1 Leto XIII. Štev. 142	TELEFON« UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 1L409	Maribor, 24. in 25. junija 1959	NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16din. lujii :’ 'jOdin	Cena din t*—
Zbiranje sil na Daljnem vzhodu
Nagel in uspešen potek konference angleškega in francoskega generalnega štaba v Singapuru. Oborožena intervencija ni izključena. Nadaljevanje šikan v Tiencinu. Položaj v Svatovu. Chamberlain: „Za protiukrepe
še ni čas“
SINGAPUR, 24. junija. Angteško-francoska obrambna konferenca je že včeraj rešila skoraj vsa vprašanja, ki zanimajo obe vojni sili. Razlog za tako nagel potek pogajanj je v tem, da je bilo vse glavno delo že preje opravljeno. Iz vrst tu zbranih vojaških dostojanstvenikov je bilo mogoče izvedeti, da presojajo položaj v Tiencinu in sploh na Daljnem vzhodu kot zelo resen. Konferenca spremlja zelo pazljivo tudi dogodke v Svatovu, od koder prejema neprenehoma brezžična šifrirana poročila. Tu se ne izključuje skorajšnja oborožena intervencija. Angleške in francoske bojne sile so na Daljnem vzhodu mnogo šibkejše kakor japonske, toda s spretnim manevriranjem bi kljub temu m ogle doseči zaželene uspehe.
NOBLE SKUPNI POVELJNIK.
SINGAPUR, 24. junija. Exchange Tele-graph poroča, da je angleško-francoska obrambna konferenca včeraj določila angleškega admirala sira Percyja NoMeja za vrhovnega poveljnika angleških in francoskih sil na Daljnem vzhodu in da bo služil Singapur kot pomorsko oporišče za obe vojni mornarici.
POLOŽAJ V TIENCINU.
TIENCIN, 24. junija. Šikane japonskega vojaštva proti angleškim državljanom so se včeraj nadaljevale. Še vedno so ljudi vpričo žensk in otrok slačili do nagega. Dočim so pa bili teh neprijetnosti do predvčerajšnjim deležni le Angleži in sovjetski državljani, včeraj tudi Nemcem niso prizanašati. Za danes so napovedane
v japonski koncesiji velike demonstracije Kitajcev proti Angležem, kar aranžirajo seveda Japonci.
TIENCIN, 24. junija. Spričo ostrega nastopa Anglije in Zedinjenih držav je napetost tu včeraj nekoliko popustila.
POLOŽAJ V SVATOVU.
SVATOV, 24. junija. Ker sta ostala v pristanišču navzlic japonskemu ultimatu ne le oba rušilca, ampak sta včeraj pripluli sem še dve drugi bojni ladji, en3 angleška in ena ameriška, tudi 60 angleških in 80 ameriških državljanov, ki so se prej že odločiti, da zapuste Svatov, ni odpotovalo. Odpotovali sta le dve ženski. Angleška oblastva so pozvala paro-brodniške družbe, naj še nadalje vzdržujejo promet s Svatovom. Japonci so po-
jasnili, da niso dali ultimata, ampak le prijazen nasvet, naj se tuje bojne ladje odstranijo. Kitajci so na umiku iz Sva-tova povzročili ogromne požare ter porušili mostove, jezove in ceste. Umaknili so se v notranjost, od koder se pripravljajo na protinapad in zbirajo v ta namen nove čete.
LONDON, 24. junija. News Chronicle javlja, da so Japonci ob priliki zavzetja Svatova izgubili 22 mož, 44 pa jih Je bilo ranjenih.
CHAMBERLAINOV A IZJAVA.
LONDON, 24. junija. Na včerajšnji do poldanskl seji parlamenta je ministrski predsednik Chamberlain poročal tudi o brutalnem postopanju japonskih straž v Tiencinu. Dejal je med drugim, da je zunanji minister Halifax poklical k sebi ja. ponskega veleposlanika v Londonu in dodal, da ne dvomi, da mu bo zelo Jasno povedal, kaj mislita angleška vlada in narod o teh dogodkih. Na vprašanje, ali so že sklenjeni protiukrepi, je Chamberlain odvrnil, da zanje še ni napočil pravi čas.
VELEPOSLANIK PRI HALIFAXU.
j.ONDON, 24. Junija. Zuiumji minister Kalifa* je spr^el včeia] Japonskega veleposlanika in mu obrazložil stališče angleške vlade glede Tiencina.
Obnovitev pogajanj v Moskvi v ponedeljek
ANGLEŠKA IN FRANCOSKA VLADA ODGOVORITA DANES ALI JUTRI. — V ČEM SO SE NESOGLASJA. — FRANCIJA NA STRANI RUSIJE, A UDALA SE BO NAJBRŽ TUDI ANGLIJA.
LONDON, 24. junija. Po poročilih iz Moskve so rusko-angleško-francoska pogajanja zopet začasno prekinjena, in sicer zaradi tega, da moreta angleška in francoska vlada proučiti dokončne ruske predloge, ki so bili v četrtek zvečer izročeni njunim zastopnikom v Moskvi.
V	tukajšnjih diplomatskih in političnih krogih so prepričani, da bosta tako angleška kakor francoska vlada dobrohotno proučili ruski odgovor. Obe vladi bosta skušali ugoditi vstrajanju Rusije glede garancij baltskim državam. ' čeprav so v Londonu še vedno mnenja, da ni mogoče dajati garancij državam, ki si jih ne žele, vendar razumejo ruske skrtri za primer, da bi ostale njihove sevemozahod-ne meje nezavarovane. O tem je razpravljal sinoči tudi zunanji minister Halifax z ruskim veleposlanikom Majskim. Pred tem je pa imel Halifax dolg razgovor s francoskim londonskim veleposlanikom
Corbinom.
LONDON, 24. junija. Kakor se izve iz zanesljivega vira, garancije baltskim državam niso edina niti glavna’postavka razločka naziranj med Londonom in Moskvo. Bolj važna je nespiemenljiva za-’ hteva sovjetske Rusije, da se mora uveljaviti medsebojna pomoč avtomatično, t. j. brez vsakih prejšnjih posvetovanj, razpravljanj in pogajanj. Moskva stoji na stališču, da pomeni angleška konzultativ-na metoda za Rusijo negotovost in nevarnost opogumljanja napadalca. Angleži se pa upirajo ruski zahtevi zato, ker se boje, da bi mogla v tem primeru Rusija hote izzvati napad. Francija se popolnoma pridružuje ruskemu stališču, a se zdi, da se bo tudi Chamberlain sedaj pod silo razmer udal in bodo Seedsu že danes ali jutri odposlane dokončne instrukcije v Moskvo.
V	tem primeru se bodo pogajanja obnovila v ponnedeljek.
Francosko-turški sporazum
POGODBA O ZAVEZNIŠTVU IN POGODBA O ODSTOPITVI HATAJA TURČIJI STA BILI VČERAJ SLOVESNO PODPISANI V PARIZU IN ANKARI. —
PARIZ, 24. junija. Včeraj je bil na Quai d*Or8ayu svečano podpisan franco-sko-turški zavezniški sporazum. Za Franco ga je podpisal zunanji minister Bon-net, za Turčijo pa pariški poslanik. Besedilo je enako onemu angleško-turške pogodbe, sklenjene meseca maja. Sporazum določa sodelovanje na vseh področjih, medsebojno pomoč vseh bojnih sil v primeru vojne v Sredozemlju in zagoto-
vilo varnosti na Balkanu. Istočasno sta podpisala enako besedilo v Ankari turški zunanji minister Saradžoglu in francoski poslanik. Pogodbi je priložen dodatek o odstopitvi Hataja (Aleksandrete) Turčiji. Ta bo slovesno razglašen v veliki narodni skupščini v Ankari. Seje se udeleže vse politične osebnosti in skoraj ves diplomatski zbor, v kolikor ni že odpotoval na počitnice, kakor n. pr. nemški posla-
nik von Papen. Uveljavljena bo pogodba dne 23. julija. Dan preje zapuste ozem« lje francoske čete, nakar bodo slovesno vkorakale turške. V nagovorih ob podpisu sta Bonnet in turški poslanik izrazila veselje nad podpisom sporazuma. Bonnet je naglasil, da ni naperjen proti nikomur, ampak želi služiti samo miru in ohranitvi sedanjega stanja.
PARIZ, 24. junija. Današnji listi tolmačijo sklenitev francosko-turške pogodbe kot važen napredek v stvarjanju obrambnega bloka, ki se raztega od Iraka, Irana, Sirije, Transjordanlje, Palestine do Turčije na eni In do Egipta na drugi strani. Tudi severno področje Turčije tvori podaljšek tega bloka, v katerem pa manjka zaenkrat še Bolgarija. Vendar je upati, da se bo posrečilo v smislu izjav romunskega zunanjega ministra Gafenca, pridobiti tudi Bolgarijo. Predvsem pa je važna pridobitev Turčije. Turčija je od Franca
I.	do Napoleona III. vedno stala na strani Francije in le nesrečno leto 1914. jo je začasno odtujilo. Z včerajšnjim dnem je ta vmesna doba definitivno pokopana.
