STOL
glasilo
delavcev
industrije pohištva Stol Kamnik april 1985, letnik XXXII
40 let svobode
V teh prazničnih dneh se vračamo k štirim mejnikom naše polpretekle zgodovine: k 27. aprilu 1941, ko so se v Vidmarjevi vili v Ljubljani zbrali slovenski intelektualci in napovedali brezkompromisni boj okupatorju, ki je v začetku meseca zasedel našo državo; v mislih postanemo pri 1. maju, delavskemu prazniku, ki ga praznujejo delavci po vsem svetu že skoraj sto let: spominjamo se 4. maja 1980, ko se je od nas fizično poslovil velikan naše revolucije — tovariš Tito, njegovo delo in misel pa živita še vedno med nami; 9. maja pa bomo praznovali tudi 40-letnico svobodnega razvoja in napredka v naši ožji in seveda tudi širši domovini.
Noben Slovenec ne more mimo tako pomembnih obletnic, ki so letos pred nami. Globoko v slovenski zavesti bo zasidrana misel o svobodi, ki so jo nam v dolgoletni zgodovini našega naroda neprestano ogrožali drugi, a vendar je bila moč naroda skozi stoletno zgodovino vedno močnejša od vsega drugega. Pravimo, da imamo Slovenci močan samoohranitveni nagon, ki vedno sam od sebe poskrbi ob pravem času, da z vso silovitostjo in prepotrebno notranjo energijo plane na dan. Nekaj takega se je zgodilo tudi pred 44-imi leti v Vidmarjevi vili v Ljubljani, ko so se na organiziranem sestanku slovenski intelektualci zavestno odločili za boj proti okupatorju, za boj za svobodno
	■je*	ižfr j
h la	
1 ” *NSgP|		
Ob štirideseti obletnici osvoboditve smo iskali sliko, ki prikazuje vzdušje v Kamniku takoj po vojni. Iz leta 1945, ko je tudi naše staro mestece po štirih letih zatiranja, mučenja, smrti, živčnosti in odločnega boja proti okupatorju in njegovim pomagačem zopet svobodno zadihalo in po neštetih nočeh nasilja mirno zaspalo, nismo našli posnetka, ki bi tudi shkovno dokumentiral prihod partizanov v naš idilični kraj pod kamniškimi planinami. Po svoje je to tudi razumljivo: v boju, pa čeprav je to zaključni, velikokrat ni časa za fotoaparat, prav tako tudi ne naslednji dan ali teden, ko so naši borci žareli od sreče in ponosa, da je skupni boj jugoslovanskih narodov pri kraju. _____
je praznovanje prve obletnice osvoboditve v Kamniku, to je leta 1946.
slovensko zemljo, za boj za pravo svobodo. Štiri leta krvavega boja je bilo treba, nešteto življenj, osebnih tragedij in vsesplošnega odrekanja, a vendar Slovenci nismo klonili. Vsi sklepi, zapisani na začetku vojne, kar je nekaj edinstvenega v zasužnjeni Evropi, so bili pod vodstvom Osvobodilne fron‘e, s komunistično partijo na čelu, ne glede na žrtve, tudi izvedeni do zadnje podrobnosti. Slovenci smo upravičeno ponosni na ta svoj praznik, ki kaže na slovensko samobitnost, uporniško naravo in organizacijsko sposobnost.
1. maj — delavski praznik, praznujejo po svetu že skoraj sto let. Tudi pri nas so se delavci dokaj kmalu zavedli svojih pravic. Znana so že predvojna praznovanja 1. maja v Kamniški Bistrici, po vrheh so zagoreli kresovi, v gumbnicah so se svetili nageljni. Med najbolj naprednimi delavci v kamniški občini so bili prav naši predhodniki, delavci v Rcmčevi tovarni, ki so hoteli proslaviti svoj praznik ne glede na posledice. Po osvoboditvi je svobodno zadihal tudi vsak delavec, zato so bila praznovanja v naših krajih še toliko bolj veličastna in polna zanosa, posebno v letih, ko so tovarne dokončno prešle v roke delavcev, ko so se začeli ustanavljati prvi delavski sveti, ko se je povsod začelo tudi v praksi uveljavljati samoupravljanje.
Pred petimi leti smo 4. maja izgubili tovariša Tita, velikana naše revolucije, toda izgubili smo ga samo fizično, njegovo delo in misel živita naprej, nas vodita na vsakdanjih poteh in nam pomagata prebroditi prenekatero težavo. Vsaka država ima nekaj svojih simbolov, na katere se lahko opre in SFRJ ima prav gotovo v Titu tisti svetli lik, ki nam je lahko vzor v vsakem trenutku, na katerega se lahko opremo tudi v kriznih letih, v njem imamo izdelano misel, ki bi nam morala pomeniti v našem delavniku več, kakor nam morda pomeni. Tito je odšel od nas, vendar je toliko storil za vso našo samoupravno socialistično skupnost, da jo bo zgodovina težko obdelala, tudi v poznejših rodovih. Tito ostaja z nami, je neizčrpen vir zamisli in rešitev, studenec, kamor bi se morali več zatekati. Zato je prav, da ob peti obletnici n:egove smrti počastimo tudi niegov spomin.
9. maja pa praznujemo letos že 40. obletnico svobode, naše nove Jugoslavije, našega skupnega razvoja in napredka vseh narodov in narodnosti na jugoslovanskih tleh. Starejši se še živo spominjajo hudih vojnih časov, številnih žrtev, strašnega terorja nad slovenskim in jugoslovanskih narodom, la-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Kakšno vzdušje je bilo po vojni ob majskih praznovanjih v Kamniku, se lepo vidi tudi na tej sliki.
Na sliki je dobro viden tudi naš nekdanji upokojenec Luka Pirš iz Radomelj, mnogi starejši prebivalci pa bodo spoznali tudi druge partizane in morda celo sebe v množici.
To sliko, sliko na prvi strani te številke in sliko tov. Tita, smo dobili v kamniškem muzeju. Upravi muzeja se za sodelovanje lepo zahvaljujemo.
(Nadaljevanje s 1. strani)
kote in pomanjkanja. Ko so vkorakali v Ljubljano partizani, ko je bila osvobojena zadnja ped slovenskega ozemlja, ko je bil okupator dokončno zlomljen, je zasijala tista, tako težko pričakovana svoboda, tista svoboda, ki j-3 terjala v Jugoslaviji 1,700.000 človeških življenj, nešteto porušenih domov, neskončno brazgotin v človeških srcih. Toda bili smo svobodni in to ie bilo za naš narod glavno! Z napol golimi rokami smo se lotili obnovitve domovine, z neskončnim elanom smo gradili tovarne in proge, elektrarne in težko industrijo; vse, kar je nova država potrebovala. Kadar danes premišliujemo o tem, velikokrat radi pozabimo — v trenutni stiski — koliko je bilo narejenega, kako močno se je razvila vsa Jugoslavija, koliko je nanredoval vsak posameznik. V štiridesetih letih so je toliko snremenilo, da verjetno nikjer drugod. Treba je namreč upoštevati, da so imeli skoraj povsod drugod boljšo startno osnovo, našo državo pa je bilo treba brez posebne tuje pomoči popolnoma obnoviti in jo hkrati izvleči iz balkanske zaostalosti. Danes je Jugoslavija srednje razvita država, z moderno tehniko, z veliko industrije, z lepo urejenim kmetijstvom, s številnimi novimi mesti in naselji. Tujci nam ko-
majda verjamejo, posebno še tisti, ki so poznali staro, napol razsulo Jugoslavijo.
In kaj nam danes pomenijo vsi ti prazniki? Praznik Osvobodilne fronte nas navdaja s ponosom, da smo znali ob pravnem trenutku poizkati pravi izhod iz sicer skoraj brezizhodnega položaja. Slovenska inteligenca, partizani, terenci, vsi delavci OF, niso poznali no-raza, niso znali kloniti, niso nikdar upognili glav. Praznik Osvobodilne fronte ostaja v zavesti Slovenca tisti nacionalni praznik, ki bi ga lahko v naši literaturi prebrali že pred tem pod Iztokovim geslom: Naprodaj Sloveni nismo nikdar!
1.	maj, naš delavski praznik, praznujemo zdaj neprimerno boli prešerno in sproščeno kot nekdaj. Komajda se še zavedamo, da je marsikateri rdeči prapor prvega maja bil nekdai okrvavljen z delavsko krvjo, da so isti rdeči prapor zaman dvigovali stavkajoči delavci, da je bilo nekdaj neprimerno več odpovedovanj in naporov za dosego ciljev.
Skoraj se zdi, da nam je včasih prehudo, ko je treba opraviti samo osnovno delovno dolžnost, ob tem pa nam ostajajo vse pravice, vsa socialna varnost, vse prednosti, za katere so se bojevali naši predhodniki prav na svoj delavski praznik.
Leta bežijo naprej in zdi se nam skoraj nemogoče, da je že pet let, odkar nimamo Tita. Zunaj naših meja je bilo ob njegovi smrti veliko špekulacij, kaj bo z Jugoslavijo po Titu. V teh petih letih pa smo dokazali, da smo kljub velikim težavam, s katerimi se ubadamo, notranje dovolj trdni in močni, da gremo, s Titovo mislijo na čelu, tudi preko vseh trenutnih preprek, ki nam jih postavlja življenje. Ob tem morda preradi pozabljamo, da je bil naš veliki revolucionar, mislec in voditelj tisti, ki nam je utrl pot v prihodnost. Zdi se, da se včasih preveč ustavljamo ob malenkostih, zaradi takšnih malenkostnih dreves pa ne vidimo gozda.
In kaj nam pomeni svoboda? Mlajši rodovi niso doživeli vojne, srednje generacije se je vojna komajda dotaknila, le starejši, ki so zdaj že v precejšnji meri v zasluženem pokoju, vedo, kaj je to. Kljub temu pa bi moral prav vsak državljan spoštovati borbo partizanov za dokončno osvoboditev naše domovine, v vsaki zavesti bi morala živeti misel na tiste ljudi, ki so darovali življenje za našo stvarnost, v vsakem človeku bi morala tleti vsaj iskrica spoštovanja do boja naših narodov in narodnosti proti okupatorjem. Premalo se zavedamo, da danes živimo in se razvijamo v svobodi, že štirideset let brez presledka, kar je nekaj edinstvenega v naši skupni zgodovini. Mlajši rodovi bi morali ceniti, da lahko delajo, živijo in nasploh svobodno dihajo.
Štirje mejniki, veliko prazničnih dnevov, iz njih pa veje ena sama misel: Ne pustimo si vzeti svobode, prostosti, napredka... To je naša skupna odgovornost!
Kadrovske
spremembe
Delovno razmerje so sklenili:
V	tozdu Sedežno pohištvo
Angela LORBER, NK delavka, PE 8 Lado NOVAK, KV elektromeh., PE 4, iz JLA
Nuri-ja LJUTA, NK delavec, PE 4, iz JLA
V	tozdu Ploskovno pohištvo
Boro TRIVlC, NK delavec
V	tozdu Tehnične storitve
Milan VRHOVNIK, KV tesar
V	tozdu Družbena prehrana
Seida LJUBIJANKlC, NK delavka
Delovno razmerje so prekinili:
V	tozdu Sedežno pohištvo
Frančiška BIČANlC, PK delavka, PE 4, upokojena
Jasmina HOTOVIČ, NK delavka, PE 6 Nevenko PAJlC, PK zidar, PE 4 Franc PODBREGAR, NK delavec, PE 4, upokojen
Frančiška BALOH, NK delavka, PE 8, upokojena
Frančiška KERN, PK delavka, PE 8 upokojena
V	tozdu Ploskovno pohištvo
Miroslav PERUŠEK, KV mizar
V	tozdu Tehnične storitve
Srečko VIDERGAR, NK delavec
Oddelek za delovna razmerja
Prvomajski prazniki nam vedno prinesejo prijetne občutke, da živimo v svobodi, na način, za katerega smo se odločili in smo zanj trdno odločeni, da ga dograjujemo.
Ob prvomajskih praznikih želimo vsem našim delavcem, upokojencem in vojakom prijeten oddih in novih moči za prihodnje delo!
4-it-******-* *-***x>**x-* *-**-**-**■***-*-*■**>>♦>****• Jt-n-****-**-****-*-**-*-*-*-;
Za boljše poslovanje — boljše delo
Ob obravnavi zaključnega računa za leto 1984 nismo imeli pred seboj primerjalnih podatkov, ki bi lahko bolj objektivizirali oceno o našem poslovanju v minulem letu. Ker gre za nove podatke, naj najpomembnejše omenim, še predno se lotimo ocene poslovanja v začetku letošnjega leta.
IZ ANALIZE, KI JO JE PRIPRAVILO NAŠE SLOVENSKO SPLOŠNO ZDRUŽENJE IZHAJA, DA PO OSNOVNEM PRIMERJALNEM KAZALCU DOHODEK NA DELAVCA ZASEDAMO V RANG LESTVICI TRINAJSTO MESTO MED 72 ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA. Ko se po istem kazalcu primerjamo z industrijo občine Kamnik, je podatek enako vreden, saj je Stolov dohodek na delavca večji od kamniškega povprečja za 11 indeksnih točk. Primerjave z letom poprej kažejo, da smo svoj položaj v primerjavi z drugimi izboljšali; naša rast finančnih kazalcev je bila večja od poprečja.
