Zapiski, ocene in poročila
STARO IN NOVO GRADIVO ZA TERSKA KRAJEVNA IMENA
Lagodnost nas sili, da uporabljamo krajevna imena, kakor so jih pisali drugi pred nami, ludi če se zavedamo, da so zgrešena. Kar zadeva krajevna imena v Benečiji, je raba napačnih oblik v preteklosti do neke mere opravičljiva, saj ne razpolagamo z resno strokovno študijo o njih. Pomanjkljiva in napačna informacija, diletantsko etimologiziranje, nasilna in topa prilagoditev oblik kranjskim shemam, zgrešena rekonstrukcija in v skrajnem primeru uveljavitev izmišljenih oblik so tu pustošile med lepimi in živimi oblikami z izidom, ki je na dlani vsakomur, ki se je kdaj ukvarjal s tem vprašanjem.'
Vztrajati pri oblikah, ki so jih rabili Rutar in drugi pred njim in za njim vse do današnjih dni (Primorski dnevnik, Matajur), je toliko škodljivo kot nepotrebno. Ob samem doslej dostopnem gradivu je moč dokončno urediti mnogo problemov in oblik. Za samo območje terskega narečja imamo od 1. 1904 na razpolago terske dialektolo-ške zapise Baudouina de Courtenaya^: v tej knjigi so zapisana tudi številna krajevna imena. Ob tem bogatem gradivu lahko konzultiramo mlajši vir in sicer disertacijo Ermacora Vidonija o terski toponomastiki^ in barski rokopis iz 17. in 18. stol., ki ga Vidoni citira.'' Končno bom dodal še oblike po svojih zapisih od 1. 1966 naprej.^ Seznam terskih vasi s tem ni izčrpan in gradivo ni zadostno za vsak kraj.
Kraje bom obravnaval po abecednem redu ločeno po dolinah, ki sestavljajo območje terskega narečja: sama Terska dolina, Kar-najska dolina, dolina čemjejske Reke, dolina Maline, pogorje Joanac. Na koncu bom dodal slovenska imena za nekaj furlanskih krajev.
I. TERSKA DOLINA 1. Bardo (Lusevera)
BdC ni v samem Bardu zapisal nobene oblike tega imena (v naslovu poglavja, posvečenega temu kraju, beremo: Brdo, Bardo); pač ima dva akuz. üm-Bärdo (Ter, 506, 2krat'=) in sküzre-Bfdo (Viškorša, 376) ter lok. čeu-Barde (Viškorša, 256).
V: Bardo, Ta-na-Bärdo (628); LS Tanabar-de 1755; V citira še 7 drugih toponimov Bardo iz terske doline, ki se v celoti skladajo z imenom te osrednje terske vasi.
M: Bardo, od Bärda, toy, Bardo, tou Barde, Bär jeni, Barščice, barski ( + y Bärjani, yo u Bardo, um Bardo, 6n Bardo (Njivica), taz Bärdan (Brezja).
Razen edinega zapisa sküzre-Bfdo iz Vi-škorše, torej iz sosedne Karnajske doline in ne iz same Terske, vse ostale oblike v vseh virih soglašajo z a v osnovi. Imel sem že priložnost povedati, da se mi zdi spričo imen za prebivalce in zaradi pridevnika — vse s sekundarnim a v osnovi — nujno ohraniti a tudi v samem toponimu: zaradi enotnosti v pisavi, zaradi razumljivosti (brdo bi domačinom zvenelo tuje, nerazumljivo), zaradi lažjega razlikovanja specifično terskega Barda od sto slovenskih Brd, končno zato, ker poznajo zgod. viri obliko z a.
Knjižni jezik bi torej smel poznati le oblike: Bardo, od Bärda, v Bardo, v Bardu, Bärjani, Barščice, barski.
