsak izziv. Tako je tudi gorenjske planine vzel za svoje. Tam je našel veselje in mir. Tudi zadnje bivališče mu bo odkrivalo poglede na grebene od Kočne do Ojstrice. Pa še nečesa ne smemo pozabiti, Franc Bernardič je bil človek vedrega duha in vedno pripravljen poskrbeti za dobro voljo v družbi. Tudi zato se ga bomo spominjali. BOŠTJAN LOZAR 61 najprej je zdravje NiC veD boleČin V KRIŽU zin Dolgi delovni dnevi za pisalno mizo in ra~unalnikom ne prizana{ajo na{im telesom. Kljub temu, da tak{no delo na prvi pogled vsaj telesno ni videti preve~ naporno, pa se njegove posledice ~ez nekaj ~asa le poka`ejo. Zlasti hrbtenica je tisti del telesa, ki pri ve~urnem sedenju najbolj trpi, tudi pri pravilni in zravnani dr`i. Zato je priporo~lji-vo, da si vsak dan vzamete nekaj ~asa zase in razbremenite hrbtenico, ne {kodi pa tudi, ~e se na hitro raztegnemo kar na delovnem mestu. Bole~ina bo popustila, zato bo tudi delo la`je steklo. O 62 bstaja nekaj klasi~nih napotkov, s katerimi si lahko vsaj malo olaj{amo vsakodnevne tegobe za pisalno mizo oziroma na drugih delovnih mestih, kjer trpi hrbtenica. Najprej se je treba nau~iti pravilne dr`e med sedenjem, pa tudi pri drugih dnevnih opravilih. Hrbtenica je najmanj obremenjena, ko sedimo tako, da je hrbet uslo~en po svojih naravnih krivinah, torej v obliki ~rke S. Taka dr`a pa ni pomembna le med sedenjem, ampak tudi pri dvigovanju bremena – ne smemo se sklanjati k iskanemu predmetu, ampak se`emo po njem z zravnano hrbtenico in pokr~enim kolenom. To sta najbolj temeljna napotka pri izogibanju bole~inam v kri`u in najbr` sli{ana `e tiso~krat, toda le malokdo ju res upo{teva. Zato so tukaj {e druga na~ela za laj{a-nje bole~in, med njimi tudi razni le-`e~i razbremenilni polo`aji, ki so potrebni zlasti ob akutnih bole~inah v kri`u. Takrat mora bolnik nekaj dni le`ati v enem izmed teh polo`ajev, odvisno, v katerem se najbolje po~u-ti. Pri prvem le`emo na hrbet in si podlo`imo zglavje ter kolena, pri drugem se ule`emo na trebuh, roke spustimo ob telesu, pod trebuh pa polo`imo blazino. Tistim, ki pa to ne ustreza, se lahko ule`ejo na bok, eno nogo pokr~ijo v kolku in kolenu ter podlo`ijo z blazino. Najbolj{e oro`je proti bole~inam v kri`u je seveda redna telesna vadba, saj se tako hrbtne mi{ice utrdijo, s tem pa pridobimo tudi pravilno dr`o. Vendar pa je pomembno, da delamo vaje takrat, ko so bole~ine bla`je. Potrebujemo miren koti~ek z ravno in trdo podlago, misli usmerimo le v namen posamezne vaje, dobro po~ut-je pa popestri {e spro{~ujo~a glasba. Vadimo umirjeno, brez zadr`evanja diha. Ogrejemo se z razteznimi vajami, nadaljujemo pa z vajami za mo~ in kon~amo s spro{~anjem. RAZTEZNE VAJE 1. Le`emo na hrbet, noge pokr~imo v kolkih in kolenih, kolena objamemo z rokami in jih stisnemo k prsnemu ko{u. 2. Tudi pri tej vaji le`imo na hrbtu, noge so iztegnjene na tleh. Najprej dvignemo eno nogo in jo objamemo pod koleno ter nekaj sekund dr`imo, potem vajo ponovimo {e z drugo nogo. 3. [e vedno le`imo na hrbtu. Desno nogo pokr~imo v kolku in kolenu, leva noga pa je iztegnjena. Pokr~eno nogo in medenico zasu~emo na drugo, torej levo, stran, glavo pa na desno. Pri tem je treba paziti, da so ramena ves ~as na podlagi. Vajo ponovimo sime-tri~no {e z drugo nogo. 4. Zdaj se ule`emo na trebuh, dvignemo zgornji del telesa in se opremo na komolce, medenica pa mora ostati na podlagi. Tako dr`imo nekaj sekund. 5. ^epimo, levo nogo pokr~imo, desno nogo iztegnemo nazaj, z rokami se opremo ob tla pred sprednjo nogo in medenico po~asi spu{~amo navzdol. Vajo ponovimo {e z drugo nogo. VAJE ZA MO^ Po razteznih vajah so, kot `e re~eno, na vrsti vaje za mo~. 