PODATKI KAŽEJO NA BOLJŠE. VENDAR, KOT ŽE VEČKRAT OB OCENAH PERIODIČNIH OBRAČUNOV, MORAMO UGOTOVITI, DA JE DVIG IZ POVPREČJA ŠE VEDNO PRESKROMEN. Motiv za boljše delo in s tem uspešnejše rezultate moramo iskati v boljših od nas, ki jih ni malo. Boljše najdemo tako v naši panogi, kot v kamniško-domžalskem prostoru: LIKO Vrhnika, Slovenijales Radomlje, Menina Kamnik, Indu-plati Jarše, Tosama Vir, Helios Domžale, Utok Kamnik. To so samo nekatera podjetja, ki so bila v letu 1984 uspešnejša.
Letošnje leto smo pričeli z dovolj veliko rastjo fizičnega obsega proizvodnje in produktivnosti v prvih dveh mesecih (firični obseg IND 108, produktivnost IND 110). Tudi podatki za mesec marec kažejo ugodno sliko, tako da bo, po prvih, sicer še ne dokončnih podatkih, fizični obseg v prvih treh mesecih večji za 7 odst. in produktivnost večja za 10 odst.
REZULTATI SO V OKVIRU PLANSKIH CILJEV, VENDAR JE ZA VEČJI SKOK OD POVPREČNOSTI POTREBNO NAREDITI VEC. Prodaja na domačem in tujem trgu poteka nekoliko nad zastavljenimi cilji, čeprav moram poudariti, da je tako količinsko kot dohodkovno prodaja na domačem trgu uspešnejša od tujega trga.
Čeprav se ugodna gibanja prodaje na domačem trgu nadaljujejo ter je pričakovati podoben trend tudi vnaprej, pa nas skrbi plasma naših izdelkov v tujino. Ne gre za vprašanje naročil, pač pa je problematična dohodkovna motiviranost. Ne moremo prezreti visokega skoka cen vhodnih materialov, ki so višji od rasti tujih valut do dinarja. To nam povzroča dileme pri odločitvah o sklenitvi poslov s tujimi partnerji.
Poleg visokih cen vhodnih materialov in vseh vrst energije pa je največji problem nemotena preskrba s surovinami in repromateriali. Izredne težave imamo s kovinskimi cevmi, nekoliko manjše s hlodovino, žaganim lesom ter ivernimi ploščami. Neredne dobave nam povzročajo zastoje v proizvodnji ter manjši izkoristek proizvodnih kapacitet. Nepravočasnost in nerednost pa sta pojava, ki povzročata neažurnost tudi pri zaključevanju investicijskih del v naši tovarni. Dobavitelji opreme kas-
ni j o, s tem pa kapital, ki smo ga vložili, ne daje nazaj predvidenih rezultatov.
Smo v fazi izdelave programskih dokumentov za obdobje 1986/90 oziroma 1995. Ne samo zato, ker tako zahteva zakonodaja, pač pa predvsem zato, da si bomo odgovorili na razvojne dileme. K izdelavi in obravnavi tega dokumenta je potrebno pristopiti izredno pazljivo.
Prva razmišljanja so taka, da bomo morali usmeriti vse naše delovne in finančne potenciale v:
—• hitrejšo posodobitev strojne opreme,
—■ pridobivanje kreativnih kadrov na področju razvoja tehnologije, organizacije proizvodnje, razvoja oblik in prodajnega inženiringa,
—• povezovanje z domačimi in tujimi proizvajalci, za dosego večje stopnje kooperacije in zagotovitve surovinske osnove in v
—• posodobitev celotnega poslovnega sistema Stola.
Izdelavo teh dokumentov pričakujemo do jeseni letošnjega leta. Posebno pomembno področje bodo usmeritve v proizvodnih programih, kjer so nekatere dileme še vedno odprte.
ODPRTIH VPRAŠANJ PA NI V NAČINU NAŠEGA RAZMIŠLJANJA — IMETI MORAMO VEČJE AMBICIJE.
Boris Zakrajšek
Predsednik Tito je vedno zelo rad prišel v kamniški konec. Velikokrat se je prav ob prvomajskih praznikih pomudil v Kamniški Bistrici, kjer se je srečal z našimi delavci. Zelo rad pa se je tudi ustavil v Titanu, svojemu nekdanjemu delovnemu mestu.
Naš predsednik pa je imel tudi mesto Kamnik posebno rad. Gotovo so ga nanj vezali lepi spomini.
Tudi gornja fotografija je bila posneta maja 1945. Dekle je z okna vrglo Titu bel nagelj in spretni fotograf, naš Kamničan Aparnik, je prizor že trenutek za tem posnel.
Štiri desetletja so od tega!
Kako smo glasovali na referendumu
Delavci vseh temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb Stola smo na referendumu, dne 28. 3.1985, glasovali o sprejemu naslednjih aktov:
—	Pravilnik o spodbujanju in vrednotenju inovacijske dejavnosti;
—	Dopolnitve Statuta tozdov oz. skupnih služb;
—	Dopolnitev samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo in
—	Spremembe samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev tozdov in skupnih služb.
Glasovanje so vodili volilni odbori na 14 voliščih, ki so bila odprta od 5.30 do 16. ure.
Večina delavcev v dopoldanski izmeni je glasovala že do 8. ure zjutraj, skoraj vsi delavci popoldanske izmene pa so svoj glas oddali že do 15. ure.
Glasovanje je vsepovsod potekalo Ob zadnjem referendumu smo se za nekaj trenutkov pomudili v pisarni naše de-brez posebnosti.	lavske restavracije. Volišče je bilo zelo lepo urejeno.
Izid glasovanja za posamezne akte je razviden iz naslednje tabele:
Delavci delavske restavracije imajo tudi najboljši pozitivni odstotek glasovanja. Vsi navzoči volilci so volili »za«.
Izid referenduma z dne 28. 3.1985	v %
Samoupravni splošni akt	TOZD		1	2	3	4	5	8	9	Skupne službe
	volilna udeležba	91,0	88,5	95,7	91,9	98,3	91,0	97,7	95,2
1. Pravilnik o spodbujanju	ZA	77,6	71,0	71,1	69,0	81,8	91,0	88,0	89,4
in vrednotenju inovacijske	PROTI	12,3	17,5	23,8	19,0	16,5	—	8,2	5,3
dejavnosti	Nevelj.	1,0	—	0,8	3,0	—	—	1,5	0,5
2. Dopolnitev Statuta TOZD	ZA	75,7	68,0	71,9	61,2	76,0	91,0	85,7	88,3
	PROTI	13,9	20,5	23,0	30,6	22,3	—	9,8	5,9
	Nevelj.	1,4	—	0,8	—		—	2,2	1,0
3. Dopolnitev Samoupr. sporaz.	ZA	76,6	67,0	74,5	58,0	77,7	91,0	86,5	88,8
o združitvi v DO	PROTI	13,5	21,5	20,4	33,8	20,6	—	9,0	5,9
	Nevelj.	0,8	—	0,8	—	—	—	2,2	0,5
4. Spremembe Samoupravnega	ZA	75,4	67,0	72,3	59,6	79,3	91,0	87,2	85,7
sporazuma o medseb. pravic.,	PROTI	14,8	21,5	22,1	30,6	19,0	—	8,3	9,0
odgovornostih in obveznostih	Nevelj.	0,8	—	1,3	1,6	—	—	2,2	0,5
delavcev tozdov in skupnih služb »STOL«									
Iz tabele je razvidno, da je bila volilna udeležba dobra, saj se giblje od 88,5 odst., kolikor je bila v tozdu 2, do najboljše v tozdu 5, kjer je bila 98,3 odst. Razlog za slabšo udeležbo v tozdu 2 je bilo večje število bolniških izostankov, kar se je odrazilo tudi na slabšem rezultatu.
Procent odločitev ZA je za vse akte dokaj dober, zlasti če jih primerjamo z rezultati zadnjega referenduma. Zadnji referendum smo imeli v Stolu novembra 1982 leta in kot je znano, smo ga zaradi neuspešnega rezultata morali ponoviti.
Razlog za boljši izid letošnjega referenduma je v prvi vrsti iskati v vsebini aktov, ki so se sprejemali na re-
ferendumu, saj gre v glavnem samo za dopolnitve že obstoječih statusnih aktov. Medtem ko je šlo pri neuspelem referendumu za najbolj občutljivo materijo, to je osnova in merila za delitev osebnih dohodkov. Na boljši rezuPat so prav gotovo vplivali tudi boljši osebni dohodki, kar nikakor ne bi mogli reči za obdobje zadnjega referenduma.
Zanimivo je, da je bil izid referenduma na nekaterih voliščih presenetljivo slab. Tako je v PE 3 (tozd 3) glasovalo za Dopolnitve Statuta TOZD samo 50,8 odst. delavcev, za Pravilnik o spodbujanju in vrednotenju inovacijske dejavnosti 52,5 odst., za Dopolnitve Samoupravnega sporazuma o združitvi v DO 59,3 odst. delavcev in za
Spremembe Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev tozdov in skupnih služb STOL je glasovalo 55,9 odst. delavcev. Nekoliko slabši rezultat v primerjavi z drugimi je bil tudi v PE-7 (tozd-1), kjer je za sprejem posamičnih predlaganih aktov glasovalo od 65,4—71,8 odst., ter v tozdu 2 od 67—71 odst. in v tozdu 4 od 58—89 odst. O vzrokih za slabši rezultat na teh voliščih bodo razpravljali izvršilni odbori sindikata po TOZD.
Iz poročila izhaja, da je za predlagane akte glasovalo več kot polovica delavcev v vseh temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb, kar pomeni, da so vsi akti snrejeti.
Pripravila Ida Kočar
Z Unilesovega delavskega sveta
Izkoristimo možnosti v skupnem sodelovanju
Delegati delavskega sveta sozda Uniles so na pretekli seji obravnavali poročilo o gospodarjenju za januar-de-cember 1984 in razpravljali o poročilu predsednika sozda o poslovanju v letu 1984 ter v prvih treh mesecih letošnjega leta.
Poročilo o gospodarjenju v 1984 letu ugotavlja, kar so delegati tudi potrdili v razpravi, da so se pogoji poslovanja v tem obdobju zaostrili in da je v gospodarstvu še vse preveč administriranja, da so težave pri zagotavljanju potrebnih repromaterialov povzročale občasne zastoje v proizvodnji — posledica tega je bilo zviševanje stroškov, upadanje produktivnosti in s tem poslabševanje konkurenčnosti na tujih trgih. V določenih segmentih prodaje — predvsem v široki potrošnji — se čuti zmanjšanje prodaje zaradi padca kupne moči prebivalstva.
Izvoz je vse manj zanimiv, ker je dohodkovna stimulacija v primerjavi z domačim trgom vse manjša.
Udeležba OZD na ustvarjenih devizah pa je že na skrajni meji. Najvažnejše pa je, da se lesna industrija ne more v tehnološkem pogledu razvijati z lesno industrijo dežel, v katere izvažamo, in to zaradi skoraj onemogočenega uvoza opreme, kar ob 80 odst. odpisanosti opreme zaviralno deluje na proizvodnjo.
Čeprav so vsi navedeni momenti negativno delovali na večjo proizvodnjo, na zmanjšanje stroškov in na večjo produktivnost, pa so OZD v Unile-su pretežno dobro poslovale. Vsi tozdi, DO in delovne skupnosti v sozdu Uniles so v 1984 letu ustvarile za 81,7 % več celotnega prihodka kot v 1983. Celoten prihodek od prodaje na tujih tržiščih se je povečal za 69,4 odst. tako, da le-ta znaša v celotnem prihodku 21,6 odst. (v letu 1983 še 23,2 odst.). Pri izvozu se ugotavlja, da kljub nekaterim pozitivnim gibanjem obstaja še precej negativnih. Tečaj dolarja je bil v 1984. letu za 68,5 odst. višji kot v 1983 letu, jugoslovanske izvozne cene pa kar 30 odst. manjše kot v 1983. letu (podatek zvezne statistike). Navedene negativne tendence kažejo na to, da še vedno izvažamo ceneno pohištvo, da v tujini ne moremo preskočiti v višje cenovne razrede — sodeč po podatkih celo padamo. Grob izračun kaže, da smo morali za doseženi finančni efekt v izvozu izvoziti kar 30 odst. več kot prejšnje leto.