Zagisto
Aglu paša
Te dni se je mudil na obisku v prestolnici Turčije, Ankari, egiptski zunanji minister Zahije paša, kjer je sklepal egipt-sko-turško politično in vojaško zvezo, lz Ankare je prispel včeraj v Sofijo, od
Priprava rezervnih zalog surovin
LONDON, 24. junija. Angleški trgovinski minister sir Stanley in ameriški veleposlanik Kennedy sta podpisala sinoči velevažno pogodbo o medsebojnem vkla-diščenju ogromnih rezerv v primeru vojne. USA bodo hranile vojne rezerve bombaža, 6000 bušlov v vrednosti 16 milijard din. Anglija pa bo do enake množine nakopičila kavčuka v Ameriki. Dogovor velja za sedem let. Rezerve bo smatrati za »železne« in se ne bodo smele zmanjšati.
BELGIJA ZA VOJAŠKO SODELOVANJE
BRUSELJ, 24. junija. Na včerajšnji seji zunanjepolitičnega odbora belgijskega senata je bil sprejet sklep, da prične Belgija nemudoma generalšlabna pogajanja z nekaterimi silami.
tam pa pojde jutri v Atene, kjer bo razpravljal tudi o egiptsko-grškem sodelovanju v primeru vojne. Poročila, ki prihajajo iz Kabire (tako se glavno mesto Egipta imenuje arabsko, dočim je Kairo ali Cairo italijanska oblika, opravičena prav tako malo, kakor nemški Marburg za Maribor!) pa potrjujejo soglasno o naglem utrjevanju egiptskih in sudanskih mej nasproti Libiji in Eritreji in Abesiniji, ker se Egiptc boje talijanskih teženj po zvezi med Libijo in Abesinijo, ki bi mogla nastati samo z zavzetjem egiptsko-angleškega Sudana. Vse to dokazuje, da je v Egiptu docela propadla smer vafdi-stov ped sedanjim vodstvom Agluja paše, ki je skušala uveljaviti popolno odcepitev od Angležev in njihove mednarodne politike. To pa je važno tudi za vpliv na vse ostale Arabce.
Koliko prebivalcev ima Italifa
Po podatkih italijanskega statističnega urada je znašalo število prebivalcev Italije 31. maja 44,247.000. 21. aprila 1936! je bilo 43,059.889 Italijanov. Na egejskem otočju je 140.848 Italijanov, v Libiji 848.610 in v tiencinski koncesiji 7.953. Italijanska Abesinija ima 10 milijonov prebivalcev, Albanija pa 1,037.856.
Tuj denar za madžarske volitve
Na neko zadevno interpelacijo v madžarskem parlamentu je izjavil ministrski predsednik grof Teleki, da je nekaj dni po razpisu madžarskih parlamentarnih volitev nekdo, ki ni Madžar in ni iz Madžarske, pokupil na ouriSki borzi
600.000	efektivnih Pengov. V madžarskem gospodarskem življenju ni bilo opaziti niti sledu efekta teh pengov. Iz tega sledi, da so bili dani na razpolago neki skupini za volitve. (»Jutarnji list..)
Praga brez diplomatov
Dne' 20. t. m., kakor poročajo nemški listi, je potekel rok, ki ga je stavila nemška vlada vladam tujih držav za priznanje češkega protektorata. Ker večina držav, posebno pa demokratične velesile, protektorata ni priznala, njihova diplomatska in konzularna zastopstva v protektoratu nimajo več uradnega značaja in tudi ne uživajo več pravic eksteritorial-aosti.
Maribor, 24. junija.
Naši južni bratje imajo dva lepa pregovora, ki sicer razlagata muslimansko fatalistično gledanje na svet, vendar nenavadno dobro opisujeta naše domače politične prilike in neprilike.
»Sjaši Kurta da uzjaši Murta« je prva taka naša politična življenjska resnica. Tudi mi Slovenci imamo podobno frazo: »Kufre gor, kufre dol!« Po tem načelu se odvija in zavija vse naše politično življenje.
Pri nas na Balkanu teče življenje hitreje kot drugod v Evropi in tudi politično življenje je podvrženo temu pravilu. V Angliji je n. pr. Eden, odkar ni več na ministrskem položaju, še vedno prav tako velika politična avtoriteta — manjka mu le stvarna moč, ki jo je imel kot član vlade. Podobno je s Churchillom in Baldwinam ter Lloydom Georgeom. Tudi v Franciji sta ostala Blurn in celo Flan-din, kakor najlepše kaže zadnja njegova proslava, nesporni avtoriteti v političnem Življenju, čeprav nista že davno več na vladi.
Pri nas pa vlada nekaka kriza avtoritete. Iz naše polpretekle politične dobe so znani primeri, kako so politični voditelji zrastli visoko pod nebo in preko noči padli z neba na zemljo. To se je zgodilo Pašiču, Davidoviču, Pribičeviču, Radiču in tudi drugim veljakom naše parlamentarne zgodovine. Tudi pošestoja-nuarske politične voditelje je doletela enaka usoda.
Prvi so bili avtoritete po volji naroda, drugi po svojem položaju. V tem je sicer že velika razlika, ki jo pa zmanjšuje sedanji položaj v svetu sploh: avtoritet po položaju je danes veliko m mogoče še več kot onih prvih. Da so prvi padli preko noči, smo se čudili in se bo še čudila naša politična zgodovina. Za druge je bil padec razumljivejši: sami selbi si izpod-režejo vejo, na kateri sedijo, in njihova sposotmost se v pravi luči pokaže šele potem, ko pridejo v opozicijo.
Tu pa pridemo do največje razlike med prvimi in drugimi. Prvi politični veljaki ostanejo avtoritete tudi potem, ko pridejo v opozicijo. O avtoriteti pošesto-januarskih politikov pa navadno ni ne duha ne sluha. Kakor so se nenadoma pojavili, tako so tudi nenadoma izginili. Skoda, ki je pri tem nastala, se danes še ne da oceniti.
Vsak narod na svetu, posebno pa tisti, ki že po svoji strukturi predpostavljajo demokracijo drugim režimom, nujno potrebuje politične avtoritete. Škoda, ki se je pri nas v zadnjih desetih letih naredila, je neprecenljiva: kdo in kaj je pri nas danes politična avtoriteta? Z odpravo demokracije je bila zaprta pot mlajši generaciji, da bi dala naravni naraščaj za bodoče politične voditelje in bodoče politične avtoritete. Smeli niso ne govoriti ne pisati in ne organizirati. Starejše generacije so si tako na za njih prijeten način izključile konkurenco. Z uničevanjem demokracije starejše generacije niso samo zavirale vseh pojavov mladine, temveč so storile še vse, da z nedoslednostjo in neznačajnostjo ubijejo svojo lastno av-toriteto,' kolikor jo je pač Mo.
Vprav zaradi, pomanjkanja avtoritet je danes tudi pri nas politično življenje pusto, prazno in zoperno, kakor so puste naše poljane na krasu, kjer raste samo grmičevje brez visokih dreves
Drugi pregovor, naših južnih bratov pa Pravi: »Ako noče pri« hrib k Mohamedu, se mora Mohamed sam potruditi do njega.« Tu je posebno za nas Slovence kar Preveč politične resnice. Naši Mohame-niso nikoli mogli dočakati, da bi >“g£ k njim, hrvatski pa obratno mkoh niso prišli na misel, da bi oni šli k hribu.	1
Vendar tudi ta pregovor ni popoln. Zakaj se ne bi našla neka srednja pot? Našli so jo praktični Italijani.
Zadnjič sem v italijanskem meslu Peru*!« opazoval, kako si zna pomagati po-
‘r?ba ,hoditi »k bregu*,
•	>■	® Pisma strankam na dom Kar
lepo požvižga pred hišo in že začno gospodinje spuščati po prvi košarice, v ka-fere potem položi pošto. Tu je nastal izredno lep primer kompromisa, ki ga naš «rek o Mohamedu in hribu nep^a
jo S?™ !aj™ro',romis s*l. ki znalo čakati na hrib, znajo pa se tndi ob pravem času k njemu potruditi.
... }en' & tajnost uspeha njihove politike in- tudi- jasnost neuspeha, naše. Rr.