1. Le`emo na hrbet in pokr~imo noge. Napnemo trebu{ne mi{ice, kri` potisnemo ob podlago in {tejemo do 5, nato te mi{ice sprostimo in napnemo sedalne mi{ice ter ponovno {tejemo do 5 in sprostimo. Vaji pove`emo in nekajkrat ponovimo. 2. Pri tej vaji je polo`aj enak, le da dvignemo medenico in napnemo sedalne mi{ice, trup pa je zravnan. Mi{ice sprostimo. [e ve~ji u~inek dose`emo, ~e hkrati z medenico iztegnemo {e eno nogo. 3. [e vedno le`imo na hrbtu, roke so ob telesu. Dvignemo glavo, z brado se dotaknemo prsnega ko{a in dvignemo zgornji del telesa v sede~ polo`aj ter se vrnemo. Vaja je te`ja, ~e roki sklenemo na prsnem ko{u ali za vratom. 4. Tudi tokrat le`imo, pokr~imo noge in kolena pribli`amo levi rami, hkrati pa dvignemo glavo in zgornji del telesa ter se z rokami dotaknemo desnega kolka. Mi{ice nato sprostimo in vajo ponovimo simetri~no na drugi strani. Po vajah se je dobro temeljito sprostiti: pokleknemo, zgornji del telesa nagnemo naprej, roke pa iztegnemo. Sedemo na pete in umirjeno dihamo. Seveda pa samo s temi vajami skorajda ni mogo~e pregnati bole~in v kri-`u. Kot smo `e ugotovili, se je dobro {e dodatno ukvarjati s {portom vsaj dvakrat na teden. Najbolje je izbrati takega, ki spodbuja telesno vzdr`ljivost – hitra hoja, tek, plavanje, kolesarjenje ali kaj podobnega. Povzeto po http://www.lek.si/far-macija/za-vase-zdravje/navodila-za-lajsanje-bolecin-v-krizu-slo.htm SIMONA BANDUR rekreacija Poljanska baba [tevilne in domiselne ljudske razlage so mnogo bolj zanimive od nastanka samih skalnih samotarjev. Bolj ko oblika izstopa, ve~ja mo`nost je bila, da je dobila ime in se je ob njej spletla pripovedka. Ljudje so druga~nost izstopajo~ih skalnih likov opazili in jih povezali z bajeslovnimi bitji (Hudi~ev zob), uporabili za krajevno oznako, oznako meje ali pa za opozorilo: te skale niso ni~ drugega kot kaznovani ljudje, ki so prekr{ili pravila - bodisi so preklinjali sonce (Ajdovska `ena v Pil{taj-nu), in to celo na svatbi (Ribni{ki, [kofjelo{ki, Morav{ki svatje), ali delali na praznik (tkalca v Tkalci jami). Tako pravijo ljudske pripovedke, kako pa so ti liki v resnici nastali? V bistvu so to le odpornej{i ostanki prepe-revanja. Trdnej{e kamnine dalj ~asa kljubujejo delovanju zmrzali, padavinam in celo delovanju vetra, medtem ko manj odporno kamnino v okolici postopoma odna{a. Tako nastanejo ostri grebeni, roglji, skalni stolpi, nenavadne oblike. Poljanska baba je ime zanimivega skalnega samotarja v pobo~ju vzhodnega roba gozdnate planote Me`aklje nad naseljem Ko~na. To je vasica v dolinici med Jesenicami in Gorjem. Kakih osem metrov visoka samotna skala zelo izstopa iz svojega okolja. ^e jo pogledamo od blizu, lahko z malo do-mi{ljije slutimo `ensko postavo, podobo, ki je botrovala pripovedki o okamneli kruti grajski gospodi~ni. In kaj pravi zgodba? »Bili so na lovu nekega dne v jeseni, pravila mi je stara mati, na sv. Mihaela dan, in kmetje so morali zver priganjati s psi, ki jim jih je gospoda z grada dala. Postavljeni so bili lovci po gozdu in zavarovani dobro, da se jim ni bilo bati divje zveri. Kmeti~i pa so gonili. Tudi bo-gatinova h~i je bila na lovu, tam gori je stala, kakor stoji {e dandanes. Na skali stoje je videla, kako je divja zver blizu nje `e ranjenega starega mo`a gonja~a zgrabila in okrog pobila. Lahko, da bi ga re{ila smrti, ali boj, v katerem je starec moral nesre~no smrt storiti, se ji je tako dopadel, da ni hotela pomagati in tudi sluga, ki je poleg mlade `enske stal z oro`jem, ni smel iti na pomo~. Hipoma pa je stala `ena okamenela tam gori na skali, kakor je imela srce za ~love{tvo oka-menelo«. (Zvon, 1879: 309). Do