Celotni dohodek so najbolj povečali v Liku, Stolu, Iztoku, Novolesu itd. Proizvodne DO so ustvarile za 2,4 točke manj celotnega prihodka kot v letu 1983, kar pomeni, da se je ta del povečal v trgovinskih DO. Letni plan CD je bil v sozdu presežen za 30,6 odst., največ pa v Stolu in Lesnini. Porabljena sredstva so se v 1984, letu povečala za 82,8 odst., kar je za 1,1 odst. bolj kot celotni prihodek. To Potrjuje trditev, da se cene vhodnim
materialom povečujejo hitreje kot končnim izdelkom. Tako so združene organizacije v letu 1984 dosegle dohodek v višini 20,114.889.000 din ali za 77,4 odst. več kot v letu 1983. Najbolj so porast dohodka zabeleželi v DO Stol, DO Iztok, Lesnina-trgovski tozd itd. V doseženem dohodku so udeleženi proizvodni tozdi z 81,5 odst., trgovski tozdi pa 18,5 odst. Letni plan prihodka je bil presežen za 24,7 odst., katerega so presegle vse članice Uni-lesa, razen DO Tribune. Delež obveznosti v doseženem dohodku je za 0,4 odst. večji kot prejšnje leto, tako da je združenim organizacijam ostalo 59,5 odst. dohodka oz. 0,4 odst. manj kot leto prej. V obveznostih so največja postavka plačane obresti, ki predstavljajo 16,8 odst. doseženega dohodka ali
42.2	odst. vseh obveznosti iz dohodka. Pri tem pa gre ugotoviti, da so se prejete obveznosti bistveno bolj povečale kot plačane. Pozitiven saldo med prejetimi in danimi obveznostmi imajo DO Liko, Stol in Lesnina-trgovski tozd.
Združene delovne organizacije so v 1984 letu povečale čisti dohodek za
77.2	odst. in sicer najbolj v Stolu 137,1 odst., Lesnini-trg. tozd za 125,0 odst., Liko za 98,9 %. itd. Proizvodni tozdi so ustvarili 83,3 odst. doseženega dohodka, trgovski pa 16,7 odst.
Razporejeni dohodek je večji od doseženega za 229.000.000 din kolikor
znašajo izgube. Le-te so manjše od izgub v letu 1983 za 22,7 u/o in tako delež izgub v doseženem dohodku znaša 11 %, leto prej pa 2,5 %. Izgube so nastale le v proizvodnji in to: Novolesu — predvsem v tovarni keramičnih ploščic, katere proizvodnjo ukinjajo, Lesnini v treh proizvodnih tozdih ploskovnega pohištva, prav tako v Marlesu, Meblu in Javorju. Izgube so delovne organizacije pokrile same v celoti in ni bilo potrebno pri tem nastopiti z združevanjem sredstev rezervnega sklada.
Glede izvoza je treba reči, da le-ta osebne dohodke, katerih razporeditev je večja za 65,7 odst. kot leto prej, se je Uniles vključil v določila družbenega dogovora, v katerem se pravi, naj osebni dohodki zaostajajo za povečanjem dohodka in da morajo sredstva za akumulacijo naraščati hitreje kot sredstva za osebne dohodke. Po-
(Nadaljevanje na 6. strani)
Na črnuškem mostu slonita dva pijanca:
‘■‘■Ali slišiš, kaj vpije človek v vodi?«
»Vpije Help,« pravi drugi.
»Plavati naj bi se učil, plavati, ne pa angleško,« pripomni drugi.
»Kje pa imaš moža, Mojca?«
»Počiva na divanu. Imel je naporen dlan. Odnuašil je steklenico merlota.«
Kako stopnjujemo »š«.
»Šilce, štamperl, štuc, Štefan, škaf — Škofljica.«
Skladiščno delo se močno razlikuje od rednega proizvodnega; to pa ne pomeni, da ni potrebno tudi tukaj krepko delati.
Polde Loboda je pomočnik skladiščnika gotovih izdelkov v tapetniški delavnici. Letos ima že 30 let skupne delovne dobe. Delal je v stolarni in mizami, sedaj pa je že 7 let v skladišču. V pogovoru je povedal, da je sicer zdrav in sposoben za delo, edini večji problem je, kot v vseh skladiščih, v zimskem času klimatsko stanje, ko je hud prepih, kar je hitro »pogoj« za revmatično obolenje.
Srečanje z našimi marčnimi upokojenci je bilo 15.4. To so Frančiška Kern, Frančiška Bičanič, Frančiška Baloh in Franc Podbregar. Torej tri Frančiške in Franc.
Videti je bilo, da se bosta uradnega srečanja udeležili le prvi dve. Nekoliko kasneje je prišla tretja in debelo uro zatem še četrti. Nič hudega ni to. Če so svoje redne dolžnosti dobro opravili, lahko v pokoj nekoliko zamude, čeprav je zelo prijetna slovesnost le nekoliko izgubita na celovitosti.
Za naše Glasilo smo vse tri upokojenke le uspeli ujeti v aparat, Podbregarja pa žal ni zraven.
Ko smo izmenjali nekaj besed s Franckami, so vse tri rekle, da so zadovoljne.
Kernova je 35 let delala v mizami, Balohova in Bičaničeva pa po 27 let v Stolu, Balohova v mizami in Bičaničeva v oddelku struženja.
Vsem štirim upokojencem veliko zdravja in zadovoljstva v pokoju.
(Nadaljevanje s 5. strani)
prečni mesečni neto OD v proizvodnji združenih organizacij so znašali 25.245 din in so še vedno za 7,3 odst. izpod poprečnih OD slovenskega gospodarstva.
Z likvidnostjo v združenih organizacijah v letu 1984 niso imeli težav, kar gre pripisati razmeroma ugodni strukturi lastnih sredstev, razpoložljivi akumulaciji in dobremu funkcioniranju Interne banke. Likvidnost bi bila še ugodnejša, če bi se znižali stroški za plačane obresti in če bi poslovne banke bolj tekoče oskrbovale vse OZD s potrebnimi sredstvi za kreditiranje izvoza in proizvodnje za izvoz. To se letos v prvih mesecih izboljšuje.
Glede izvoza je treba reči, da le-ta predstavlja 93 odst. na konvertibilno področje in v letu 1984 pomeni 39 odst. celotnega slovenskega izvoza gozdarstva in lesarstva. Uniles je nastopal pri ugotavljanju in razporejanju deviz, ki jih družba prizna za reprodukcijske potrebe v 1984 letu skupaj v okviru zveznega splošnega združenja in pri tem pridobil za US $ 2,535.724 več kot bi pridobile posamezne DO, če bi obračunavale lasten delež deviz po individualnem — za njih izračunanem odstotku — kar pomeni, da so ob takem skupnem nastopu sozda vse DO pridobile znatno več deviz, kot bi jih, če bi nastopale vsaka samostojno. V letošnjem letu Uniles nastopa kot posebna oblika pri ugotavljanju in razporejanju deviz za družbeno priznane potrebe in lahko koristi maksimalno 46 odst. deviz od deviznega priliva, ne glede na to, da so individualni odstotki po posameznih DO nižji ali višji. Pri izvozu obstajajo ne glede na težave, še velike možnosti za povečanje le-tega in tudi za večjo dohodkovnost v proizvodnih programih, ki so bili do sedaj manj udeleženi v izvozu (kuhinje, montažne hiše, inženiring posli, ploskovno pohištvo in dr.). Tako bo morala trgovska delovna organizacija Lesnina, kot vse DO oz. celotna SOZD več delati na odpiranju novih prodajnih kanalov preko lastnih podjetij ali na novih tržiščih. (Bližnji vzhod, Avstralija, zahodna Afrika, nekatere države Evrope, vzhodnoevropske države, vse možnosti pa tudi v ZDA niso izčrpane.)
V celotni problematiki poslovanja sozda je bilo postavljeno vprašanje, kako sozd organizirati za učinkovit teh-nično-tehnološki razvoj in razvoj novih proizvodov, s čimer bi dosegli spe-cialiazcijo in visokoproduktivno proizvodnjo najkvalitetnejših dosedanjih in novih proizvodov. Mišljenja so bili, da ne bi šli po poti podobnih sozdov, ki razvijajo svoje institute oz. centre za te dejavnosti. Ti so gotovo dragi pa tudi njihova učinkovitost je vprašljiva zaradi oddaljenosti od neposredne proizvodnje. Delovne organizacije Uni-lesa — predvsem večje — imajo take dejavnosti že vse razvite, ki bi ob pravilni koordinaciji in ob pomoči zunanjih podobnih institutov to izredno pomembno nalogo najbolje opravili. Ob tej problematiki so bila izpostavljena še nekatera druga vprašanja, kot je uresničevanje projektov skupnega po-
mena, ki so ostala v glavnem zapisana v načrtih, o problemih sovlaganja 50 odst. sklada za nezadostno razvito področje, kjer se letno ustvari ca. 150 do 200 milijonov. Pri tem je bil povedan podatek, da je sozd Uniles v preteklosti pripravil 10 raznih projektov, ki niso bili realizirani in to zaradi tega, ker investitorji na nezadostno razvitih področjih raje prejemajo sredstva direktno, ki jih sami razporejajo. Prav škoda je, da jih na ta način vplačujemo v skupni sklad, ker so sredstva praktično poklonjena.
Govora je bilo še o proizvodnji strojev in naprav za lesno predelovalno industrijo, ki se v sozd dobro razvija; o podjetjih v tujini, ki so v glavnem kadrovsko šibka, o skupnosti za inženiring, od katere je bilo veliko obetanja, ni pa prišlo do realizacije, ker je v posameznih DO ta dejavnost že dobro razvita in k izdelavi in realizaciji raznih projektov na tem področju raje same pristopajo. Je pa potrebno reči, da je skupna študija in raziskava etiopske lesne industrije v okviru projekta UNIDO, ki jo je izdelal MEBLO ob sodelovanju delovne skupnosti sozda že prinesla nekatera povpraševanja po naših storitvah.
Skupni nastop na mednarodnih sejmih pohištva je predvsem v Kolnu izredno uspel. V bodoče bi morali predstaviti svoje izdelke na sejmu pohištva v Milanu in še kje drugje.
Govora je bilo tudi o vrsti neizkoriščenih možnostih v Unilesu za boljše gospodarjenje, o katerih pa več drugič.
Vse neizkoriščene možnosti, ki se pokrivajo s plani in težnjami naše delovne organizacije, izkoristimo v skupnem sodelovanju!	Peter Plevel
»Sklep smo sprejeli, vendar ga zaradi različnih razlogov nismo uresničili.«
* * * *
»Za to, kar sem dobrega naredil, se ni nihče zmenil. Vsi so neprestano ponavljali le tisto, kar je bilo narobe.«
* * *
Na isti sestavek v časopisu bosta lahko dva delavca povsem različno gledala. Enemu bo všeč in se bo z njim strinjal, drugi pa bo trdil ravno nasprotno.
* * *
»Zakaj so pa ljudje ta teden tako dobre volje?«
»Nič drugega ni, kot da je po več tednih slabega vremena lepo sončno vreme.«
* * *
»Zadnje minute pred šesto uro zjutraj je po Kamniku tako gost promet, da tudi pešec ne more prečkati ceste. Torej gre največji del delavcev prav zadnje minute na delo.«
* • *
»Ne ljubi se mi delati. Ne vem, kaj je; ali je to pomladna utrujenost?«
»Ti si vedno tak.«
* * *
»Včasih je še leto nekaj časa trajalo. Sedaj tako hitro mine, kot bi bilo krajše.«
Vakuumsko sušenje lesa v DO Stol
Da lahko izdelujemo pohištvo, je potrebno, da imamo kvalitetno posušen les, ker s tem dosežemo veliko prednosti s samim izboljšanjem lastnosti lesa, kot so:
—	les postane trdnejši;
—	zmanjša se mu teža;
—	zaščiti se od lesnih gliv;
—	preprečijo se napake, ki spremljajo krčenje lesa;
—	poveča se kalorična vrednost;
—	omogoči se mehanska obdelava.
Sušenje lesa je odstranjevanje vode iz lesa. Pri samem poseku drevesa les izgublja vodo in sicer najprej izhaja prosta voda s površine lesa. Prosta voda se v zunanjih plasteh (iznad
točke nasičenosti) giblje zaradi tlaka v kapilarah (površinske napetosti vode) in tako lahko in hitro izhaja. Poznamo še vezano vodo. Ta izhaja v obliki pare skozi lumne celic. Les sušimo na ravnovesno vlažnost, ki se določi glede na prostor, v katerem se bo les nahajal. Med zimskim in letnim časom pride do klimatskih sprememb in s tem tudi do spremembe ravnovesne vlažnosti in delovanja lesa, kar lahko povzroči napake pri posušenem lesu in izdelkih.
Vakuumsko sušenje si vse bolj utira pot v lesno industrijo in se je nekje že udomačilo, kot se je pred leti udomačilo klasično sušenje z ročnim reguliranjem procesa in pred nedavnim z avtomatsko regulacijo preko računalnika. Lahko povem, da je prav naša DO prva v Jugoslaviji, in ima to vrsto vodenja procesa sušenja. Pred nedavnim smo imeli posvet o sušenju lesa v DO in udeležba je bila zelo velika. Iz 33 lesnih industrij so videli to raču-
nalniško krmiljeno sušenje prvo v Jugoslaviji in pohvale so bile dobre.
Napake lesa, katere nastopajo v proizvodnji, pa so:
—	čas tempiranja z velikim odst. vlage prekratek;
—	nepravilno planiranje, saj dejansko mnogi ne vedo, kakšen odst. vlage ima les na deponiji;
—	časi in stroški sušenja so daljši.