Nemški opomin Francu
NEMČIJA IN ITALIJA NE BI MOGLI DOVOLITI NEHVALEŽNOSTI NACIONALISTIČNE ŠPANIJE ZA VELIKO
BERLIN, 24. junija. DNB. »Diplomatisch-politische Korrespondenz« je objavil zelo resen opomin na naslov Francove Španije. V svojem članku pravi, da sta Nemčija in Italija edini omogočili zmago čet generala Franca, dočim so demokratične države, zlasti Francija, odkrito podpirale
NESEBIČNO PODPORO.
republikance. Nemčija in Italija, ki sta tako nesebično stali na strani nacionalistične Španije, ne bosta mogli dovoliti, da bi ju sedaj izključili od nadaljnjega sodelovanja in nedvoumnega zavezništva. Našli bosta sredstva in načine, da onemogočita nehvaležno izigravanje.
Domaa zapisk
Proslava revolucije v Parizu
STO IN PETDESETA OBLETNICA SESTAVE DEKLARACIJE ČLOVEČANSKIH PRAVIC, KI SO PREOBRAZILE SVET IN USTVARILE NOVO DOBO. —
PARIZ, 24. junija. Včeraj je Francija proslavila obletnico dne, ko je volja tretjega stanu definitivno zmagala nad voljo kralja. Je to rojstni dan najpomembnejšega dogodka v svetovni zgodovini: na dan 23. junija 1789. je bila sestavljena slavna deklaracija človečanskih pravic, ki obsega sedemnajst temeljnih načel, kakor: enakost in svobodo rojstva vseh ljudi, svobodo vesti, izražanja misli in pisane besede, načelo pravice razdelitve davkov, prepoved preganjanja prepriča-
nja. Nihče ne sme biti obsojen brez prejšnjega sodnega postopanja, vsaka sila izvira iz naroda samega itd. Deklaracija je temelj moderne ustave. Proslave se je udeležil tudi Lebrun. Slavnostni govor je imel predsednik poslanske zbornice Her-riot, ki je očrtal zgodovinski potek dogodkov 23. junija 1789., ko je bil »sestavljen krstni list revolucije, pa do naskoka na Bastiljo, 14. julija 1789., ko je slavila revolucija svojo končno zmago.«
Angleški kralj o potovanju
GOVOR NA KOSILU PRI LONDONSKEM ŽUPANU. UTRDITEV POVEZANOSTI BRITANSKEGA IMPERIJA.
LONDON, 24. junija. Včeraj je sklical angleški kralj dvorni svet ter iz njegovih rok zopet prevzel kraljevsko oblast. Proti poldnevu sta se kralj in kraljica z vsem sijajem v državni kočiji peljala na slavnostno kosilo v mestno hišo, kjer ju je sprejel londonski župan z mestnim svetom. Kosila so se udeležili tudi zastopniki anglikanske cerkve. Po županovem pozdravu je spregovoril kralj in orisal vtise svojega potovanja po Kanadi in USA. Slavil je veliko prisrčnost, s ka-
tero ga je sprejelo kanadsko ljudstvo in nenavadno prijaznost, ki mu jo je izkazal ameriški narod. »V deželi strojev in masne produkcije sem pa odkril«, je dejal, »kot osnovno gibalo ljudskega duha: člo-večanstvo. Mislim, da sva kraljica in jaz znatno prispevala k utrditvi povezanosti fbritskega imperija«.
LONDON, 24. junija. Angleška kraljevska dvojica je odpotovala sinoči na oddih v grad Windsor.
Izmišljena senzacija
LETALSKEGA SPOPADA MED JAPONSKIMI IN SOVJETSKIMI LETALI NI BILO. — NEZNATNA PRASKA MED JAPONCI IN MONGOLL
LONDON, 24. junija. Japonci so včeraj razširili vest o neki fenomenalni zmagi
njihovega letalstva nad sovjetskim, odnosno zunanjemongolslkim letalstvom, že številke same so se zdele neverjetne: 18 japonskih letal naj bi bilo napadlo 150 nasprotnih letal, od katerih naj bi jih bila zbila 49, dočim naj bi bili Japonci izgubili pri lem le 5 svoijih letal. Kmalu je pa
prispelo tudi poročilo iz Moskve, da je vsta ta vest plod bujne domišljije, kajti sovjetska letala se nikjer niso spopadla z japonskimi in torej tudi niso mogla biti »poražena«. V resnici gre za neznatno letalsko prasko na mandžursko-mongolski meji, v kateri so mongolsiki letalci napadli in preglnali skupino japonskih letal, ki je samovoljno preletela mejo.
Velik potres v zahodni Afriki
ASHANTI, 24. junija. Zlato obalo v zahodni Afriki je včeraj stresel strašen potres. Afrika je znana, da ima razmeroma zelo malo potresov In je sedanji sunek sprožil veliko pozornost v znanstvenem svetu. Nad vso obalo in globoko v notranjost Gvineje vise gosti oblaki dima In prahu. Ubitih ]e 66 ljudi.
Nemiko-ruska trgovinska pogajanja
BERLIN, 24. junija. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo odpotovala te dni v Moskvo delegacija nemških Industrijcov in trgovcev, kl se bo s sovjetsko vlado pogajala o medsebojni Izmenjavi dobrin. Nemčija bi dobavljala Rusiji industrijske izdelke, Rusija pa Nemčiji petrolej in surovine.
Griki kralj v Italiji
BENETKE, 24. jun. Grški kralj je spri-spel včeraj semkaj. Spremlja princeso Ireno, ki se bo 3. julija poročila z vojvodom Spoletskim. Poroki bodo prisostvali tudi Kentski vojvodski par in mnogi dragi vlaž darji.
CHAMBERLAIN BO JUTRI GOVORIL
LONDON, 24. jun. Chamberlain je sinoči odpotoval v Cardiff, kjer bo imel danes važen govor pred volivci.
JUTRIŠNJI HITLERJEV GOVOR
BERLIN, 24. junija. Politični krogi napovedujejo, da bo jutriSnji govor drži kan-celarja Hitlerja vseboval važne zunanjepolitične napovedi.
Protiiidovski zakon na Slovaikem
BRATISLAVA, 24. junija. Po vzorcu na Češkem jo izšel protižidovski zakon tudi na Slovaškem. Ta jemlje Zidom vsako svobodo razpolaganja z imovi-no. Obvezani so napovedati svoje premoženje državi in ji odstopiti določen del.
STROGE VALUTNE ODREDBE V ITALIJI
RIM, 24. junija. Izšel je dekret finančnega ministrstva, po katerem se kaznujejo odslej tinančno-valutne spekulacije s smrtjo, oziroma pregnastvom na otoke.
ANGLEŠKA SKRB ZA VARNOST.
LONDON, 24. junija. Minister za civilno obrambo Anderson je dal včeraj v naročilo 1 milijon jeklenih zatočišč proti letalskim bombnim napadom. Anglija izdeluje zdaj 2 in pol milijona teh zavarovalnih naprav.
ZADUŠNICA ZA ŽRTVAMI »PH0NIXA«
PARIZ, 24. junija. Včeraj je bila tu žalna svečanost za žrtvami podmornice »Ph&nix« v notredamski katedrali. Na-vziočni so bili prezident republike Le-brun, ministrski predsednik Daladier in vsi člani vlade.
Mariborska napoved: Spremenljivo oblačno in vetrovno vreme, obeta se dež. Včeraj najvišja temperatura 28.1, danes najnižja 12.7, opoldne 25.5.
Borza. Curih, 24. junija. Devize: Beograd 10, London 20.76.625, Pariz
11.75, 125, Newyork 4439/16, Berlin 177.90, Milan 23.34, Praga 15, Sofija 5.40* Bukarešta 3.25x Budimpešta 87.
N|. Vež. kralj Peter II. pokrovitelj mariborskega tabora
N j. Vel. kralj Peter II. je prevzel pokroviteljstvo nad mladinskim taborom mariborske in celjske zveze fantovskih oddelkov in dekliških krožkov, ki bo v Mariboru v dneh od 29. ju-nija do 2. julija.