2. Breg (Pers)
BdC: Br/eiane (-1-, 527), Brježene (-1-, 528); V: Brjek, Breik (345), LS: Tanabrieche in še 4 drugi toponimi iz terske doline, ki se ujemajo s temi tremi oblikami;
M: nom. Brieh, gen. od Brija, akuz. cou Brieh, lok. tanaltou Briju, Brieženi, Brie-ščice, brieški (Bardo), or u Brieh, tana Briju, od Brija, Briežen, Brieščica, brieški (Njivica).
* Prof. Giovambattista Pellegrini s padovanske univerze mi je nedavno v zasebnem pogovoru priznal, da rabi v svojih razpravah imena, ki so se uveljavila v slov. publikacijah, čeprav mu je jasno, da so v veliki meri zgrešena. V bodoče pa da bo pisal imena tako, kakor jih sami Terjani izgovarjajo. ^ Jan Baudouin de Courtenay; Materialy dlja južno-slavjanskoj dialektologii i elnograin, II. OJ>razcy jazyka na govorah Terskih Slavian v severovostoč-noj Italii. S.-Petersburg, 1904, Odslej krajšano BdC.
3 Ermacora Vidoni: Saggio suUa toponomastica slava deil'alta valle del Torre, territorio deU'ex comune di Ciseriis {Tarcento}, Lusevera. R. Universita di Padova, anno accademico 1944-1945. Odslej kr.: V. ' Libra Copia degli Stromenli, 1634—1777, iz barskega župnijskega arhiva. Odslej kr.: IS. ^ Odslej kr.: M. — Opomba uredništva: Pri navajanju gradiva iz omenjenih virov ni bilo mogoče upoštevati vseh diakritičnih znamenj pod in nad samo-glasniškimi črkami.
" V oklepaju: ime vasi, v katerem je bila oblika zapisana, razpoznavna številka pri BdC oz. zap. št. toponima pri V.
' Križec v oklepaju pomeni, da je bila krajevna oblika zapisana v samem kraju, na katerega se nanaša.
147
Knj. j.: Breg, od Brega, v Breg, na(/v) Bregu, Brežani, Breščice, breški.
3. Fijplan (Flaipano)
BdC: sän-u-Fijplän  ( + , 584),  tu-FijpIäne ( + , 563, 566); nom. Filpän, lok. täna-Fi-pläne in čje-na-Fiplane (Breg, 527); V: nom. Filpän in Flaipan (263), Fiplana, ta-par-Fipldna (str. 77 in 58), Filpän (str.
130);
M: Fejpldn, ce na Fejplän, ou na Fejpiän, od Fejplana, tana Fejpläne, Fejplänjen, Fejplajščica, iejpläjska (Njivica), Fejplänje-ni, Fejplajščice, iejpläjski (Bardo);
Najbolj živa je videti oblika Fi(j)plän z varianto Fejplän; medtem ko je oblika Flaipan furlanska, si ne razlagam oblike Filpan.
Knj. i.:Fijplän, od -a, na —, na -u, Fijpld-njani, Fijplaščice, lijpläski.
4. Kujija (Coja, Coja slava) BdC: 0.
V: Kuja (str. 76), Kuja 1393 (str. 101);
M: Kujia, dou Kujio, od Kujie, tu Kujie, dan Kujien, Kujiščica,- kujiski (Njivica); Kujia, dou Kujio, tou Kujie, Kujien, Kujiščica, kujiški = od Kujie (Bardo).
Etimologija Koja < hoja, teoretično možna zaradi pojava hišo > kiša, je spričo novega gradiva neosnovana; pa tudi drevesno ime hoja je Terjanom neznano [dana, brina); odkod torej Kujia?
Knj. j.: Kujija, od -e, v -o, v -i, Kujijan, Kujiščica, kujiški.