Vse to so v mnogih lesnih industrijah to zimo občutili in so prav tako imeli težave.
Naj sedaj preidem k vakuumskemu sušenju. Vakuumska tehnika je pričela prodirati na področje lesne industrije predvsem pri oplemenitenju lesa. Tako poznamo globinsko barvanje, impreg-
nacijo, v zadnjem času pa tudi sušenje lesa.
Pri običajnem sistemu umetnega sušenja lesa kroži topel zrak skozi zlo-žaje s pomočjo ventilatorjev, ki regulirajo njihovo hitrost. Idealno sušenje bi bilo naslednje. Topli zrak, ki deluje na površini lesa, odstranjuje vlago s teh površin. Površinska voda mora imeti zvezo z vlago v notranjosti. To pomeni, da molekule gibanja vlage iz notranjosti na površino prodirajo enakomerno, brez prekinitve. Če ta indukcija pretoka obstane, se nam površina izsuši in vemo, da nastopi za-skoritev lesa. Zaradi tega časa sušenja ni mogoče zmanjšati preko določene meje, ki še zagotavlja preseljevanje notranje vlage proti površini. Temu se izognemo s ponovnim navlaževanjem površinskih slojev lesa, kar pa predstavlja zaviranje sušenja oz. podaljševanje ciklusov sušenja.
Druga nevšečnost običajnega sistema s kroženjem zraka je v neenako-
merni hitrosti sušenja lesa v prečnem preseku založaja. Zrak se ob prehodu skozi skladovnico navlažuje in ohlaja, zato se deske v notranjosti sušijo manj in bolj počasi.
Vse te pomanjkljivosti pa rešujemo z vakuumskim sušenjem. Sušenje lesa v podtlaku (vakuumu) uvrščamo v posebne načine sušenja, ker se les suši v neposredno zaprtem jeklenem valju, v katerem je z vakumskimd črpalkami ustvarjen podtlak (manjši tlak od zračnega tlaka).
Podtlak povzroči, da se voda lažja in hitreje giblje v kapilarah in tudi hitreje izhlapeva v okolico, ker je pa; manjši upor izhlapevanja vode.
Sredina lesa se v vakuumskem stanju dobro segreje, pri podtlaku je vrelišče vode nižje od 100° C, kar povzroči zelo hitro gibanje vode iz sredine proti p-ovršini. Voda iz sredine lesa se hitro giba, v zunanjih plasteh tudi kondenzira, tako da Vlaži zunanje plasti, ki so približno enako vlažne kot sredina. To pomeni, da ne nastopajo zunanje napetosti in ni padca vlage zaradi krčenja. Žagan les ali polizdelke, namenjene za sušilnico, naložimo na vagonček. Les se približno od 3- do 5-krat hitreje suši kot v klasičnih sušilnicah. V vakuumski sušilnici imamo tri kontrolna mesta sond, katere so spojene z žicami na kontrolno omarico Prav samo sušenje vodimo preko treh kontrolnih mest in zato morajo ti kontrolni kosi biti pravilno izbrani, da ne bi b’lo kasnejših napak. Nameščanje sond v kontrolne kose pa zahteva posebno pozornost, kot je:
—	izvrtavanje izvrtan za sonde mora biti takšno, da ne pride do izsušenja sten, ker bi bili takšni vnešeni podatki napačni;
—	sonde se nanašajo do 1/2 debeline kontrolnih kosov in v razmaku 25 milimetrov.
To pa zato, da pride pravilen pretok indukcije med sondama, kar nam pokaže, kakšen procent vlage je v lesu.
Kontrolne kose vstavimo na različna mesta v skladovnice lesa v sušilnici. Ob zapiranju sušilnice moramo bit' pozorni tudi pri samem tesnenju vrait ker v nasprotnem primeru ne bi prišlo do faze vakuumiranja. Sam tehnološki postopek se prične z:
—	prvo fazo, to je faza segrevanja Segreva pa se konvekoijsko s kroženjem zraka, ki se segreje (segreva) kar ob plašču valja, ki je segrevan z vročo vodo;
—	druga faza je sušenje, ki se prične s črpanjem zraka in valja. Ta čas se ventilatorji in gretje izklopijo. In tako sledi ponovno prva faza itd. Tako se nam cikli sušenja ponavljajo toliko časa, dokler ne dosežemo zaželjenega procenta vlage v lesu. Pri vakuumskem sušenju je čas segrevanja kot vakuumiranja za vsak mm debeline lesn cca 1 minuto. Posebna prednost tega sušenja je možnost sušenja oljnatih m smolnatih lesov. Za to je dovoljena le raba nizkih pritiskov. Smolnate in oljnate tvarine izhlapevajo iz lesa med postopkom sušenja, čeprav je njihovo vrelišče precej višje. Spremljanje ciklov
(Nadaljevanje na 8. strani)
Sodobnega sušenja lesa je več vrst.
Na sliki jo naša nova vakuumska sušilnica, ki je postavljena na podestu pred grobim rezom.
Da bi tudi drugi delavci vedeli, kako poteka sušenje s to napravo, smo naprosili vodjo sušilnic, Tineta Breznika, ki je pripravil pričujoč sestavek.
Priprave na volitve v letu 1986
Prihodnje leto bo minilo že dvanajst let, odkar smo se z novo ustavo leta 1974 odločili za nov korak v našem socialističnem razvoju — delegatski sistem. Čeprav pretečena tri mandatna obdobja v delovanju delegatskega sistema pomenijo določeno potrditev v našem vsakdanjem življenju, pa prav gotovo obstajajo še mnoge stvari oz. problemi, ki še niso povsem dorečeni. Vendar pa o tej problematiki kdaj drugič.
V nadaljevanju bi se na kratko seznanili z aktivnostmi za predstoječe volitve, kar bo ena glavnih nalog sindikata. V letu 1986 namreč poteče mandat delegatom, tako v delegacijah SIS in ZZD, kot tudi delegatom v organih upravljanja na ravni tozdov, DO in sozdov.
Tako bomo volili delegate v:
—	delegacije za ZZD
—	delegacije za SIS
—	delavski svet tozda, skupnih služb
—	delavski svet DO
—	odbor samoupravne delavske kontrole TOZD in DO
—	disciplinsko komisijo DO
—	delavski svet sozda Uniles
—	odbor samoupravne delavske kontrole sozda Uniles
SPREHOD
Bil je pomladni dan, ko sva se sprehajala, potoček rahlo je šumel, ko si nežno me objel.
Vsa presrečna sva bila, zvončke sva nabirala, čudoviti njihov cvet je polepšal najin svet.
Ko prijel si me za roko in poljubil me strastno, pozabila sva na vse.
Ne! To končati se ne sme...
mm
(Nadaljevanje s 7. strani)
sušenja, kakor tudi vlažnost lesa po sondah, sušilničarji beležijo v knjigo. Ob padcu vlage zvišujemo temperaturo v sušilnici kot zaželjeno temperaturo sonde v srcu lesa, prav tako pa psi-hometrično razliko. Temperatura zelo pospešuje hitrost sušenja, pri čemer ni opaziti bistvenega poslabšanja kvalitete sušenja. S teh nekaj sušenj, ki smo jih opravili, nismo dobili še dosti podatkov, kar pa upamo, da bomo to še dosegli čez določen čas, kakor tudi izkušnje pri vakuumskem sušenju.
Vakuumsko sušenje je zelo hitro in les se kvalitetno posuši skoraj brez napak. Primerno pa je zlasti za decimi-ran les z večjim procentom vlage. Primerno je zlasti za trde listavce.
Lahko tudi povem, da je ta način sušenja nekoliko dražji od klasičnega, toda zaradi kratkotrajnega in kvalitetnega sušenja vseeno dajemo prednost vakuumskemu postopku sušenja.
Tine Breznik
Kljub temu, da nas do volitev loči skoraj leto dni, smo do danes zaključili prvo fazo, t. j. evidentiranje. Z evidentiranjem uresničujemo eno glavnih načel delegatskih razmerij, t. j. nenehno delovno povezanost med delovnimi ljudmi in občani ter njihovimi delegati. Kandidacijski procesi naj bi tako postali stalna in vsakodnevna naloga in akcija vseh organiziranih socialističnih sil, zlasti socialistične zveze in zveze sindikatov.
Pobudo za evidentiranje možnega kandidata za družbeno funkcijo lahko da vsak posameznik, samoupravni organ, delegacija, družbenopolitične ter družbene organizacije in društva oziroma njihovi organi.
Glede na to, da je sindikat najmnožičnejša družbenopolitična organizacija v delovni organizaciji, je bil sindikat glavni nosilec poteka evidentiranja.
Vzporedno pa je bil na ravni delovne organizacije ustanovljen koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja in volitve. V odboru je osem članov — predstavnikov posameznih temeljnih organizacij, njegova glavna naloga pa je koordiniranje posameznih opravil s področja priprav in izvedbe volitev.
Še pred izvedbo samega kandidacijskega postopka je v okviru Izvršilnega odbora sindikalne konference, kot tudi osnovnih organizacij tekla razprava o dveh problemih:
—	sestava delegacij za SIS,
—	velikost in učinkovitost DS DO
V prihodnje naj bi skušali doseči boljšo učinkovitost v obeh primerih, da bi obe sestavi zmanjšali v okviru zakonskih možnosti.
Da bi že v postopku evidentiranja zagotovili kontinuiteto v delovanju posameznih delegacij oz. samoupravnih organov, naj bi polovica delegatov ostala še naslednje mandatno obdobje.
Seveda pa je bilo pred tem o okoljih, kjer je evidentiranje potekalo, oceniti ali so izpolnjeni pogoji za zaupane družbene funkcije.
Na koncu bi omenili še to, da zaključeno evidentiranje še ne pomeni, da smo s tem že dali glavne obrise za sestavo delegacij oz. samoupravnih organov. Kot je bilo že v začetku omenjeno, poteka proces kandidiranja vseskozi.
IO SK DO STOL Boris Plevel
MINULA ZIMA
Snežna, mrzla je bila minula zima. Ta huda že pred leti šla nam je iz
spomina.
Nemale prizadela nam je težave, preveč pokurili smo kurjave.
Dež in odjuga ves sta sneg stopila, nato gripa med nas se je vrnila.
V deževnem vremenu bil sem
pozabljiv,
brez dežnika dobil me je naliv.
Brez pokrivala sem hodil sem in tja, zdaj bolan ležim doma.
Jemljem zdravila, pijem čaj, in se
potim.
Za nižjo temperaturo sedaj skrbim.
Le kašelj me preveč izdaja.
Na obisk le poredko kdo prihaja. Vsakdo gripe se boji.
Le za krajši čas ob postelji postoji.
Vrnil že se mi je apetit.
Počutim se že dovolj spočit.
Nič dima, nič tobaka, počutim se zdaj že korenjaka.
Želim spremembo, svežega zraka. Služba, delo spet me čaka.
Franc Ravnikar, grobi rez
Francka Gabrovec iz oddelka kovinskih ogrodij je resna in tudi zelo marljiva delavka. Na fotografiji jo vidimo pri izsekavanju podsedežne kovinske oporne prečke za pisarniški vrtiljak.
Francka bo prav v teh dneh dobila priznanje za 25 let dela. Čestitamo!
prvemu maju in
40-letnici
osvoboditve
Bilo je lepo majsko jutro. Ptički so prepevali, kakor bi vedeli, da prihaja težko pričakovana svoboda. Osmega maja je bila ura natančno 7,30, ko je na Radiu Ljubljana napovedovalka spregovorila »Tukaj svobodna Ljubljana — Smrt fašizmu — svoboda narodu«.
Srca so nam zadrhtela, iz oči so nam pritekle solze radosti in sreče. Skoraj nismo mogli verjeti, da je naša domovina svobodna.
Tega občutka se ne da opisati ne s peresom, ne z govorico. Vemo samo tisti, ki smo to resnično doživeli in preživeli dolga štiri leta nemškega terorja in zatiranja lastne slovenske besede v šolah in uradih.
Dobro se spominjam, ko sem hodila 1941.—1942. v nemško šolo in smo se učili skoraj v vseh razredih enako. Osnovna je bila izgovarjava in razlaga nemškega jezika in petje nemških pesmi. Enkrat sem zaprosila učitelja, če lahko zapojemo eno našo slovensko pesem, pa mi je odgovoril: »Ti sama lahko, ves razred pa ne.« Tudi sama je nisem zapela, v nas pa se je rodila mržnja do okupatorjev in tako smo se čutili vsi ponižani. Hoteli so nas po-nemčuriti in v nas zatreti slovensko besedo.
Ne vem, če si te občutke danes lahko predstavljajo današnji učenci v osnovnih šolah.
Mi smo se počutili zelo ponižane, kakor da nas ni več ponosnih Slovencev.
Dolga so bila štiri leta vojne in grozot, vedno z novimi lepaki, novimi ukazi o policijski uri in z novimi imeni ustreljenih talcev, ki so žrtvovali največ, kar so lahko — svoja mlada življenja za domovino. Tega ne smemo nikoli pozabiti in tudi ne bomo.