„Vsi boste nosili pečat sramote"
V	narodno obrambnem članku, ki ga prinaša »Slovenija«, je CKC napisal med drugim: »Slovenci smo čudne duše! Kakor hitro nam nekdo zagrozi, se stisnemo v kopico kot piščeta okoli koklje, če nam pa grozita dva, postanemo že ravnodušni in premišljujemo, kdo je boljši, za*katerega se bomo v skrajnem primeru odločili. Vedno se trkamo na prsa, pozabljamo pa na narodno obrambno delo. Mnogi bi se radi znebili še tistih žrtev za obmejne brate. Obtožujemo vse tiste, ki goje v nočnih lokalih slovenstvo, slovanstvo in jugoslovanstvo, tiste, ki jim je kos belega kruha več kot narod, ki mislijo, da so s tem, če so udje narodno obrambnih društev, že storili svojo sveto dolžnost, ki jo imajo do naroda. Obtožujem vse, ki še danes stoje ob strani in gledajo s posmehom delo — fanatikov. Vi vsi boste nosili pečat sramote, vsi boste krivi tragedije slovenske krvi!«
Hrvatski misijon v Indiji
Pozdravjeni v Kristusu, gospod urednik! Pol leta sem že v Indiji, še sem pri življenju. Zraslo mi je tnalo bradice pod blagim vplivom indijskega sonca. Nobena zver me ni napadla, zahvaljujoč angelu varhu, sv. Antonu m moji vitki postavi, ki jo spoštujejo tigri in krokodili. Glavna moja skrb je gradnja cerkve v Bošontiju, ki bo stala 300.000 din. Minuli mesec smo imeli v gotovini 20.000 din, začeli smo z delom. To so bili Bošončani veseli. Delali so noč in dan, O. J. Vizjak je najel 60 poganskih delavcev, ker so katoliki zaposleni z drugim delom. Blagajna se je izpraznila, iz Amerike smo prejeli še 6000, iz Italije 7000 din. Priporoča se vam Ante Gabrič — piše hrvatski misijonar iz daljne Indije »Katoliškemu tjedniku« v Sarajevo.
Izkušnje preteklosti
Izkušnje preteklosti so pomagale hr-vatskemu narodu, da se je znašel v sedanjem položaju složen. Napočil je čas, ko mora tudi država razviti vse svoje sile in sposobnosti, da se zagotovi notranja politična skladnost v okviru iskrenega spoštovanja vsega, kar je nam svojstveno. Srbi, Hrvati in Slovenci se morajo najtesneje združiti v skupni dolžnosti in poslanstvu, da bodo po skupni poti korakali k cilju. Vsi moramo biti navdahnjeni z duhom bratstva, popuščanja, odpuščanja, složnosti in pravičnega medsebojnega sporazuma. (»Nova pravda«.) Radio za Madžare
Madžarska novinarka Aranka Staro-šolska je napisala v budimpeštanskem »Magyar Nemzetu« članek o beograjski radio postaji. Izraža se pohvalno o njenem programu, rekoč da daje tudi predavanja za Madžare v njihovem jeziku. Pravi, da je to prijateljska gesta jugoslovanske vlade, zato bi morala tudi madžarska vlada poskrbeti, da bi budimpe-štansiki radio dajal poučna predavanja slovanski manjšini na Madžarskem v njenem jeziku. Novinarka bo v beograjski radio postaji v kratkem predavala o temi: »Kaiko vidi Beograd, jugoslovansko prestolnico, madžarska novinarka« in Kako žive Madžari v Jugoslaviji«. Majhni smo, to nas tare
Kdor danes v svojem malodušju širi dvorne v našo pravico do avtonomnega narodnega življenja, zavira razvoj, zanika osnovno misel države. Kaj naj rečemo k umovanju nekaterih: »Preširoka avtonomija nas bi na milost in nemilost izročila klerikalni strahovladi...« Kakšni demokrati ta Slovenci so to, če jih je strah pred lastnim ljudstvom I Dajmo se Slovenci zavedati ene resnice: Breme odgovornosti za svojo usodo moramo vzeti na svoje rame. Samo Iz brezpogojne potrditve našega avtonomnega narodnega življenja lahko najdemo pot do načelne, dosledne, realne slovenske politike. Brez tega ne bomo postali nikdar konstruktiven činiteli v državnem življenju. (»Slo-venija*.)
Izplačana je prva
zavarovalnina naših naročnikov
10.000 DIN |e prejela včeraj po tragično preminilem železničarju vdova Marija Belej s Pobrežja
ČLOVEŠKO ŽIVLJENJE JE PODOBNO NAPOL RAZVITEMU FILMU, V KATEREGA PRVEM DELU SO NANIZANI PRIZORI BREZSKRBNE RADOSTI, PA TUDI RAZOČARANJ MLADIH DNI. KO PA STOPI ČLOVEK Z RAZPOTJA NA TRNJEVO POT ŽIVLJENJA, KO SI USTVARI V BOJU ZA SKORJICO KRUHA SVOJO DRUŽINICO IN DOM, SE ODPIRA PRED NJIM NESLUTENA BODOČNOST — PRAZNA DRUGA POLOVICA FILMA ŽIVLJENJSKEGA TRAKU, KATEREGA NEIZPROSNI REŽISER JE — USODA. IN TAKO SE V NAŠEM OBČESTVU DOGAJAJO TRAGEDIJE, KI SČASOMA UTONEJO V POZABLJENJE, OSTANE PA ZA NJIMI BOLEST, KI JO ČLOVEŠKA RAZSODNOST LAHKO V MARSIKATEREM PRIMERU UBLAŽI. TAKŠEN JE NAŠ DANAŠNJI ŽALOSTNI, OBENEM PA POUČNI PRIMER OB PRILIKI IZPLAČILA ZAVAROVALNINE SVOJCEM TRAGIČNO PREMINILEGA NAROČNIKA, ŽELEZNIČARJA JURIJA BELEJA.
Zakaj smo zavarovali naročnike?
V razvoju slovenskega novinstva je zarezal mariborski dnevnik »Večernik« globoko brazdo v kulturno ledino slovenskega naroda. Na široko polje svojega udejstvovanja je vrgel klena zrna, v krat-kotrajni dobi delovanja je po zdravem jedru vsebine, po neodvisnem svojem obzorju in vsestranski inlormativnosti, predvsem pa razširjenosti med narodom dokazal nujno potrebo obstoja in presenetljive sadove svoje prosvetne probojnosti.
Devet mesecev je minilo od lanskega avgusta in že po tej kratki dobi je »Ve-černlk« 1. maja poklonil svojim naročnikom dragoceno pridobitev — zavarovanje za primer nezgode. Mnogo je bilo tedaj nevernih Tomažev in še danes jih ne manjka, ki naše velikopotezno dejanje niso vzeli za resno. Vsem tem je današnji primer v opozorilo, da stopa »Večernih« neomajno med narod, trudeč se, nuditi či-tatelju čim boljše gradivo ter združiti vsakdanjo duševno hrano s prekoristnim zavarovanjem za primer nezgode v sedanjem silno razgibanem tempu življenja.
Z uvedbo zavarovalnine se je naš dnevnik približal idealu, ki smo si ga zastavili:. Ustvariti v Mariboru vsestransko popoln dnevnik, ki bo kos svoji veliki nalogi na važni obmejni postojanki, da tako v vsakem pogledu zadostimo potrebam slovenske javnosti po neodvisnem, nepristranskem Hstu, s kvaliteto dobrega informativnega glasila. Vsakdo mora priznati, da vrši »Večernik« izredno važno narodno in državljansko nalogo na se-vernozahodni meji Jugoslavije. V primeri z drugimi dnevniki, katerih naročnina
znaša 300 din na leto, je odprl »Večernik« s svojo nizko letno naročnino 168
din, mesečno 14 oz. 16 din z dostavljanjem na dom možnost vsem šibkejšim slojem, da so za skromen odtegljaj od zaslužka deležni vsakdanjega dobrega čtiva o dogodkih doma in v svetu, predvsem pa cenenega zavarovanja 10.000 din za primer nezgode.
Kako zdrava, potrebna in koristna je bila naša zamisel, nam pričajo zahvalna pisma in vzpodbudne besede hvaležnih čitateljev iz mest in podeželja. Poteklo je mesec dni, odkar je uprava »Večemi-ka« plačala zavarovalne premije za svoje naročnike zavarovalnici »Dunav« v Ljubljani in že je dospela 1. junija v uredništvo žalostna vest o smrtni nesreči vrlega naročnika, železničarja Jurija Beleja. Bil je vesten in točen plačnik, izpolnil je vse pogoje glede zavarovalnine, uprava je javila primer na zavarovalnico.
Odprta noč in dan so groba vrata
Življenje terja od človeka mnogo naporov. Bodisi na polju, v vinogradih, na senožetih ali na stavbah, pri mlačvi ali na splavih, v avtomobilu ali pri podiranju drevja — povsod- je tako rekoč treba človeku drugega jaza, ki skrbi za njegovo previdnost. V vsakdanjem vrvežu, ko
nas železna kača prevaža sem in tja v vse smeri, pa le preradi pozabljamo na tiste, ki v naporni službi za našo var-1 lest svojcev je kanila skromna zavest, nost zastavljajo svoje sile za skromen da je pokojnik s svojo preudarnostjo po-
Taikšen med njimi je bal tudi pokojni Jurij Belej. Podjeten in načitan mož je vedel, da je količkaj dovzetnemu človeku dnevna duševna hrana nujno potrebna. Na njegov dom je prihajal »Večernik«, bil je zvest naš čitatelj in plačnik. Naporno je bilo njegovo delo, grenak zaslužek. Skromno in tiho je bilo družinsko življenje Belejevih, dokler ni med svojce prišla pretresljiva vest o izgubi krušnega očeta. »Večernik« je poročal dne 2. junija:
Smrtna žrtev težkega pokflca.