5. Mala Mazerja (Malamaseria) BdC: 0.
V: Malamaseria (206);
M: Mazerja, ou Mazerja, od Mazeraj, tu Mazerja, dan Mazerjen, Mazerščica, ma-zerska (Njivica), Male Mazerja, tou Male Mazerja, dol u Mažierjah, od (Malih) Mazeraj, tou Malih Mazerjah, Mälemazerjen, Malemažerščica (Bardo);
Knj. j.: Mala Mazerja, Malih Mazerij, v Malih Mazerjah, Malamazerjan, Malama-zerščica, mal amaze rs ki.
6. Montenara (Montenars)
Bde: čje-Montenara (Breg, 529), čjeu-Mon-tenära (Fijplan, 566), dn-z-Montanarej in sän-z-Montenärja (Fijplan, 584);
V: 0
M: Montenära, c6 Montenära, od Montc-nära,  to Montenära, dän od Montenära
(Njivica); coy. Montenärah, Montenärac, Montenarščica (Bardo);
Knjižna oblika Gorjani je očitno izmišljena. Knj. j.: Montenära neskl., (ali rajši: Mon(endra, Montenär, v Montenärah?), Montenärec, Montenarščica.
7. Müzac (Musi)
BdC: öre-u-Müzac (Bardo, 454), ör-u-Müsci (Bardo, 445);
V: Müzac, Ta-par-Müzac je po V le ime gorske verige, vas je po njem le Tanata-viele;
M: Müzac, od Müsca, ore u Müzac, toy. Müzcu, Muščani, Muščice, muški (Bardo);" Knj. j.: Müzac, od Müzca, v Müzac, v Müzcu, Muščani, Muščice, muški.
8. Njivica (Vedronza)
BdC: do-na-Njivici (Viškorša, 377);
V: Njivica, Ta-par-Njivica (512);
M: Njivica, Njivarji, Njivarice, njivarski (+), tana Njivici, tana/dou na Njivico, od Njivice, Njivarji, Njivarce (Bardo);
Knj. j.: Njivica, od -e, na -o, na -i, Njivarji, Njivarice, njivarski.
9. Ovše (Cretto)
BdC:  to Dolenje Ouše, Ouše  ( + ),  tüu-
Ouša,   tuu-Ouša   ti-orenje  nu   ti-dolenje
(Breg, 527), Uouša (Breg, 529), Ućušane
(Breg, 527), OMŠani (Fijplan, 590);
V: ta-par-Ouša (str. 58), Ouša, Tapar-Ouša
(313);
M: Ouša, co Ouša, od Ous, tu Ousah, Öu-sen, Ousejščica, ousejska (Njivica), Oušči-ce, ćuski (Bardo);
Knj. j.: Ovše, od Ovš, v Ovšah, Ovšani, Ovsejščice ali Ovščice, ćvški.
10. Podbardo (Cesariis)
BdC: nima zapisov v samem kraju, pač pa nom. Pod Berden in Pod-Bärdo (Viškorša, 377), gen. tas-Pod-Bärda (Ter, 517);
V: Podbardo (str. 165 in 78) in Potbärdo (str. 2), Potbärdo (str. 78); M: od Pod Bärdan, Podbardo, ore Pod Bärdan  (Njivica), če Podbardo,  Podbarjeni,
Podbarščice (Bardo).
Glede pisave z a v osnovi gl. Bardo; očitno živita ena ob drugi starejša oblika Pod Bärdan in mlajša Podbardo; prva se je ohranila le v nekaterih krajih in v omejenem številu zvez; druga je splošna.
148
Knj. j.: Podbärdo in Pod bärdan, od Pod-barda, v Podbärdo, v Podbärdu, Podbärja-ni, Podbdrščice, (podbärski?).
11. Sedila (Sediiis) BdC: 0.
V: nom. Sedila (Za Varhan in na Njivici, Str. 77 in 103);
M: Sedila, dou Sedila, od Sediu, ja živin dou Sedila, Sedijen, Sedijščica, sedijska (Njivica); tou Sedilah, tou Sedila, od Sediii, Sedijen, Sedijščica, sedijsko vino (Bardo);
Knj. j.: Sedila, od Sedil (-u), v Sedilah, Se-dijan, Sedijščica, sedijski.