Nikoli ne bomo ipozabili našega he-roiskega Tita. ki je tudi s svojo sposobnostjo no volni dosegel, da je Jugosla-vijr danes takšna: združena s Primorjem. tako velika kot sedaj ni bila še nikoli v zgodovini. Tudi Tito se je rodil in tudi umrl v mesecu maiu, ki je sedaj posvečen predvsem naši mladini.
Da, takrat, pred 40 leti. smo bili mi mladi, danes smo pa upokojenci in imamo za nazaj lahko samo še spomine. V Prihodnost na zdaj gledamo tudi s strahom, kako bomo ob teh podivjanih cenah sploh lahko živeli.
Dobro se spominjam leta 1945. Bila je svoboda. Srečni smo bili ob skromnosti. Takrat ni bilo kruha, ne sladkorja. Mleko je bilo samo za dojenčke. Toplih malic nismo imeli.
Ni bilo tovarn, vasi so bile požgane in s svojimi rokami smo obnavljali po-
Kot že mnogo let, bo tudi letos ob delavskem prazniku 1. maja potekalo v Kamniški Bistrici tradicionalno srečanje delavcev. Osrednja točka praznovanja bo program, v katerem bodo sodelovali Folklorna skupina Kamniška Bistrica, Godba na pihala, MPZ Solidarnost in recitatorji. Slavnostni govornik bo Miran Potrč, vodja delegacije SRS v skupščini SFRJ. Pričetek programa bo ob 11. uri.
Zaradi omejenih zmogljivosti parkirišč, predvsem pa zato, da bi se izognili večji gneči, so poleg rednih organizirani tudi posebni avtobusni prevozi v dopoldanskem času in to:
Duplica — Kamniška Bistrica ob 10. uri Kamnik — Kamniška Bistrica ob 10.10 uri Kamnik — Kamniška Bistrica ob 10.30 uri
Za vse tiste, ki se bodo vseeno odločili oditi na praznovanje z lastnim prevozom, pa velja, da bo dovoz možen samo do popolnitve parkirnih prostorov okoli doma v Kamniški Bistrici, nakar bo parkiranje možno na parkirnih mestih ob gondolski vzpenjači.
Vsi udeleženci so dolžni upoštevati navodila članov milice, ki bodo urejali promet in skrbeli za prometno varnost.
Člane kolektiva obveščamo, da bo tudi letos organizirano razdeljevanje bonov na način kot v preteklih letih.
V želji, da bi nam bilo na ta dan naklonjeno tudi vreme, želimo vsem skupaj
NA SVIDENJE V KAMNIŠKI BISTRICI!	T„ elr CTr.r
gorišča. Organizirali smo udarniško delo. Treba je bilo na tisoče pridnih rok, da je naša domovina danes dve tretjini na novo zgrajena. Delali smo šest dni v tednu, tri nedelje v mesecu pa udarniško tja do 1952. leta. Vedeli smo, da delamo za sebe, za boljši jutri.
Ni nam bilo težko, zato naj danes tudi vam, mladim ne bo hudo, če se boste kdaj spomnili na nas, upokojence, in nas razveselili s skromno zaiku-sko in veselo besedo.
Čas se ne ustavi in leti naprej, zato želim: Bodite srečni in zadovoljni v miru, svobodi in naši lepi, Titovi Jugoslaviji.
Živel 1. maj, praznik dela!
Živel 9. maj, dan osvoboditve!
Upokojenka Milka Krivorotov
Kot informacijo navajamo cene za hrano in pijačo, ki bodo veljale na prvi maj v Kamniški Bistrici:
Hrana — porcija 250 din:
—	kotlet na žaru s prilogo in kruhom;
—	hrenovki na žaru s prilogo in kruhom;
—	klobasa na žaru s prilogo in kruhom;
—	mešano meso na žaru s prilogo in kruhom.
Pijača:
—	vino (namizno rdeče, namizno
belo)	250 din
—	pivo 1/2 1	100	din
—	kokta, j upi,	sok	60	din
—	radenska 1 liter	100	din
—	vodka, vinjak, cynar, travari-
ca 0,5	60	din
—	kava	50	din
—	bobi palčke	50	din
—	bonboni	80	din
Ko se za Glasilo pogovarjamo z neštetimi našimi delavci, imamo različne občutke, kar je seveda normalno.
Ob enih delavcih imamo prijetne, ob drugih nekoliko manj.
Ko smo napravili posnetek z Anico Zabavnik iz površinske obdelave v mizami je bilo prijetno. Zasmejala se je in rekla, da rada dela in je tudi sicer zadovoljna.
Anica ima letos 30 let dela.
Še enkrat, nekoliko drugače! NI POHIŠTVENIH CEVI
V prejšnji številki smo objavili sestavek Iva Piskarja z gornjim naslovom. Večina bralcev je sestavek gotovo prebrala, ker je k temu navajal že njegov naslov. V prispevku vodia PE-O v Motniku ugotavlja, da je njihovo delo v kovinskem oddelku močno moteno, ker jim že dolgo časa primanjkuje proizvodnega materiala — pohištvenih cevi, kar povzroča med delavci slabo voljo. Slaba preskrba s tem materialom je vzrok za slabši zaslužek in še kup nevšečnosti, mimo katerih se ob takem stanju ne more.
Sestavek je med Stolovimi delavci izzval precej zanimanja. Pojavilo se je tudi vprašanje, kako je s to zadevo na samem začetku, torej pri nabavi in nasploh, kakšno je točno stanje v tovarni, kjer cevi delajo.
Naslednja vprašanja smo postavili vodji oddelka kovinskega ogrodja v Stolu, Petru Bertonclju, in vodji nabave. Ivanu Volčanšku, ki skrbita za nabavo omenjenega materiala.
Kaj pravite na Piskarjev sestavek? Je vse tako, kot je napisano?
Ali so bili s področja naročanja in nabave vložene vse sile za pravočasno dobavo?
Kako, da ravno teh cevi ni bilo na tržišču, čeprav jih kupujemo v velikih količinah? Ali take cevi razen nas še kdo potrebuje?
Kako je s preskrbo s temi cevmi sedaj?
Se bo dalo zadevo v bodoče bolj urediti?
Ali je zaradi pomanjkanja teh cevi v Motniku prišlo do pomanjkanja kovinskih ogrodij v drugih naših obratih?
TAKO MIMOGREDE
Kakšno breme je za DO birokratsko terjanje raznih poročil in dokumentov, so nazorno ilustrirali v ravenski železarni: samo v zvezi s kadrovskimi zadevami morajo poslati različnim ustanovam 38 različnih poročil in ker imajo 29 tozdov, se teh poročil nabere kar 1102.
EDINI, KI JIM USTREZA RAZBOHOTENA BIROKRACIJA, SO DELAVCI V PAPIRNI INDUSTRIJI.
V Stockholmu so petdesetletnemu pacientu presadili prvo umetno srce v Evropi, imenovano Jarvik 7.
UPAJMO, DA BODO CIM PREJ POGRUNTALI SE UMETNE MOŽGANE. PRI NAS IMAMO KAR MNOGO »KANDIDATOV« ZA TOVRSTNO OPERACIJO.
»Nujno moramo zaustaviti visoko naraščanje cen, ki postaja zavora nadaljnjega razvoja in vir možnih političnih in socialnih problemov«, so poudarili na sestanku zveznega, republiških in pokrajinskih pravobranilcev samoupravljanja v Beogradu.
CE ŽELITE TO SLISATI NA LASTNA USESA, POTEM PRISLUHNITE ZJUTRAJ, KO ODHAJATE NA DELO, JUTRANJEMU PETJU VRABCEV.
Peter Bertoncelj je povedal naslednje:
»Piskarjev sestavek sem brebral in je zadeva res taka.
Zaradi pomanjkanja pohištvenih cevi 100 X 25 X 2 mm so imeli že takoj na začetku leta probleme in malo je manjkalo, da niso bili zopet prisiljeni iti na dopust. Delo jim je matična tovarna zapolnjevala z nekaterimi drugimi deli, vendar vse hitre in nenačrtovane spremembe povzročajo težave v proizvodnji in manjšajo delovni efekt.
Letos (pišemo 15. aprila) je prišlo teh cevi v Stol 64 ton. 55 ton jih je prejela naša enota v Motniku in je le ostanek za najnujnejše ostal v Duplici.
Zadeva ni preprosta. Omenjene cevi, ki jih Stol uporablja za modul ogrodja, izdeluje samo tovarna cevi v Derventi. S samo tovarno ni problemov, Stol je kot njihov dobavitelj vedno na prvem mestu, problem pa je v valjancu, ki ga dobivajo iz Banja Luke in Smedereva. Material za izdelavo cevi za nas mora biti gladek in točno določene trdote. To pa ni. Zato imajo v Derventi veliko problemov v proizvodnji. Iz slabega materiala ne morejo delati in ga vračajo, kar pa vseeno naredijo, pa takoj pošljejo.
Letos sem bil že trikrat v Derventi in smo se o problemu pogovarjali in se domenili za prihodnjo proizvodnjo z vsemi vodilnimi delavci.
Če bi bil torej ustrezen material na voljo, bi iz Dervente cevi redno dobivali. Tako pa tudi za prihodnje ni gotovo. Tudi sami smo že iskali primeren valjanec na Jesenicah, ki bi ga potem poslali v Dervento, pa ni šlo. Celo zunaj naših meja smo iskali material za
Pred dnevi je južno Slovenijo, okolico Sodražice rumenkasto obarval afriški pesek, ki ga je veter zanesel nad naše kraje, dež pa spral na tla.
ZDAJ BO PA HUDIČ! ZOPET SMO NEKAJ UVOZILI, PREDEN SMO DOBILI DOVOLJENJE IZ BEOGRADA.
Samo v zadnjih dveh mesecih je v Sloveniji prišlo do petih primerov izliva nafte ali kurilnega olja v podtalnico.
RES, DA NAM GROZI EKOLOŠKA KATASTROFA, TODA CE SE BODO IZLITJA TAKO POGOSTO NADALJEVALA, BOMO ČEZ PRIBLIŽNO PET LET NAFTO LAHKO ČRPALI DOMA IN NE BOMO ODVISNI OD UVOZA.
Atletska zveza Jugoslavije je do-življensko diskvalificirala za nastopanje v državni reprezentanci tri atlete. Atleti, med katerimi je tudi Nenad Stekič, so pri naših sosedih Italijanih kradli po drogerijah in trgovinah z oblačili.
AKCIJA ATLETOV SE IMENUJE »VIDIM — VZAMEM«, UDELEŽBA PA NI PRIPOROČLJIVA.
Mitja Redja
cevi in tudi cevi. Za cevi so vzorci že prišli. Seveda pa so z uvozom problemi. Poleg deviz, ki jih je treba dati, je potrebno dobiti potrdilo, da naše delovne organizacije teh cevi ne proizvajajo.
Dober valjanec se izvaža, za doma pa ostane slabša roba. Potem pa ima probleme vsa reproveriga in končna proizvodnja. Ve se tudi, koliko pri tem narastejo stroški.
Stol letno porabi približno 300 ton cevi 100 X 25. Za letošnje potrebe smo jih že lani naročali. Čeprav nam vsi obljubljajo, da se bodo zadeve uredile, ostaja pri obljubah. Dokler Der-venta ni imela težav z dobavo dobrih trakov, tudi mi nismo imeli problemov z njihovimi cevmi.
Čeprav naša enota v Motniku zares ni mogla redno izdelovati modul ogrodij, do sedaj pri končni montaži pisalnih miz s temi ogrodji ni prišlo do problemov. Morda so biti nekajdnevni zamiki, hujšega ni bilo.
Cev 100 X 25 mm ni posebej za nas narejen polizdelek, temveč standardna mera, ki jo uporabljajo tudi drugi predelovalci.«
Tov. Bertoncelj je v prisotnosti pisca tega sestavka poklical tovarno cevi v Derventi, kjer so mu zopet obljubili, da nam bodo čimprej naročila izpolnili. Če bodo pogoji, že čez nekaj dni.
Ivan Vdlčanšek:
»Da ni bilo cevi, je res. Ponovil se je isti problem iz začetka lanskega leta, ko so v Motniku delavci morali iti na dopust.
Tovarna cevi v Derventi potrebnih cevi ni mogla narediti, ker ni imela primerne pločevine. Trakovi iz Banja Luke pa kvaliteti ne ustrezajo. Iz Sme-derevega so v redu, vendar kaže, da jih od tam ne morejo dobiti.
Te cevi ni lahko narediti, ker so posebne oblike, stena cevi mora biti točno 2, ne 1,8 mm, da se da pri končni montaži s konca vlagati plastične vložke.
Pri proizvodnji ima tovarna v začetku vedno nekaj škarta. Za začetek letošnjega leta smo že lani naročili 153 ton teh cevi. Žal je prišla le slaba tretjina. Vsa dogajanja o proizvajanju smo osebno preverili v Derventi.