Včeraj ob 15. so bili mariborski reševalci poklicani na kolodvor. Tam so naložili nezavestnega: in smrtno ranjenega 51-letnega železniškega premikača Jurija Beleja, ki ga je lokomotiva zgrabila in poškodovala. Bele je bil, zaposlen pri premiku. Ko je nameraval .odklopiti ■ vagon od lokomotive, je ta nepričakovano potegnila ih železničarju je stisnilo prsni koš. Lokomotiva je moža vlekla nekaj časa s seboj, tako da mu je glavo popolnoma razbilo. Reševalci so Beleja pripeljali sicer živega v bolnišnico, vendar pa je kmalu izdihnil.
»•Nesreča ne počiva, nikoli in nikjer. Če morda živ si zjutraj, ne veš, če boš zvečer!« pravi že star narodni pregovor. Belej je dotrpel, toda v neutolažljivo bo-
*opi JoraV.te P«v v*°’ ■*ion# °Aovra!
,utrlp«'i,°1bo r-
rad,on »»■“***
kruh
čarje.
na naše požrtvovalne železni-
Na obisku pri Beiejevih
Pokojni Belej je stanoval v Čopovi ulici na Pobrežju. Tu je več železničarskih hišic, ena izmed njih je bila Bele-jeva. V čedno urejenem stanovanju sta me sprejeli vdova Belejeva in njena nečakinja. Preveč živ je bil še v gospe Be-lejevi spomin na nedavno preminulega moža, zato se med pogovorom ni mogla znebiti težkega vtisa nesreče. Naj pripoveduje sama!
— Tak dan je bil kakor danes, črešnja pred otknom je začela dozorevati. Vi ne, veste, kako se je pokojni veselil teh čre-šenj! Moj Bog, pa je moralo tako priti, da jih ni nikoli več videl. Od doma je odhajal dobre volje; vedno je bil tako dober, vsi so ga imeli radi. Težko službo je imel, eno najtežjih služb pri železnici. Kolikokrat sem ga rotila, naj se dd prestaviti kam drugam, naj že pusti premikanje, saj ga je opravljal že nad 20 let. Kje dvajset? Kakih štiri in dvajset, pet in dvajset let je delal pri premikanju vagonov.
Tolikokrat ga fe že lovilo. Enkrat ga je vrglo čez vagone, mesec dni je bolehal. Nato je šla »mašina« čez njega.
Vdova je tiho zahlipala. Nesreča, ki se je zgodila tako znenada, je še docela visela nad njo. Nato je začela počasi pripovedovati o tisti življenjski poti, ki je nista preživela samo ona in njen mož, ampak ki jih je preživelo in jih živi še hešteto železničarjev-premikačev po Sloveniji in po vsem svetu.
— Jurij je bil že pred vojno pri želez-
nici. V Prevaljah. Tudi jaz sem od tam. V Prevaljah sva se tudi vzela. Dobila sva otroka, in dobro bi nama šlo, da ni leto za tem izbruhnila vojna. Poklicali so ga, kakor toliko drugih. Vlačili so ga po Galiciji, po italijanski fronti, ne vem, kje še vse. Že takrat je dosti težkega pretrpel v življenju.
Med vojno so ga znova poklicali nazaj k železnici. Po vojni je bil prestavljen v Maribor. Dvajset let bo, kar je že premikal vagone na glavnem kolodvoru. Zdaj bi Šel kmalu v pokoj, pa ga je doletela nesreča. Nikoli ga ne bom pozabila. Nad pet in dvajset let sva živela drug z drugim, pa se nisva sporekla. No, do majhnega nesporazuma je že prišlo, ali kje ne pridejo ljudje navzkriž, kjer morajo živeti težko življenje, kakor smo ga morali mi. Tistih tisoč dve sto dinarjev, ki jih je prinašal, je bilo pač toliko, da sm*o izhajali. Vse bi pretrpeli, če bi ostal pri življenju. Zakaj nam ga je iztrgalo?
Vdova je znova jokala. Zagledal sem se skozi okno, na drevje v polnem zelenju.
— Tako veselje je imel z našim domom, je začela Belejeva znova. Še tisto jutro, preden je odšel, mi je razlagal, kako si bo uredil vrt. Če bi še zdaj živel, bi prišel tako v ■ tem času proti večeru sem čez brod domov ter bi šel in zvezal obrajde. Toliko veselja je imel z njimi. Vse, kar vidite na vrtu, je sam uredil. Pred osmimi leti sva kupila hišo in si uredila vrtec.
skrbel zanje s tem, da je združil korist-jno z dobrimi.
Belejeva se je znova zamislila.
— Večkrat je pripovedoval o svojem delu. Vedela sem, kako je težko. Pozimi je prezebal med vagoni, ob poledici je lahko vsak čas nesreča blizu. Sneg, mraz in dež, pa vedno zunaj. Tako strašna smrt!
Tak čas je bil, kakor je zdaj, ko sem izvedela za nesrečo! V vrtu sem plela. Opoldne sem mu še nesla kosilo. Bil je dobre volje in mi naročeval, kaj mu moram pripraviti za večerjo. Neki železničar se je ustavil pred našim vrtom in me poklical. Nekaj me je stisnilo, zla slutnja me je objela. Železničar ni mogel z besedo na dan. Rekel mi je, naj grem v bolnišnico, če morem. Da ni nič hudega. Nisem mogla verjeti. Zakaj ga niso pripeljali domov, kakor takrat, ko ga je vrglo čez vagone...
Odhitela sem v bolnišnico, nič dobrega nisem pričakovala. Prinesli so ga iz operacijske sobe. Umiral je. Sveti Bog! Ni. me več poznal. Niti ene same besede nisem mogla spregovoriti z njim. Moj Bog, da moram biti tako nesrečna! Odšla sem v Hutterjevo tovarno, kjer dela hči, ki se je pred dobrim letom poročila. Revica se je zgrudila, ko je izvedela za očetovo smrt. Radi smo se imeli.
Marija Belejeva še vedno ne more verjeti, da ni več moža. Še vedno se ji zdi, da ga vidi, kako odhaja proti brodu na delo. Težko ji je sami, zadnje dni sta morala bita vedno pri njej hčerka in zet, ki dela prav tako v Hutterjevi tovarni. Belejeva je zaskrbljena zaradi hčere, boji se odpovedi v tovarnah. Z denarjem, ki ga je dobila, bo plačala dolg, ki ga še ima na hiši, uredila zadevo glede pokojnine in še toliko stvari, ki jo čakajo po moževi smrti. Precej ji bo Še ostalo, saj sta bila z možem skrbna gospodarja.
Ko sem se poslovil, nam je bilo vsem težko. Vračal sem se proti brodu. koder je hodil pokojni Belej na svojo težko železničarsko delo, koder je šel z veselim obrazom zadnjič, ko ni slutil, da ne bo več videl doma. Vrnil se je sicer na Pobrežje, toda po drugi poti — in v krsti.
Opczorilo naročnikom
Opozarjajo naročnike »Večernika«, da imajo pravico do zavarovanja samo tisti, ki naročnino v redu plačujejo. Čeprav bi imel naročnik na podlagi splošnih zavarovalnih pogojev za nezgodno zavarovanje pravico na izplačilo zavarovalnega zneska 10.000 dinarjev, vendar mu ta pravica ugasne, ako ni poravnal naročnine na »Večernik« za ves Čas do 14 dni pred nezgodo^ Za nove naročnike stopi zavarovanje v veljavo šele s trenutkom, ko je bila naročnina vsaj za mesec dni naprej plačana.
Zavarovan ie vedno samo prejemnik lista, ki je kot tak vpisan v kartoteki uprave »Večernika«, ne glede na to, kdo naročnino plačuje.
Kolektivno zavarovanje za primer smrtne nezgode v znesku 10.000 din temelji na zavarovalni pogodbi, ki jo je sklenila uprava »Večernika« z zavarovalno delniško družbo »Dunav«, podružnica v Ljubljani, na podlagi zakonitih splošnih zavarovalnih pogojev, veljavnih v naši državi za nezgodno zavarovanje. Zavarovalna polica ter splošni pogoji za to zavarovanje so deponirani v upravi »Večernika« v korist našim naročnikom. Zavarovalne premije za vse naročnike plačuje uprava »Večernika«. Zavarovanje »Večerndkovih« naročnikov ni odvisno od volje uprave lista, pač pa je to njihova pravica nasproti zavarovalnici, katero, ako bi odklonila stavljene zahteve, lahko sodno iztožijo.
Za nezgodo v smislu zavarovanja se smatra vsak od volje zavarovanca neodvisen dogodek, ki deluje z mehanično (NADALJEVANJE NA 4. STRANI.)