Poljanske babe vodi markirana stezica iz vasi, po kateri bo potekala tudi na{a pot. Kratek izlet bomo podalj{ali do roba Me`aklje pri Planskem vrhu, kjer je lepo razgledi{~e na Savsko dolino in kjer bomo na jeseni{ki strani na{li izreden naravni most. Vrnili se bomo po isti poti, spotoma pa si bomo ogledali {e prijetno planino Obranico. Izhodi{~e je naselje Ko~na, kamor pridemo z Jesenic ali z Bleda. Za~etek poti je zelo neroden, hi{e so namre~ obdane z ograjami, tako da nam nekaj lomastenja po gmajni ne uide. Ozna~eno pot nad naseljem do-se`emo ali od zadnje doma~ije na je-seni{ki strani in ~ez gmajno levo ali od gostilne po asfaltni cesti do konca in potem po gmajni desno. Ob markacijah se vzpenjamo skozi strm gozd in mestoma ~ez travnike, vi{je pre~imo v levo nad naseljem. Dobro vidna tabla nas kmalu usmeri desno, kjer je v bli`ini skalni samotar. Na njem so markacije in nekaj klinov, vendar plezanje na vrh ni tako enostavno, kot je morda videti. Od odcepa nadaljujemo po strmem pobo~ju v klju~ih do travnatega hrbta v bli`ini skalnatega razglednika. Po travna-to–gozdnem hrbtu se vzpnemo do polo`nej{ega gozda, markacije pa nas pripeljejo do kolovoza. Tu se desno skozi kratek del go{~e (brez poti) prebijemo do bli`nje ceste. Po njej nadaljujemo desno dober kilometer do ostrega ovinka, za katerim najdemo na desni odcep stezice z zbledelimi markacijami. Zara{~ena stezica nas vi{je pripelje na {iroko in mestoma prav tako zara{~eno pot, ki vodi po robu Me`aklje. Hodimo rahlo navzgor skozi gozd ali ~ez bolj travnat del. Po pol ure hoje pot s hrbta zavije na desno stran in nas pripelje na manj{e razgledi{~e pod Planskim vrhom. Odpre se nam pogled na Jesenice. Po stezici po robu gremo {e nekoliko naprej do bli`njega naravnega mostu. Do ceste sestopimo po isti poti, po njej pa gremo do odcepa levo za planino. Ta je `iva, razgledna, na njenem spodnjem delu stoji velika lipa in spomenik. Pot, po kateri smo se vzpeli, dose`emo s ceste ali s planine, ~e najdemo pre~no pot na njeni severni strani. [e nekaj podatkov: vi{in-ska razlika: 600 metrov, pot je oz-na~ena in nezahtevna, skupaj hoje: tri ure, najprimernej{i ~as: kopna sezona, turisti~ni zemljevidi: Bled z okolico, Gorje, oba 1:25.000, Bled 1: 30.000. Za konec {e tole: ozrimo se {e na sosednji hrib, morda bomo tam videli {e drugi manj{i samotar, imenovan Poljanski dedec! VLADIMIR HABJAN 63 kri`anka {ale 64 V {oli pri pouku naravoslovja. »Kateri ~as je najprimernej{i za obiranje sadja?« Janezek takoj odvrne: »Sam mesec niti ni tako pomemben, va`no je da gospodarja ni doma in da je pes privezan.« »Obto`eni, `e devetkrat ste bili obsojeni za krajo. Veste, kaj vas ~aka danes?« »Seveda vem, gospod sodnik. Ali oprostitev ali pa jubilej.« Kako blondinka dela marmelado? Krofe olupi. Na obisku v lokalni nori{nici se mudi pomembna delegacija iz tujine. Direktor ustanove vneto razlaga organiziranost. »V kletnih prostorih imamo tiste, ki jih bomo spustili ~ez pol leta. V prvem nadstropju so tisti, ki jih bomo spustili ~ez pet let, v drugem tisti, ki bodo od{li ~ez deset let, v tretjem tisti, ki morajo biti na zdravljenju {e trideset let, v ~etrtem pa tisti, ki jih ne bomo nikoli spustili. ^isto na vrhu pa je {e moja pisarna.« Zakaj `enske v~asih imenujejo tudi av{e? Zato, ker najprej re~ejo av, nato pa {eee. V ~em sta si podobna nedr~ek in poslovna bilanca? Oba sku{ata prekriti dejansko stanje. Kaj dobijo eskimi zaradi predolgega sedenja na ledu? Polaroide. Dogajanje na prelepi gorenjski kmetiji. »O~i, sosed no~e posoditi lopate, ker pravi, da se bo preve~ obrabila.« »Preklet stiska~, {krti. Potem pa pojdi v lopo po na{o.«