V Jugoslaviji drug proizvajalec teh cevi ne dela. Hoteli smo, da hi valjanec kupili na Jesenicah in ga poslali v Dervento, vendar zahteva železarna na Jesenicah participacijo, to je delno plačilo v devizah. Tak način plačevanja pa v našem delu in samoupravnih aktih za ta polizdelek ni predviden.
Z Dervento smo z dobavo ceni domenjeni in je dolžna zadevo reševati. Naše plačilo tovarni Dervente ni problem.
Zadnja pošiljka cevi je bila 35 ton (pogovarjala sva se 15. 4.). Tridest ton smo takoj poslali v Motnik, pet ton pa je ostalo v matični tovarni.
Prihodnje leto bomo cevi naročili pol leta prej, preden jih bomo rabili. Naročili bomo 300 ton in upamo, da potem zaradi zamud ne bo prišlo do problemov.
Znano je, da so pri poslovanju, tako tudi pri našem, zaloge določene in smo zanje odgovorni. Ne smojo biti prevelike. To velja za cele vrste materialov. Za omenjene cevi bomo morali narediti izjemo. Je pa tudi uskladišče-nje problem.
Pogovarjali smo se tudi že o uvozu teh cevi, vendar sami ne smemo uvoziti. Možno je preko konpenzacijskih ali kooperacijskih poslov, vendar so tudi tu problemi, ker so zadeve precizirane.
Pri 'končni montaži modul programa ni bilo večjih problemov, ker nam ogrodij iz teh cevi ni toliko manjkalo, gotovo pa so problemi v kovinski delavnici v Motniku. So na slabšem. Pozna se pri preseganju norm, organizaciji dela. Delavcem bi morali v izjemnih primerih omogočiti reorganizacijo. V izjemnih primerih bi lahko za kak teden prišli delat v Stol, kjer imamo dovolj drugega dela.
Z nabavo raznih repromaterialov je danes velik problem. Tudi z drugimi. Npr.: ne dobiš navadnega vijaka M 6 X 90, pa ga išči, kjer ga hočeš.
Proizvodnja mora imeti vse pripravljeno, tudi cevi 100 X 25. Zadevo skušamo rešiti v najkrajšem možnem času.
Pogovor je pripravil Ciril Sivec
Blagajna
vzajemne
pomoči
Ddlgoletna blagajničarka in naša dobra sodelavka tov. Francka Kotnik je pred dobrim mesecem odšla v zasluženi pokoj. Na tem področju smo novi sodelavci in je dobro, da malo osvežimo delo naše BVP.
Vsi vemo, da se vloge za posojilo zbirajo pri blagajniku ali tajniku BVP, ki pa ne poznata tako dobro vseh članov, kot jih je naša bivša blagajničarka. Delo blagajnika je namreč opravljala skoraj 20 let in je tako rekoč živela s kolektivom in ljudmi okoli sebe. Poznavanje posameznikov ji je lajšalo delo, kar pa za nas sedaj ne velja.
Zato prosimo za pomoč in sodelovanje, da bo delo potekalo tudi vnaprej nemoteno in tekoče.
Porok za posojilojemalca je lahko samo član BVP in ne kdorkoli, ki je član našega kolektiva. Tako sta oba poroka tudi zavezanca za neodplačan' del kredita, katerega posojilojemalec ne odplača, v enakih deležih. Zato moralo biti podatki porokov čitljivi in opremljeni z matičnimi delavskimi številkami;
Vsakdo, ki izpolnjuje pogoje, lahko odda vlogo za posojilo. Pogoji pa so:
—	član BVP najmanj 6 mesecev
—	odplačani vsi prejšnji krediti
—	poroka morata biti člana BVP
Vse vloge, ki ne bodo izoolnieva'e Pogojev, bomo prisiljeni zavračati. Prosimo, da so čitljivo izpisana vsa imena
c/^až pcai ma£
Malokaterih praznikov se delavec tako veseli ko prvomajskih.
Zato, ker so tukaj združeni dogodki iz delavske zgodovine, iz narodnoosvobodilne vojne in tudi prihod pomladi, ki prav v tem času dobiva svojo pravo moč.
Posebno starejša in srednja generacija je vsa desetletja po vojni doživljala nepozabne trenutke, ki bodo za vedno ostali v nas.
Pomladi leta 1945 je po štirih letih mučenja, umiranja, boja, zmag in enotnosti Jugoslovanov, zasijala svoboda.
Ko pomislimo na to in na leta po vojni, je spomin, kot filmski trak, prepoln dogodkov, dosežkov, ki jih naš človek v zgodovini še ni doživel! Prav na prvomajske praznike je naš delavec slavil neštete delovne zmage in predsednik Tito je hodil med nas, nas bodril in tudi večkrat pohvalil. Vsako leto smo veliko naredili. Odpirali smo nove ceste, mostove, tovarne, šole, zgradili na tisoče stanovanj, šol in drugih dobrin družbenega in osebnega standarda.
Velikokrat je bil prav prvi maj dan, ko smo se zopet spomnili svoje biti, sposobnosti, zaupanja vase, v svoje znanje in delo.
Kdo bi mogel pozabiti lep sončen prvi maj pred dvajsetimi, tridesetimi ali skoraj štiridesetimi leti, ko smo v zopet ozeleneli domovini prisluhnili domači pesmi, bodrilni besedi in je predsednik Tito v beli obleki sprejel pozdrave naših otrok, delavcev, vseh državljanov. Srca so bila vesela, radostna, ljudje srečni in polni upov v jutrišnji dan. Vsak Jugoslovan je bil del te navdušene množice, vprašal se je, koliko je doslej ustvaril in v sebi je čutil, da bo prihodnje naloge rad izpolnjeval.
Morda se bo kdo vprašal, zakaj to pišemo, ko vemo, da smo to doživljali. Starejši ljudje se vsega tega dobro spomnimo, mladi manj.
Kot smo tedaj vse uspehe dosegli s svojim delom in preprostim orodjem, in z veliko vnemo, ni razloga, da novih delovnih uspehov ne bi mogli dosegati danes in jutri. Za napredek je potrebno dobro delo, žrtvovanje in odrekanje. Brez tega ne gre!
Ob novih delovnih dosežkih bo prvi maj bolj naš in mi bolj srečni!
C. S.
-tc-k-K-k-k-k-k-tc-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-ic-k-k-k-k-K-k-tc^-k-k.tc-kt-k^-k-K-it-k-k-k-k-k-k-k-kt-K-k-tc-K-k-tc-k-k-k-k-k
Če bi Ančko Virjant vprašali, kako dolgo se ji zdi, da je v Stolu, bi rekla, da ne prav dolgo. Vendar letos praznuje 25 let.
Ančka je izredno marljiva in vestna delavka, ki ne bo gledala samo na količino, temveč vedno tudi na kvaliteto.
s priimki in delavskimi številkami — poleg pa podpis.
Če je več članov gospodinjstva včlanjenih v BVP, se vloge lahko združijo za tiste člane, ki nimajo odtegljaja za posojilo. V času odplačila posojila, ki je odobren na osnovi več vlog, ni mogoče na zajeto vlogo ponovno odobriti posojila pred odplačilom, čeprav ga plačuje samo en član.
Za Tekoča posojila do odobritve in izplačila v marcu 1985 bomo stroške obračunali po dokončnem odplačilu, za
vsa posojila izplačana v bodoče (od
1.	4. 1985 dalje) bomo obračunali stroške pri izplačilu osebnega dohodka v naslednjem mesecu po odobritvi. Le s takim obračunavanjem bodo stroški pravilno zajeti glede na vloge in rok odplačevanja.
Prosimo za razumevanje in sodelo-vnje, kar nam bo v veliko pomoč, saj materialno in moralno odgovarjamo za pravilnost postopka in razpoložljiva sredstva.
Odbor BVP
Prodaja dopolnilnega programa
Prodaja dopolnilnega programa poteka v dveh smereh:
1.	dopolnitev investicijske opreme vključno z inžiniringom;
2.	dopolnitev široke potrošnje.
Glavni namen prodaje dopolnilnega
programa je v izboljšanju ponudbe Sto-lovega programa, tako po asortimenti’' kot po kvaliteti. Nabava in prodala ie organiziranav službi za marketing, ki deluje v. Okviru tozda Prodaja. Za izbo. izdelkov, ki dopolnjujejo naš program, sodelujemo s službo za razvoj izdelkov, ki nam svetujejo predvsem s stališča dizajna, izbora barv ter kvalitete. S tržnega vidika pa sodelujemo s sodelave v domači prodaji, inženiringu in po slovnimi enotami na terenu. Odločitve ki so v zvezi z nakupom blaga zadevajo: ceno, količino, kvaliteto, dobavitelja, popust, čas dobave, plačilo.
Na področju veleprodaje in inženiringa naš program dopolnjujemo z naslednjimi izdelki: obešalniki, stojala za dežnike, stoječi pepelniki, podnožja za mize in stole, luči, stojala za telefone.
V maloprodaji asortiman naših izdelkov, ki so namenjeni za široko potrošnjo, dopolnjujemo predvsem z artikli, kot so: vzmetnice, prti, luči, obe-
šalniki, pepelniki, kuhinje, posteljno perilo, HI-FI omarice, vrtne garniture, postelje.
Poudarek dopolnilnega programa j; predvsem na unikatnih programih, ki so po kvaliteti in obliki na nivoju našega proizvodnega programa, kar pa je velikokrat zelo težko doseči. Glavni problemi, s katerimi se srečujemo pri nabavi in prodaji dopolnilnega programa, so predvsem v tem, da ne potrebujemo velikih serij, da so dobavni roki dolgi ter da primanjkuje kvalitetnih proizvajalcev za take izdelke na jugoslovanskem trgu.
V prihodnosti želimo asortiman in kvaliteto še povečati v smislu modernih oblik in barv, ki bi bolje dopolnjevala ponudbo našega proizvodnega programa, tako za opremo poslovnih prostorov, kot široke potrošnje. Kreiranje asortimentov bo moralo temeljiti na potrošnikovih potrebah oziroma na povpraševanju po določenih proizvodih. Zaradi tega je potrebno, da kontinuirano spremljajo oziroma raziskujemo nabavno tržišče, ker si bomo s tem zagotovili racionalnejše poslovanje.
Tatjana KaJlčič
DISCIPLINSKE ZADEVE
Disciplinska komisija DO je v letu 1984 zaradi kršitve delovnih obveznosti obravnavala 57 delavcev. Število kršiteljev po posameznih temeljnih organizacijah je naslednje: TOZD-1 — 21, TOZD-2 — 4, TOZD-3 — 13, TOZD-4 — 11, TOZD-5 — 4, TOZD-8 — 1, TOZD-9 — 0 in Skupne službe — 4.
Najbolj pogoste kršitve so bile neopravičeni izostanki z dela, ki predstavljajo kar dobro tretjino vseh kršitev, nato pa sledijo vinjenost na delu, zamujanje na delo, neopravičen predčasen odhod z dela in posamični primeri zlorabe bolniškega staleža, izhod brez dovolilnice, malomarno opravljanje dela, motenje drugih delavcev med delom, neopravičena odklonitev dela, spanje na delovnem mestu, netovariško obnašanje, pretep na delovnem mestu in protipravno prilaščanje sredstev tozda.
Disciplinska komisija je kršiteljem izrekla 16 opominov, 13 javnih opominov in 28 prenehanj delovnega razmerja, od tega 13 pogojnih, kar pomeni, da je bila izvršitev ukrepov prenehanje delovnega razmerja odložena za dobo 6 ali 12 mesecev. Ukreo prenehanja delovnega razmerja je disciplinska komisija izrekla v večini primerov zaradi maksimuma neopravičenih izostakov, zlorabe bolniškega staleža in pretepanja na delovnem mestu. Pri tem pa je v veliki meri upoštevala delavčevo predhodno kaznovanje.
Poleg izrečenih disciplinskih ukrepov je disciplinska komisija v 45 primerih sprejela tudi sklep o plačilu pavšalne odškodnine. Najnižji znesek pavšalne odškodnine je znašal 250 din, nai-višji pa 9,600 din. Celoten znesek pa je v preteklem letu znašal 59.370 din.
Zoper sklep senata disciplinske komisije je zahtevalo varstvo pravic 12 delavcev. Od tega se 2 delavca nista
strinjala z izrečenim javnim opominom, ostalih 10 pa z ukrepom prenehanje delovnega razmerja.
Delavski sveti tozdov so kot instanč-ni organ odločali o zahtevah za varstvo pravic in v 7 primerih zavrnili zahtevo kot neutemeljeno ter potrdili sklep disciplinske komisije, v 5 primerih pa so zahtevi ugodili in ukrep prenehanje delovnega razmerja spremenili v pogojnega.
Disciplinska komisija je v preteklem letu obravnavala manj zadev, kot b
»Kaj zjutraj, ko prideš na delo, najprej narediš?«
»Najprej grem na kavo!«
* * *
»Včasih sem ljudem vse verjel, pa čeprav so govorili, kar se jim ie zdelo.
Danes jim še tistega ne verjamem, kar je res.«
»Ta cilj je realen, ni pa preprost!«
»Naloge in načrte le zato pišemo na papir, da bi jih potem vnesli v življenje.