Podpisana Marija Belej, vdova po v službi tragično preminulem železničarju Juriju B e l e j u, se najiskreneje zahvaljujem upravi »Večernika« v Mariboru in zavarovalnici »Dunav«, podružnici v Ljubljani, za točno izplačilo zavarovalnine 10.000 (deset tisoč) dinarjev.
V Mariboru, 23. junija 1939.	MARIJA BELEJ.
Hrvati in Slovenci
Spominu bratov Radičev
Dvajseto stoletje bi mogli označiti kot dobo državnega optimizma. Veruje se, da je država poslednje in najjačje opravičilo tako za posameznika kakor za družbo. Mislilo se je in se še pogrešno misli, da je reakcija, ki je nastala, dvignila narod VSaj principielno na višjo stopnjo, kar pa novejši in najnovejši dogodki odločno zanikajo. Kataloncem v Španiji je prinesel konec vojne kastiljščino, Avstrijcem fizično in psihično gotico, itd. Narodni prostor se je izpremeni! v življenjski z vsemi rekviziti državne ekspanzije. Država postaja kult, postaja mitos.
V tej situaciji, kjer je dvoje starih kultur morda poslednjikrat vsaj v organiza-tornem pogledu doseglo višek, smo se znašli naenkrat tudi mi Slovani. Nam je ta zunanja aktivnost napenjanje in agresija že po prirodi neumljiva. Slovan je kozmopolit, a pri vsem tem še človek notranje, intimne kulture, kakor je to Stjepan Radič v globoko pisani knjigi »Sodobna Evropa« točno označil. Tej silni hierarhiji in organizaciji sile in moči, a to je ena izmed oznak države, Slovani ne postavljamo nasproti nič drugega kot našo notarnjo etično kulturo. Nietzsche-anskemu nadčloveku volje za močjo smo Slovani postavili nasproti človeka ljubezni. ,
V tej in taki situaciji nam ne preostaja drugo nego edino pravilna pot, da se vrnemo zopet h grudi, k vasi, da ohranimo ono, kar je naše in samo naše: to je naša etična superiornost, jedro našega optimizma in vere v lepšo bodočnost. Vrnitev h grudi ne pomen ja za nas Slovane n|č drugega kot vrnitev k sebi. A ta vrnitev nam je danes mnogo bolj potrebna kot kdaj koli doslej.
V tem pogledu igrajo Hrvati med Slovani že več desetletij eno najvidnejših vlog. Izbrali so najpravHnejšo pot: iz neizčrpne sile naše vasi, iz njene duše, so organizirali duhovno in materialno kulturo. Ideološko delo Antona Radiča in or-ganizatorno Stjepana Radiča Ima mnogo globlji smisel in filozofsko podlago, kakor pa se mu izven mej ožje domovine pripisuje. Ante Radič je dobro opazil, da je duh naše vasi nekaj tako svojevrstnega, nekaj tako samoniklega in primarnega, da more na njem graditi velika kulturna in politična probojnost. Najboljše, kar ima naša gruda, postaja simbol novega gibanja, v katerem postanejo bratje Hrvati naši zgledniki, borci za novo, slovansko Evropo. Ako pazljivo prečitamo kako večjo studijo, na primer lepo Šariničevo knjigo »Ideologija hrvaškega kmetskega pokreta«, moremo nedvomno ugotoviti, da so to gibanje bori za izgradnjo našega novega duhovnega stila.
Slovenci živimo v enem Izmed najbolj izpostavljenih kotov Evrope: mejimo s Slovani, Germani, Romani In Madžari. Vzdržali smo vzlic temu kot najbolj na zahod pomaknjen rod, kar je v nekem pogledu vsekakor dokaz naše žilavosti in odpornosti. Slovenci smo izkusili vse dobrine visoke evropske kulture, naše preteklosti v izpostavljenem zemljepisnem položaju ne privoščimo nobenemu narodu. Posebno mlajši rod opaža, da so edini, ki nas morejo umeti, le Slovani, a prvenstveno naši sosedje, Hrvati. A eno nas more še posebno vezati z brati preko Sotle: to je njihova slovanska kmetska ideologija, to morda najzdravejše je-
Dsnilo Viher
dro Evrope. Vrnitev na grudo, to je z drugimi besedami poglobitev vase, k slovanstvu v nas bi motala postati tudi za nas Slovence edino pravilna orientacija. Tudi za nas velja, kar je napisal Ivo Ša-rinič v omenjeni knjigi na str. 145, ko kritizira hrvatsko aristokracijo, buržo-azijo in plutokracijo: »Vsa ta naša aristokracija onečiščene krvi in vsa ta naša buržoazija in plutokracija ne samo zamazane krvi, ampak tudi problematične kulture, se je pod vplivom tujih kultur popolnoma oddaljila od svojega kmetskega korena, se posluževala v družinskem občevanju celo tujih jezikov. Tako je živela in živi še danes po duhu tujih kultur.«
Ideologija, za katero se tako energično bore Hrvati, zasluži vse priznanje tudi z naše strani. To nas bo tesneje povezalo od vseh evropskih zlaganih juridičnih formul, ko bomo izpod evropske civilizacijske glazure in emajla našli ono, kar nas je že od davnine družilo.
V	svobodni domovini nam je potrebno predvsem eno: odstraniti vse, kar je nepotrebno in nasilno uvoženo, vrniti se k zdravemu jedru slovanskega kmeta. V tem pogledu so Hrvati na najboljši poti, svojo bodočnost gradijo na zdravi kmetski osnovi. Mlajši slovenski rod zato visoko ceni ideologijo hrvatskega kmetske-
/WlRlVW
MIRIM Družno, strumno tukaj stojmo in veselo si zapojmo:
Naj bo staro, naj bo mlado vse ima prisrčno rado slastno Mirim čokolado.
ga pokreta, ki ima vse znake duhovnega prerojenja in ki nas bo na slovanskem jugu tesneje povezal od vseh dosedanjih poskusov.
V	dneh, ko se slavi spomin utemeljiteljev te velike ideologije bratov Ante in Stjepana Radiča, se posebno mi mlajši s hvaležnostjo in spoštovanjem spominjamo velikih sinov bratskega hrvatskega naroda.
Učitelj med narodom
Vladimir Kreft
Učitelju je v človeški družbi prisojena \ hvaležen, da ga celo sovraži in ga uvršča važna naloga: zaupana sta mu pouk in med poklice, ki posredno izkoriščajo na-
Glavni vzrok ne razpoloženja ljud-
vzgoja otrok; od njegovega dela v šoli zavisi, kakšen bo rod, ki ga uči in vzgaja. Dočim dobi otrok pri starših že zgodnji mladosti prve pojme o gospodarskem življenju in že isti čas okuša gren-iki kruh preprostega človeka, ga učitelj spoznava s predmeti, o katerih doma malo sliši.
V	današnji dobi, ki zahteva od nas vseh treznosti in preudarnosti, je učitelj tudi poklican, da ljudstvo pravilno usmerja in da s svojo stvarno besedo blagodejno vpliva, posebno v trenutkih, ki so za narod izredno težki. Od učitelja, njegovega šolskega dela in izvenšolskega udejstvovanja je mnogo odvisno, kakšna bo narodna in državna zavest doraščajo-čega pokolenja.
Naloge učitelja na vasi so velike, naporne in težke. Življenje zahteva, da je poleg pouka v šoli, njegovo mesto tudi še v kulturnih društvih, v sadjarskih, čebelarskih in kmetijskih organizacijah. Udejstvovati se mora kot propagator zadružne misli .in marljiv delavec v podeželskih hranilnicah in posojilnicah. Agilnega učitelja, ki se zaveda svojega poslanstva med narodom, najdeš povsod tam, kjer smatra, da mora svetovati, opozarjati in učiti.
Opisanega učiteljevega dela pa si tudi narod želi. Kakor je kmetski gospodar vesel, da se njegovi otroci vzgajajo v šoli v pravilnem duhu, tako je hvaležen, atko ima v svoji bližini svetovalca, kateremu se lahko zateče v vseh primerih, ko si ne zna pomagati.
Kljub delu, ki ga učitelj opravlja v slovenski vasi z veliko požrtvovalnostjo, ima mnogokrat občutek, da mu narod ni
silo na njegovo telo od zunai. V smislu tega glavnega določila je pojm nezgode zelo obsežen, vendar pa splošni zavarovalni pogoji za nezgodno zavarovanje ne priznavajo vseh slučajev nezgod za nezgode v zakonitem smislu zavarovanja.
Neposredno po nezgodi je nemudoma poklicati zdravnika in ukreniti vse potrebno, da se posledice nesreče po možnost! odvrnejo in zmanjšajo.