12. Sedlišča (Micottis) BdC: 0.
V: Sedlišče, Ta-par-Sedlišča (727 bis)
M: od Sedlišč, cou Sedlišča, tou Sedlišča, Sedliščani, Sedliščice, sedliški (Bardo); tou Mekota, tu Mekotah (Za varhan);
Knj. j.: Sedlišča, od Sedlišč, v -a, v -ih, Sedliščani, Sedliščice, sedliški.
13. Šmardeča (Sammardenchia) BdC: 0.
V: ta-par-Sn^ardenka (str. 58), Smardenča, Smardeča, Smardenčani (Fijplan, Breg, str. 75), Samardenka 1395 (str. 76);
M: Smardeča, đon Smardečo, od Smardeče, tou Smardeči, Šmardečen, Smardejščica, šmardejski (Njivica); Smardeča, tou Smardečo, tou Smardeči, od Smardeče, Smarden-čen, Smardejščica, šmardejski (Bardo);
Knj. j.: Smardeča, od -e, v -i, v -o, Smarde-čan, Smardejščica, šmardejski.
14. Štela (Stella)
BdC: one-u-Stela (Breg, 529, 2krat);
V: nom. Slela, Steani (str. 77);
M: Štela, o na Štela, od Steu, tu Stelah, une na Stela(h), Steen, Stejščica, stejska (Njivica);
Knj. j.: Štela, od Štel (-u), v Štelah, Stejan, Stejščica, stejski.
15. Ter (Pradielis)
BdC: akuz: tleu Ter (-f, 517);
V: nom. Ter (str. 211) in za reko: Ter, D6-
leter (237);
M: Ter, od Tera (-|-); Ter, od Tera, od Te-rä, ore u Ter, dou Ter, tou Teru, Terjani, Terščice (Bardo, Njivica);
Knj. j.: Ter, od Tera in Terä, v Ter, v Teru, Terjani, Terščice, terski.
16. Uzijunt (Useunt) BdC: 0.
V: Uziünt (166);
M: Uziünt, tou Uziünt, od Uziünta, tou Uzi-ünte, Uziüncen, Uziunščica, (Bardo);
Knj. j.: Uzijünt, od -a, v -u, Uzijunčan, Uzi-junščica.
17. Vizont (Chialminis) BdC: Vizont {+);
V: 0.
M: Vizonf, tou Vizont, od Vizounta, tou Vizönte, Vizounčen, Vizujščica, vizuöjsko vino (Bardo);
Knj. j.: Vizont, od -a v -u Vizončan, Vizćj-ščica, vizojski.
18. Zavarh (Villanova delle Grotte)
BdC: läza-Uäran (+, 418), po Zauarški (Vizont, 413);
V: Zavärh (str. 2), Za-Varh, Za-Vark (str. 78), Vdršan, Taza-Vdršan, Varšani (620, prebivalci);
M: od Zavärha, un Zavärh, tou Zavärhu, Zavarsäni, Zavarščice, zavärski (Bardo).
Kakor v primeru Podbärdo živita ena ob drugi starejša oblika Za-Värhan in mlajša Zavärh. Glede pisave a v osnovi gl. Bardo. Knj. j.: Zavärh in Za varhan, od Zavärha, v Zavärh, v -u, Zavarsäni, Zavarščice, zavärski.
19. Zuinaja (Zomeais) BdC: 0;
V: Zumaja (str. 102), Zomeaja 1393 (str. 102);
M: Zumaja, dou Žumaja, tou Zumdjah, od Žumaj, Zumdjen, Zumajščica, žumajski (Bardo, Njivica),dan Zumäjin (Njivica).
Knj. j.: Žumaja, od lumäj, v -a, v -ah, Zu-mäjan, Zumajščica, žumajski.
(Se bo nadaljevalo)
Pavle M e r k a Trst
149