Nekatere za vedno ostanejo na papirju.«
»Kar nameravamo med sabo urediti, večkrat lepo napišemo na papir. Kot da bo to nekakšno zagotovilo, da bomo zares uredili.«
* * *
»Kot marsikje, je tudi pri postavljanju normativov potrebna previdnost.
Neki delavec bo delo opravljal tudi stodvajset odstotno, drugi pa komaj osemdeset, ali še nižje.«
* » *
»Največ naredimo v pisarni takrat, ko smo skregani in smo tiho.«
* * *
»Besedo ogelnik sem prvič slišal na pomočniškem izpitu. Prej sem vedno rekel ,vinkel’.«
* * *
»Na življenje moramo kar realno gledati. Večno ne bomo, čas je nekako določen.«
* * *
»Ta ima še precej lanskega dopusta, jaz pa sem že letošnjega pol porabil.«
* * *
»Pozimi je mrzla bajta hudič, v vročini je pa prav prijetna.«
* * *
>»Prekleti pijanci! Pijem pa res ne!«
»Kar tiho bodi, nihče ga ne pljune ven!«
Jože Kepic, mojster v površinski obdelavi v tozdu 2 praznuje letos 15 let dela v Stolu.
Jože je poleg rednega dela v delavnici, kjer mu kot novincu pred nekaj leti ni bilo ravno lahko, a se je hitro znašel, pokazal dobro zanimanje tudi za inovatorsko delo.
Pohištvo na »drugačen način«
jih sicer, če ne bi bil spremenjen 122. člen Pravilnika o disciplinski in mate-riani odgovornost delavca. Ta člen namreč nalaga neposrednim vodjem del, da določene najbolj pogoste kršitve delovnih obveznosti samo evidentirajo; kršitelji pa so zanje dolžni plačati samo pavšalno odškodnino.
Tako je bilo od srede februarja 1984. ko je pričel veljati novelirani 122. člen pa do konca leta, v celi delovni organizaciji evidentiranih skupaj 274 kršitev. Od tega je bilo 151 prvih kršitev, v ostalih 123 primerih pa so morali delavci plačati pavšalno odškodnino.
število »prvih kršitev« je naslednje' TOZD-1 — 93, TOZD-2 — 18, TOZD-3
—	25, TOZD-4 — 1, TOZD-5 — 3, TOZD-8 — 0, TOZD-9 — 3 in Skupne Službe — 8.
Največ evidentiranih kršitev je bilo v TOZD-1 in sicer 78, sledijo TOZD-4 z 21 kršitvami, TOZD-3 z 12, TOZD-2 s 5, TOZD-9 s 3, TOZD-5 iin skupne službe s po dvema kršitvama, v TOZD-8 pa kršitev ni bilo evidentiranih. Kot že rečeno, so delavci v vseh teh primerih plačali pavšalno odškodnino.
Celoten znesek pavšalne odškodnine iz evidentiranih kršitev v celem letu znaša 103.400 din. Od tega odpade največ na TOZD-1 — 82.250 din, TOZD-3
—	9.750 din, TOZD-4 — 5.350 din, TOZD-2 — 3.100 din, DSODSP — 1.900 din, TOZD-9 — 550 din, TOZD-5 — 500 din in TOZD-8 — 0 din.
Delavci so plačali pavšalno odškodnino največkrat zaradi zamujanja na delo (89 primerov), neopravičenih izostankov z dela (45), nedela — posedanja v garderobah (12), povzročanja motenj v delovnem procesu (12), predčasnega odhoda z dela (9), pa tudi zaradi vinjenosti na delu, neopravičene zavrnitve dela, predčasnega odhoda oz. prihoda z malice, vnašanje alkohola v tozd in ne-izključitve ure za registriranje delovnega časa.
Kršitve so v glavnem evidentirali mojstri in vodje poslovnih enot; med evidentiranima kršitelji so bili tudi vodja poslovne enote, direktor sektorja in direktor temeljne organizacije.
To poročilo je napisano na osnovi evidentiranih kršitev, ki so bile posredovane splošnemu sektorju. Zato ne moremo trditi, da so bile storjene samo te kršitve, ampak jih je bilo verjetno več, vendar jih tisti, ki so za to pooblaščeni, niso evidentirali. Da je to res. pove podatek, da v 28 primerih nadrejeni niso evidentirali kršitev svojih delavcev, čeprav so s strani vratarske službe dobili obvestilo, da so njihovi delavci zamudili na delo. Teh kršitev niso evidentirali v TOZD-1 (4 primeri), TOZD-2 (21), TOZD-9 (1) in Skupne službe (2). Koliko je bilo drugih kršitev, za katere ni posredne kontrole, je težko ugotoviti, saj je znano, da so subjektivni faktorji močno prisotni ter da imajo nekateri neposredni vodje del bolj, drugi manj stroge kriterije za disciplino. Zato bi bilo prav, da bi vsi vodje, od najvišjega do najnižjega, dosledno izvajali evidentiranje in na ta način prispevali k večji delovni disciplini, s tem pa tudi k boljšim poslovnim rezultatom.
V prejšnji številki smo objavili prvi del sestavka, obenem pa tudi fotografije vseh v Stolovi upravni stavbi razstavljenih izdelkov; treh šol, ki so sodelovale v oblikovanju in izdelavi oblikovanega pohištva. Objavljena je tudi slika učencev in mentorjev prvonagra-jene skupine. Ostale so še tri fotografije, ki jih priobčujemo tokrtit.
Seveda pa tudi opis dela drugo in tretje nagrajene šole.
Drugo nagrado je komisija v sestavi: Tone Benda, Lojze Kahne, Matjaž Drčar in predsednik DS Slavko Bergant prisodila osnovni šoli 27. julij v Kamniku.
V pogovoru je sodeloval mentor tehničnega pouka na šoli Milan Ke-rec, ki je tudi vodil oblikovanje in izdelavo lesenih izdelkov. Ker pa so učenci omenjene šole razstavili tudi razne prtičke in slike v blagu, moramo omeniti tudi mentorice s tega področja: to sta Janja Verbančič, ki tudi uči tehnični pouk in Neva Ušče-ničnik, ki vodi izdelavo ročnih del.
Milan Kerec je povedal, da je njihova šola s prilagojenim programom. Poleg drugih predmetov se veliko ukvarjajo s tehnično vzgojo. Imajo svojo delavnico in klip — klap orodje.
Za posebno vrtno mizico in fotelje so kupili lesene ščipalke za perilo. Razstavili so jih in na novo oblikovali v omenjene izdelke. Seveda je bil najprej potreben osnutek. Za razstavljene izdelke so porabili nekako tri mesece, delali pa so učenci od četrtega do osmega razreda. Napravili niso samo razstavljene predmete, temveč več. Ob novem letu so jih podarili odraslim.
Tov. mentor je za prizadevno delo posebej pohvalil Tomaža Lipovška, Blaža Podjeda in Romana Semprimož-nika.
Ko so vsi skupaj izvedeli, da so v Stolu dobili nagrado, so bili zelo prijetno presenečeni.
Tretjo nagrado je komisija podelila Osnovni šoli kamniškega bataljona v Stranjah:
Učence, ki so sodelovali pri izdelavi miniaturnega pohištva, to je omare za dnevno sobo, foteljev in kavča, je v pogovoru za naše Glasilo vodil učitelj tehničnega pouka Jože Jankovič, ki je tudi največ povedal, kako so z učenci prišli do zamisli, da bi napravili kompletno opremo za dnevno sobo, seveda le ene petine normalne velikosti. Do tega zaključka so prišli, ker so imeli na razpolago približno tako velike lesne plošče.
Njihovo pohištvo dnevne sobe je v točnem razmerju do običajnih omar, kar so seveda dosegli z merjenjem.
Z delom so pričeli lani spomladi in tudi končali do dogovorjenega roka, to je lansko jesen. Če bi vedeli, da imajo na voljo še več mesecev časa, bi se lotili česa drugega ali pa si začeto delo drugače razporedili.
Kako so prišli na idejo, da bi napravili regal, fotelje in kavč. Na voljo so imeli nekaj naših prospektov, ki so jim bili osnovno vodilo. Seveda so izdelke potem po svoje oblikovali in tudi izdelovali.
Omara je v mizarskem pogledu prav tako izdelana, kot pravo pohištvo. Stro-
(Nadaljevanje na 14. strani)
Osnovna šola 27. julij iz Kamnika je za izdelavo po svoje oblikovanih izdelkov pokazala veliko pripravljenost. Pri tem gre posebno priznanje mentorju Milanu Kerecu in njegovima sodelavkama, ki so skupaj z učenci v izdelke vložili veliko naporov in dela.
(Nadaljevanje s 13. strani)
Tretjenagrajena skupina, učenci iz osnovne šole v Stranjah, so bili, pogledani skozi iotografsfki objektiv, kot ena družina. Videlo se je, da je njihov vodja Jože Jankovič dober strokovnjak in pedagog; človek, ki ga imajo učenci radi.
Ob ogledu razstave »Pohištvo malo drugače« so se učenci razkropili po celem razstavnem prostoru v upravni stavbi. Čeprav so še zelo mladi krajani, jih je zelo zanimalo, kakšno pohištvo izdelujemo. Tudi vpraševali so, kar niso mogli razumeti.
pi, stranice in dna so med seboj za-mozničeni; vsi robovi so zafurnirani, furnir natačno obrezan in ploskve in robovi fino obrušeni in seveda polakirano.
Oblazinjenje foteljev in kavča so pri ročnem delu opravila dekleta.
Za razstavljeno miniaturno pohištvo so skupaj porabili nekako 160 delovnih ur. Med tem časom so učenci pridobili osnovno mizarsko znanje, saj znajo žagati, oblati, mozničiti, furnirati robove, brusiti in lakirati.
Posebno zahtevno delo je bila montaža šanirjev za vrata, ker se tega pohištvenega okovja ne da nastavljati, kot običajne odmične spone pri omarah.
Mentor Jože Jankovič je z delom
učencev zelo zadovoljen, prav tako pa se je za pomoč zahvalil našemu nekdanjemu mojstru v površinski obdelavi stolarne, Francu Gradišku, ki je kot izkušen, visokokvalificiran mizar z nasveti rad pomagal v njihovi delavnici.
Tako je bilo z izdelavo, lahko bi rekli otroškega pohištva in predmetov. Vsi sodelujoči so pokazali domiselnost, voljo in tudi znanje.
Zares škoda, da v akciji niso sodelovale še druge kamniške šole in programa še bolj popestrile, obenem pa dale svojim učencem posebnega veselja do oblikovanja in izdelave pohištva na svojevrsten način in intenzivnega dela z lesom.
Ciril Sivec
Pomlad
Ona: Možek dragi, pomlad bo, pomlad!
On: No, in kaj potem?
Ona: Nič, sem mislila, da bo kaj.
* * *
Ko sem bila frklja, sem se od pomladi do jeseni potepala bosa.
Kako se pa sedaj?
Sedaj se pa brez hlačk.
Ali veš, zakaj Gorenjci ne jedo kislih kumaric?
Ne!
Zato, ker ne morejo glave v kozarec vtakniti.
Žena, v moji juhi je spet tvoj las.
Dragi: ko si me spoznal, si me imel tako rad, da bi me najraje pojedel, sedaj te pa en lasek moti!
Inflacija besni, cepiva pa od nikoder ni.
Dve ženi se pogovarjata:
Joj, kako sem srečna: on me ljubi, jaz njega ljubim, zanimajo ga iste stvari, zasluživa veliko denarja, zelo sva srečna, ko sva skupaj, samo...
Ti si pa res srečna ženska. Le kaj je tisto, kar te onesrečuje?
Ne vem, kako naj to povem mojemu možu!
Opravljivki:
Oprosti kolegica, saj me nič ne briga, saj se ne vtikam v tvoj zakon, ampak včeraj sem v parku srečala tvojega moža z mlado plavolasko!
Kaj si pričakovala, da ga boš videla s kanglico in lopatko v peskovniku?
Če dva stopita v zakon, sta to običajno kratkovidni moški in daleko-vidna ženska.
Kdaj pa kdaj pobrskamo po slikah izdelkov, ki smo jih izdelovali pred leti.
Takšna je tudi nekakšna garderobna stena, ki je združena s toaletno omarico in ogledalom. Ko danes pogledamo sliko tega izdelka, vidimo, kako ga je čas preživel.
XII. republiško smučarsko tekmovanje gozdarjev, lesarjev in lovcev
Vsi, ki imamo za osnovno dejavnost les in vsi, ki skrbe za naše gozdove, smo se zbrali na XI. lesariadi na Rogli.
Po večletnem premoru smo se gozdarji, lovci in lesarji že drugo leto zopet srečali na tradicionalnem tekmovanju — republiški lesariadi.
Skupno se je na tekmovanje prijavilo 506 tekmovalcev, da se pomerijo s strmino v veleslalomu in v tekih s kilometri. Organizator GG Maribor je tehnično izvedbo tekmovanja zaupal RTC Rogli.