Vsako nezgodo, za katero hoče zavarovanec zahMvatl izplačilo 10.000 din, je takoj pio nezgodi Javiti, najbolje telegra-Hčno ali s priporočenim pismom na zavarovalnico »Dunav« v Mariboru na Aleksandrovi cesti št. 12 (tel. 23-86), ali na zavarovalnico »Dunav« v Ljubljani, Aleksandrova c. 6 (tel. 23-86). V prijavi je treba povedati vse podrobnosti nezgode, fcrtto-žitl Je treba tudi zdravniško spriče-
valo. — Nezgodo je prav tako treba takoj sporočiti uredništvu »Večernika« v Mariboru, Kopališka ulica 6 (tel. 25-67).
Odškodnino plača zavarovalnica »Dunav« s pristankom uprave »Večernika«. Odškodnina se izplača proti pobotnici v roku dveh tednov po ugotovitvi odškodninske pravice.
Za eno nezgodo se plača zavarovalna vsota samo enkrat, ne glede na to, ali je naročnik naročen na enega ali več izvodov »Večernika«. Ako naročnik ni oseba, nego kaka družba, oziroma zveza oseb (juridična oseba), velja zavarovanje samo za dotično fizično osebo, ki je bila od načelstva te družbe »Večerniku« v zavarovanje pismeno prijavljena.
Ako je zavarovalnica odklonila stavljene zahteve, ima zavarovanec pravico, da te zahteve sodno iztoži v roku 6 mesecev in sicer pred sodiščem v Ljubljani.
rod.
stva ni iskati v samem ljudstvu, nego pri ljudeh, ki so bili in ki so še vedno zainteresirani, da rušijo učiteljevo avtoriteto, ga blatijo in dostikrat po nepotrebnem krivično sodijo. Razumljivo je, da tako delo najde odziva tudi med ljudstvom. Nekaj vzroka neprisrčnosti razmerja med narodom in učiteljem pa je tudi najti v ljudstvu in pri učitelju, ki se ni vedel vživeti v vaške prilike in ne ve navezati odkritosrčnega prijateljstva z vaščanom.
Dejstvo je, da je preprost slovenski človek dober in boječ in zaradi slabih izkušenj nezaupljiv, posebno do izobra-
ženca. Dolžnost razumsko naobraženega in kulturno višjega človeka je, da se narodu iz lastnega nagiba približa ter odstrani napačne in pogrešne predsodke. Učitelj, ki goji z narodom iskrene in prijateljske stike, postane njegov ljubljenec, svetovalec in je od vseh spoštovan.
V	Sloveniji je mnogo učiteljev, ki so se poglobili v delo med narodom, sebi v zadoščenje in ponos, narodu v korist. Želeti je, da se tem čimprej pridružijo tudi oni, ki trenutno ne smatrajo, da terja učiteljski poklic izvenšolsko delo. Narod jih bo z veseljem sprejel, padla bo zadnja pregraja, ki še sedaj tu in tam loči kmetski sloj in posameznike od učiteljskega stanu. Narod se bo sprostil vseh vplivov, učitelj m kmet bosta živela složno.
Res je, da ima vesten učitelj že s šolo precej posla, ki ga utruja, da ima družino, da mu pripada prosti čas, toda njegovo delo se vendarle da razporediti tako, da bo zadovoljen narod, država in on sam.
Ako pa zahteva narod od učitelja toliko dela, mu mora tudi 'dati, zasigurati primerno eksistenco, svobodno gibanje med narodom, prosto vsakega vpliva od katere koli strani, da ne bo krivično preganjan in obrekovan. Učiteljevo poslanstvo je važno in težko, zaradi tega mora biti spoštovano in zaščiteno. Učiteljevo delo za narod mora biti zanj edino odločujoča ocena.
Začetki francoske revolucije
Dr. Vladimir Travner
Dne 10. maja 1774 je umrl mehkužni in nezmožni kralj Ludvik XV., ki je čutil že sam bližajoči se vihar, ko je rekel: »Apres nous le deluge« (za nami potop). Njegov pogreb je bil neobičajen. V noči na 13. maja je spremljalo mrtvega vladarja iz gradu Versailles v Saint Denis
—	grobnico francoskih kraljev — le nekaj jezdecev in hlapcev; ljudje pa, ki so srečali sprevod, so preklinjali pohotneža in peli sramotilne pesmi.
Naslednik Ludvika XV. je bil njegov dvajsetletni vnuk Ludvik XVI. Dasi je živel na pokvarjenem dvoru in je bila njegova vzgoja pomanjkljiva, je bil novi vladar osebno plemenit, pošten in dobrohoten. Bil pa je neodločen, dostopen tujim vplivom in nevajen resnega dela. Teh slabosti se je Ludvik XVI. zavedal sam, ko je izjavil ob nastopu vlade: »Moj Bog, kaika nesreča zame.« Svojo dobro voljo pa je pokazal s tem, da je Ukinil nekatere neznosne davke, omilil podložništvo, odpravil mučenje, znižal izdatke za dvor in pozval na čelo uprave več sposobnih mož. Toda te reforme so bile brezuspešne, deloma ker so prišle prepozno, deloma ker so jim nasprotovali plemiči in duhovniki.
Medtem so naraščali vedno bolj državni dolgovi, tako da so znašali slednjič za tiste čase ogromno vsoto 4 milijarde frankov. Temu so se pridružile razne elementarne nesreče kakor povodnji, toča in zlasti ostra zima 1788.-89. Slednjič se je odločil kralj sklicati 5. maja 1789. stanove, ki naj bi uredili razmere v državi. Po nasvetu finančnega ministra Neckerja bi imel tretji stan (meščani) 600 poslancev, t. j. toliko kakor prvi in drugi stan (duhovniki in plemiči) skupaj.
V	vsej Franciji se je začela živahna politična agitacija; kajti vsi so bili prepričani, da bo napočila sedaj zlata doba. Obenem pa je prišlo že takrat do velikih izgredov, posebno v Parizu, kjer je razjarjena množica 27. in 28. aprila 1789. opustošila skladišča nekega prevzetnega tovarnarja. Slednjič je moralo nastopiti z orožjem vojaštvo in že takrat je izgubilo v bojih okoli 400 ljudi življenje.
Dne 5. maja so se zbrali v Versaillesu zastopniki stanov in se podali v svečani povorki v kraljevi grad. Najprej je šlo 600 poslancev 3. stanu — vsi v preprostih črnih oblekah —, med njimi abbž Sieges in grof Mirabeau, ki sta imela pri poznejših dogodkih glavno vlogo. Njim so sledili v sijajnih oblačilih duhovniki In plemiči. V dvorani Menus plaissirs sta jih pozdravila kralj in minister Necker.
Pri razpisu volitev in v prestolnem govoru pa se je zgodila usodna pomota, ker ni bilo nikjer določeno, kako naj poslanci glasujejo: po stanovih ali po osebah. To vprašanje je bilo važno, ker bi zastopniki 3. stan.u zmagali samo, če bi se glasovalo po osebah, s čimer pa niso soglašali duhovniki in plemiči. Tako je preteklo več tednov v brezplodnih prerekanjih. Slednjič so se proglasili na predlog Sieyesa poslanci 3. stanu dne 17. junija kot »narodni zbor« (assemblče nationale consti/tuante) in s tem kot edini zakoniti zastopniki francoskega naroda. Temu sklepu se je skušal kralj upreti in je sklical na 23. junija tako zvano »kraljevo sejo«. Bilo pa je že prepozno; kajti dne 20. junija so zbrani poslanci 3. stanu prisegli. da se ne bodo razšli poprej, dokler ne d/oibi .Francija nove ustave.
Pismo uredniku
Gospod urednik! Na članek »-Pred podržavljanjem lekarn?« od 23. t. m. se čutim moralno prisiljenega odgovoriti sledeče.
Pisec članka sjploh nima pojma o obratovanju v lekarni in je njegov članek skrajno neutemeljen ter tendenciozen. Kako si pisec predstavlja pocenjenje zdravil v slučaju podržavljenja lekarn, je uganka, če misli, da bi se vršilo zdravljenje ljudskih množic po načinu bolniških blagajn, kjer se predpisujejo večinoma izvestna (preprosta) zdravila (oleum ricini, tinct. amara, pilulae laxan-tes itd.), potem ta cenena zdravila podržavljene lekarne ne bi mogle še bolj poceniti. Ka'ko naj lekarnar nudi zdravila ceneje, loo že n. pr. za sam alkohol, ki ga potrebuje nujno za izdelovanje zdravil, mora plačati samo za trošarino za
1	Hter najmanj 34 din (v mestu še več), tako da ga 1 liter alkohola dostavljen stane 51—60 din.
Zdravila taksirajo lekarnarji po Taksi medicamentorum, ki jo je predpisalo Mi-nistarstvo sooijalne politike i narodnega zdravlja, Sanitesko odeljenej S. Br. 20349 29. oktobra 1936. Beograd in po Cenov-niku lekovitih specijaliteta i lekova sa specijalnim zaštičenim imenom, ki jo je tudi predpisalo Min. soc. pol. i nar. zdravlja, Sanitetsko odeljenje S. Br. 27608 od 27. oktobra 1937 v Beogradu, čl. 2. Takse medicamentorum str. 9 pravi: Svaki apo-tekar, lekar i veterinar, u svojstvu ru-kovaoca javne zavodske ili priručne apoteke, kao i apoteke zdravstvenih zadruga i okružnih ureda za osiguranje radni-ka, dužan je nabaviti ovu taksu i iste se
o	svemu pridržavati.
