| 169 |
GEODETSKI VESTNIK | 62/2 |
UVODNIK  | EDITORIAL
Anka Lisec
glavna in odgovorna urednica Geodetskega vestnika  | Editor-in-chief
NOVOSTI …
Drage bralke in bralci Geodetskega vestnika! Trije meseci so pretekli od izida zadnje številke revije in 
nekaj zagotovo drži – v našo stroko je letošnja pomlad prinesla mnogo novosti, veliko več kot običajno. 
Konec aprila je bil lansiran še en satelit v okviru evropskega programa Copernicus. Sentinel-3B je že 
sedmi satelit in zaokrožuje prvo fazo uresničitve misije Sentinel za opazovanje Zemlje. Zelo obetavne so 
tudi najnovejše novice iz Bruslja – Evropska komisija je v začetku junija predlagala, da se za naslednji 
dolgoročni proračun EU za obdobje 2021–2027 nameni 16 milijard evrov za evropski vesoljski program, 
kar vključuje naložbe v infrastrukturo za satelitsko določevanje lokacije, tudi sistema Galileo in EGNOS, 
infrastrukturo za opazovanje Zemlje, sistem Copernicus, ter naložbe v aplikativne rešitve, ki slonijo na 
navedeni infrastrukturi. Mnogo izzivov torej za geodetsko in geoinformacijsko stroko …
Pomembna spomladanska novost, ki se dotika večine nas, pa naj bomo zaposleni v akademski sferi, javni 
upravi ali pa zasebnem sektorju, je dokončna uveljavitev evropske uredbe o varstvu podatkov GDPR 
(angl. General Data Protection Regulation). Tako imenovana Splošna uredba o varstvu podatkov je sicer 
začela veljati že 25. 5. 2016, njene določbe pa se morajo neposredno uporabljati v vseh državah članicah 
v dveh letih po uveljavitvi. Slovenija pri njenem uvajanju v svojo zakonodajo nekoliko zamuja, tako 
so določbe navedene uredbe večinoma nadomestile (vsaj začasno) določbe Zakona o varstvu osebnih 
podatkov iz leta 2004.
Zadnja, a ne najmanj pomembna novost je uveljavitev nove zakonodaje s področja regulacije inženirske 
dejavnosti v Sloveniji. Spremembe se sicer nanašajo le na regulirani del geodetske stroke, a se ne glede na 
to velja vprašati, ali so predlagane rešitve res korak v pravo smer. V uradnih razlagah nove zakonodaje je 
zaslediti argumente, da so bile spremembe potrebne zaradi zahtev evropske skupnosti. Ob poznavanju 
ureditve regulacije geodetske dejavnosti v drugih evropskih državah ter aktualnih razprav na evropski 
ravni moram ugotoviti, da nove zakonske določbe v marsičem niso primerljive z evropskimi praksami 
in priporočili. Še bolj pa skrbi dejstvo, da je z zakonodajo povezana vrsta nejasnosti. Kako se to lahko še 
vedno zgodi na stopnji, ko je večina zakonskih določil že uradno veljavnih? Morda pa je težava le v tem, 
da nismo dovolj informirani. Močno upam, da je tako.
Veliko manj negotovosti in zanimivih izzivov v našo stroko vsekakor prinašajo tehnološki novosti, pa 
tudi zahteve družbe po podatkih in storitvah na področju geodezije in geoinformatike. To dokazujejo 
zanimivi znanstveni in strokovni članki, ki so objavljeni v tej številki. Vse več je tudi društvenih prispev-
kov, kar – upam – nakazuje, da smo spet na pravi, skupni, optimistični poti … 
Prijetno branje vam želim in upam, da boste v teh poletnih mesecih našli tudi čas za zaslužen oddih.
NEWS AND CHANGES …