Lepi tereni in vsa infrastruktura, ki spada zraven in daje RTC Rogli visok renome, so pripomogli, da je to eno boljših smučišč v Sloveniji. Žal pa ne moremo take ocene dati za tehnično izvedbo tekmovanja, saj se tehnična ekipa ni preveč trudila, da bi pripravila progo, primemo za republiško tekmovanje. Posebno proge za veleslalom so bile nepripravljene, saj so samo postavili in spustili nastopajoče po, progi. Na progi smo zato vidbli vel'ko težkih padcev, a na srečo se ni nikomu ' nič zgodilo.
Druga slabost pa je bila, da so tekmovanje napovedali ob 9. uri in takrat naj bi tudi pognali žičnice. Pa smo čakali zaman, kdaj se bodo p gnala kolesa, ki bi nas potegnila do starta.
Po nekajminutnem čakanju so nas obvestili, da je tekmovanje prestavlie-no na 9.30 in da sistemi žičnic ne bodo delovali, ker je napaka v električni napeljavi.
Tako smo morali s karto okoli vratu, naložiti smuči na ramo in gristi kolena po strmini proti štartu.
Za ogled proge je bilo dovolj časa. saj nismo mogli mimo vratič drveti tako, kot smo to storili po štartu.
Proga je bila samo poteptana s strojem in na to so postavili kole. Tako so se »luknje« pokazale že po prvih desetih tekmovalcih in se s številom nastopajočih samo večale. Tisti, ki so startali na koncu, so vozili že po pravem koritu s polno pasti.
Izvajalci tehničnega dela se niso nič trudili, da bi vsaj malo obložili nastale »■luknje«. Kljub temu, da smo morali na progi pokazati vse svoje znanje, smo morali imeti tudi nekaj sreče, če smo hoteli progo presmučati do konca.
Vse smo lepo prenašali, saj smo imeli to srečo, da je bilo vreme tako. kot smo si ga lahko samo želeli. Tako so nekateri, kljub temu da smo morali pešačiti v strmino, to ponovili še dvakrat in se spustili po strmini.
Tekači tudi niso bili preveč navdušeni nad progo, saj so jih med tekmovanji motili ostali smučarji. Vreme se je popoldan poslabšalo in sonce se je skrilo za oblake. Tako so zadnje tekače, ki so se poprijeli s progo, na cilju že pričakale prve snežinke.
Na proglasitev in podelitev medalj smo morali tudi čakati dalj časa. Uradni napovedovalec je dvakrat prestavil čas razglasitve.
Končno smo z zamudo pričakali razglasitev. Potihem smo pričakovali medaljo, a žal smo tudi tokrat ostali
brez nje in osvojili dve nehvaležni četrti mesti.
Rezultati:
Veleslalom ženske:
III.	kategorija
1.	Marija Urankar — Lip Bled,
2.	Verona Šmid — Alpies,
3.	Malči Podlipec — Elan,
9.	Anica Okorn — Stol
II.	kategorija
1.	Breda Pečnik — GG Celje,
2.	Ana Šifrer — Lip Bled,
3.	Meta Skrt — Alpies,
27. Helena Kovačič — Stol
I: kategorija
1.	Majda Prezelj — Alpies,
2.	Jelka Ristič — Lip Bled,
3.	Cvetka Praznič,
9. Polonca Suhovršnik — Stol,
21. Magda Repovž — Stol
Veleslalom moški:
IV.	'. kategorij a
L Peter Lahkota — GG Bled,
2.	Janez Bohinc — Elan,
3.	Jože Kolar — Alpies,
4.	Emil Verk — Stol
III.	kategorija
1.	Miha Zupan — Elan,
(Nadaljevanje na 16. strani)
Današnja pisalni miza in miza, ki jo prikazuje gornja slika, sta zares močno različni.
Tudi gornjo pisalno mizo smo izdelovali v Stolu. Bila je predvsem iz hrastovega lesa. In za tiste čase poseben dosežek.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi PETRA ZAVRŠNIKA se iskreno zahvaljujemo delovni organizaciji STOL, še posebej sodelavcem tozda SLOGA Moste za nesebično pomoč v času njegove ooiezni, za številno sprem ■ stvo na njegovi zadnji poti, za podarjeno cvetje, besede slovesa in pevcem za zapete žaiostinke.
Žalujoči žena in hčerka z družino.
Ko je skopnel sneg, so se na naših prostorih ob delavnicah pokazali tudi tisti odpadki, ki sta jih prej sneg in led nekako zakrivala.
Kar smo vrgli proč pozno jeseni in pozimi, je sedaj treba počistiti.
Morda ml teh odpadkov ne vidimo, prišlec pa se gotovo sprašuje, koliko nam je do čistoče in reda.
* * *
V prihodniih številkah bomo skušali objaviti slike, ki bodo prikazovale lepo urejena delovna mesta in okolje in tudi slike, na katerih bodo zadeve veliko manj urejene ali neurejene, kot se temu tudi reče.
NI naš namen povzročati zamero in po nepotrebnem dvigati krvni pritisk, prav tako tudi ne, da bi koga po nepotrebnem hvalili, pač pa, da bi tudi drugi naši delavci videli, da nekaterim Stolovcem gre za dober red in urejenost, drugim pa za to le toliko, kolikor je najbolj nujno.
Za prizadevnost smo ob sliki namenili dobro opazen + (plus), za nasprotno stanje pa — (minus).
(Nadaljevanje s 15. strani)
2.	Ivan Srebre — Lesna,
3.	Franc Plešec — Lesna,
32.	Jože Čater — Stol
II.	kategorija:
1.	Milan Rozman — GG Kranj,
2.	Drago Lolber — Lesna,
3.	Vito Šmid — Elan,
33.	Franc Šprunk — Stol
I.	kategorija:
1.	Viki Koželj — Elan,
2.	Marjan Golja — Alples,
3.	Edo Bizjak — Meblo,
10.	Marko Kotnik — Stol,
24. Anton Jeras — Stol
Rezultati v teku:
Ženske:
III.	kategorija:
1.	Ivanka Cerkovnik — Lip Bled,
2.	Marija Grabec — BF Ljubljana,
3.	Olga Vavpotič — Elan,
6. Anica Lavrač — Stol
11.	kategorija
1.	Albina Ristič — LIP Bled,
2.	Francka Kračun — Lip Sl. Konjice,
3.	Boža Grom — Liko Vrhnika,
5.	Anica Okoren — Stol
V	četrti in prvi kategoriji pa nismo imdli zastopstva.
Moški:
IV.	kategorija:
1.	Jože Kalan — Alples,
2.	Janez Hrovat — Elan,
3.	Jože Pintar — Lip Bled,
18. Štefan Humar — Stol
III.	kategorija:
1.	Janez Mole j — Lip Bled,
2.	Milan Zalokar — Lip Bled,
3.	Rajko Krašovec — Brest,
13.	Janez Lavrač — Stol
II.	kategorija:
1.	Franc Ivanič — GG Postojna,
2.	Janez Modic — GG Ljubljana,
3.	Roman Radman — Elan,
4.	Dušan Orehek — Stol,
14.	Brane Virjant — Stol
I. kategorija:
1.	Valentin Zupan — Elan,
2.	Tomaž Robač — Lesna,
3.	Mirko Lapanja — Lip Bled,
15.	Marko Berlec — Stol
Kljub temu, da nam ni uspelo osvojiti medalje, smo z dosežki, ki smo jih dosegli, zadovoljni.
V	IV. kategoriji veleslaloma ženske nismo imeli zastopstva in ravno tako v IV. in I. kategoriji tekov ni bilo na startu nobene naše ekipe.
Občinsko tekmovanje DO v veleslalomu in tekih
Občinski sindikalni svet je to sezono ponovil razpis za veleslalom in teke.
Drugi termin, 30. 3., je bil zelo srečno izbran, saj so bili pogoji na Planini idealni. Zato pa so tisti, ki so prepozno prišli na žičnico, morali čakati in jim zato ni uspelo priti pravočasno na start.
Marsikdo pa je zaradi slabih izgle-dov pri spodnji postaji, da mu ne bo uspelo priti pravočasno v gondolo, raje obrnil in se odpeljal na drugo smučišče.
Tekmovanje je bilo dobro organizirano in tako so ob 10. uri štartali tekmovalci na obeh progah. Po uri in pol je bilo tekmovanje v veleslalomu končano.
Ob 12. uri je bil napovedan start za tekače. Kot običajno, se tudi tokrat tekaškega tekmovanja ni udeležilo veliko tekmovalcev. Čeprav ima tek na smučeh veliko ljubiteljev, se tekmovanja udeleži le peščica najbolj zagrizenih. Seveda je poglavitni vzrok slabe udeležbe neprimeren termin in kraj. Veliko tekačev tekmuje tudi v veleslalomu in tako neradi nosijo s seboj dve garnituri.
Zelo skromna je bila udeležba med ženskami, saj sta štartali samo dve tekmovalki, medtem ko je bilo moških deset.
Vsem, ki so se tekmovanja udeležili, je vredno čestitati, saj vsi vemo, da so proge na Veliki planini zelo zahtevne.
Uradne objave prvih treh tekmovalcev so bile pred hotelom Šimnovec dve uri po tekmovanju.
Naj omenim nekaj vidnih rezultatov naših tekmovalcev.
Ženske veleslalom:
II.	kategorija:
4.	mesto — Helena Kovačič
III.	kategorija:
2. mesto — Anica Okorn Moški veleslalom:
IV.	kategorija:
2. mesto — Emil Verk I. kategorija:
1. mesto Marko Kotnik,
4.	mesto — Anton Jeras Teki:
Ženske:
III.	kategorija:
1. mesto — Anica Lavrač Moški:
IV.	kategorija:
1. mesto — Štefan Humar III. kategorija:
1.	mesto — Janez Lavrač II. kategorija:
2.	mesto — Dušan Orehek Končanih rezultatov ostalih tekmovalcev nismo še prejeli od občinskega sindikalnega sveta.
Jože Zupin
»Pesimist /e dvakrat na slabšem_. Prvič, ko se neke zadeve boji in potem, ko ta res pride, optimist pa le na koncu, pa še tedaj je zopet prepričan, da bo kmalu bolje.«
»Če nekoga ne maramo, ne bomo rekli dobre besede. Raje bomo udarili po njem.«
»Ne govori čez tretjega, ker ne veš, kaj misli tvoj sodelavec. Morda se prav s tistim bolje razume kot ti.«
»Veš, kaj je najlažje? Bahati se s tujim delom!«
»Zakaj bi pa s tem delom ravno sedaj pričeli in zakaj bi ga opravili ravno na tak način, in zakaj bi ga delali ravno ti delavci?«
»Če jim kaka zadeva zares uspeva, potem je to govorjenje o svojem delu.«
* * *
»Vsi so govorili, kako pridno so delali, po uspehih pa ta zadeva ni vidna.«
* * *
»Povedati moram, da sem zaljubljen in povsod vidim njen obraz: v cvetovih, ki so se razcveteli na robu gozda, v potoku, ki žubori čez sive kamne, v jasnem jutranjem nebu in celo ponoči, ko ne morem spati. Ne vem, ali je to normalno ...«
* * *
»če me ne boš maral, bom ponorela.«
»Ne boj se, tudi jaz sem že ponorel.«
* • •
Naši športniki se pred tekmovanji o marsičem pogovarjajo, največ pa seveda o tem, kdo bo boljši. Npr.:
»Boš videl, da te bom za nekaj sekund nasekal, pa če crknem.«
Ali pa:
»Saj sva prijatelja, vendar se pri športu ne dam. Zamalo bi se mi zdelo.«
Lahko pa tudi:
»Toliko mesecev sem treniral, da bi se zjokal, če ne bi bil med prvimi.«
Naši delavci, ki so se pogovarjali za Glasilo in kako stvar preveč natančno in pošteno povedali, so imeli potem s sodelavci probleme.
In jih še imajo.
Imamo dve plati: Prednjo, ki je navidezno zelo lepa in zadnjo.
»Res nimamo veliko plačo, delamo pa tudi tako, da večje ne zaslužimo. Če smo pošteni!«
* * *
»Moj mož ima visoko vročino!«
»Pazi, da ti ne bo pregorel!«
* * *
»Res je, da so tako rekli. Ni pa res!«
Včasih se čisto po nepotrebnem razburjamo.
Kot onadva zgoraj!
Dobro, da to ni fotografija, temveč le karikatura.
Izdaja v 2200 izvodih Industrija pohištva STOL Kamnik. Uredniški odbor: Ciril SIVEC (glavni urednik), Franc PESTOTNIK (odgovorni urednik), Franc STELE, Mitja REDJA, Nande LAH in Sonja ZORN. Izdajateljski svet: Tine BREZNIK, Diana RUTAR, Boris PLEVEL, Bine KLADNIK, Vinko JAGODIC, Franci ŠTEBE, Danica KOČAR, Sonja ZORN, Franc PESTOTNIK in Ciril SIVEC. Lektor: Ivan SIVEC. List izhaja vsak mesec in ga prejemajo Stolovi delavci, delavci na služenju vojaškega roka in upokojenci brezplačno. Natisnila TISKARNA LJUBLJANA v Ljubljani. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72.