Iz tega je razvidno, da se morajo držati teh taks vsi odda*alci zdravil, torej tudi državne lekarne (v slučaju podržavljenja) in tam zdravila ne bi bila cenejša niti za paro.
Zdravila bi se lalhko pocenila v privatnih javnih lekarnah na ta način, da bi država znižala trošarine in carine, oz. če bi zdravniki predpisovali manj tujih (inozemskih) zelo dragih specialitet in predpisovali zdravila magistraliter po predpisih Jugoslovanske farmakopeje (Min. nar. zdr. i soc. pol. San. od. S. Br, 6000 z dne 27. marca 1934 v Beogradu), ki je za vse jugoslovanske lekarne strogo obvezna.
Nadalje trdi člankar, da bi se s podr-žavljenjem lekarn ustanovile tudi nove lekarne, kjer bi bili nameščeni številni brezposelni kvalificirani farmacevti.
Koliko je teh, točno ne vem, vem pa, da več mariborskih lekarnarjev išče magistre, a jih kljub dobri plači ne more dobiti.
Ali bi bile podržavljene lekarne ljudskim množicam v korist, je veliko vprašanje. Za revnejše sloje skrbita država in banovina, ki zaflje plačujeta zdravila, pri katerih dajejo lekarnarji občuten popust. Delavci in nameščenci morajo pa itak biti člani bolniških blagajn, ki tudi uživajo velik! popust pri zdravilih in je s tern pokazan socialni čut lekarnarjev. Razen tega uživajo gotovi popust tudi državni uradniki in nameščenci.
V	slučaju podržavljenja lekarn, bi te ‘postale navadni uradi, kjer bi birokratizem dosegel baš nasproten uspeh.
Od kod pa denar za odkup jaVnih lekarn, ureditev novih ter vzdrževanje magistrov, ko ni na razpolago denarja niti za ustanovitev in vzdrževanje prepotrebnih bolnišnic (n. pr. bolnišnici v Mariboru in Ljubljani) in povzdigo higiene v mestu in na deželi, s čimer bi bili izviri bolezni v kali zatrti.
Iz vsega tega je razvidno, kako nepremišljeno je pisec članka' trosil besede in fraze. Splošno pa pri nas prevladuje mnenje, da vsako podržavljenje (etatizacija) ali socializacija uničuje privatno iniciativo posameznika in je ljudskim množicam bolj v škodo kakor v korist.
Upam, da bo člankar uvidel, da so njegove trditve neutemeljene in se v to vprašanje ne bo več vtikal. — Sprejmite... Lekarnar.
Opomba uredništva! članek z vrsticami, ki so dale g. lekarnarju pobudo za pričujoče pismo, smo posneli iz zagrebških »Novosti«, kar je bilo tudi označeno.
Novice
SINOČI SO GORELI PO HRIBOVJU ŠENTJANŽEVI KRESOVI.
Stara slovensika navada je bila, da so naši kmetje sežigali ob letnem sončnem obratu, ko začne dan znova »zlesti nazaj«, po gorah kresove. Tudi sinoči smo videli na Pohorju in po kozjaških hribih nekaj šentjanževskih kresov, ki so nam ob vsej svoji idiličnosti oznanjali, da je pol letošnega leta že za nami in da se pričenja leto »starati«.
CROATIA
99
09	B S	zavarovalna	zadruga
Ustanovljena leta 1884. po občini svob. in kralj, glavnega mesta Zagreba, je najstarejša domača zavarovalnica z izvrstnimi temelji. Doslej je izplačala razne odškodnine in zavarovane glavnice nad čeSrl milijarde dinarjev in je s tem nadomestila, oziroma ohranila toliko vrednost narodnega premoženja.
..CROATIA** zavarovalna zadruga prevzame vse vrste življenjskih in elementarnih zavarovanj. Obrnite se na GLAVNO ZASTOPSTVO »CROATIE« v Mariboru, Cankarjeva ulica št. 6.
Elektrifikacija Dravskega polja
Ob priliki proračunskega zasedanja banskih svetnikov dravske banovine je bilo govora tudi o nujni potrebi elektrifikacije nekaterih predelov naše banovine. Iz referatov govornikov na tem zasedanju posnemamo, da se je med dr. omenjalo tudi o nujni potrebi elektrifikacije gotovih predelov Dravskega polja, ki še vse doslej niso deležni te za človeštvo že skoraj nujno potrebne blagodati. Kje tiči vzrok, da od besed do dejanj ni prišlo še vse do danes, nam ni znano.
Da vrši elektrika veliko nalogo tudi na našem podeželju, se ne more oporekati, že samo bežen vpogled na vasi, ki so deležne priključka na električen vod, nam daje sliko, ki je razveseljiva. Večina težjih del, za katera so se prej najemale dninarske pomoči (mlatev, žaganje drv itd.) se opravljajo danes s stroji na elektr. pogon mnogo ceneje in hitreje, že dejstvo samo, da je delo, za katerega opravilo je bilo potrebno prej več dni, celo tednov, opravljeno danes v nekoliko urah, je z vidika izkoriščanja sleherne ure, po-
sebno v sezoni razveseljivo. Jasno je, da je tudi vsota režijskih izdatkov pri takem delu manjša, ker igra danes v času splošne gospodarske depresije pač glavno vlogo.
Povoljen je vpogled na kmetska gospodarstva v vaseh, ki so deležne elektrifikacije, že samo na zunaj. V nje si je utrla pot tudi higiena, ki je do pred kratkim bila po naših vaseh še pomanjkljiva. Dokaz temu je odstotek umrljivosti v posameznih predelih naše banovine. Da pa opravlja elektrika poleg vseh navedenih dobrin tudi svoje kulturno poslanstvo, pač ni treba poudarjati. Saj je jasno, da se čas, ki je profitiran pri takem delu, posveča kulturni naobrazbi posameznika, ki stremi po venomer porajajočih se novitetah.
Vsi ti argumenti nam torej podkrepujejo potrebo, da bi se od izraženih besed čim-prej pristopilo k njih realiziranju ter prebivalstvu, ki te dobrine še ni deležno, čim-prej pripomoglo.	K.
ODKRITJE SPOMENIKA DR. IVANU LAHU.
Odbor za postavitev spomenika dr. Ivanu Lahu javlja vsem darovalcem, prijateljem in častilcem pokojnega književnika in nacionalnega borca, da bo njegovo p oprsje v bronu na granitnem podstavku na tih in skromen način odkrito na pokopališču pri sv. Križu v Ljubljani na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani dne. Odbor prisrčno vabi k udeležbi vse, ki spoštujejo pokojnikovo slovstveno in narodno delo!
BRATKO KREFT — DOKTOR.
Danes opoldne je promoviral na ljubljanski univerzi za doktorja filozofije književnik in režiser g. Bratko Kreft.
V	predloženi disertaciji je Kreft obdelal Shakespeare-jev vpliv dramatskega ustvarjanja na Puškinova dramatska dela. Disertacija je le del obsežne Kreftove monografije o dveh omenjenih sve-tovnik dramatikih. V disertaciji dokazuje Kreft, da je bil Shakespeare-jev vpliv na Puškinovo ustvarjanje dosti manjši, kakor pa se je do sedaj smatralo v literarnem svetu. G. Bratko Kerft je režiser Narodnega gledališča v Ljubljani ter je doma iz Sv. Jurija ob Ščavnici.
PO PESNIŠKI DOLINI ZAŽIGAJO KRMO.
Zadnji nalivi in povodnji so v nekaterih dolinskih predelih Slov. goric, kakor v Pesniški dolini, docela poplavili in s tem uničili sensioo košnjo. Kmetje so sedaj zaradi otavne košnje pokvarjeno seno pokosili, ga na pol posušili, spravili na kupe in ga sežgali.
o. Iz poštne službe. Iz Dolnje Lendave je premeščena v Ljutomer kontrolorka Ivana Sapricin.
o. Selnica ob Dravi. V nedeljo, 25. junija, ob 8. uri nastopijo s samostojnim koncertom mladi Kozjačani pod vodstvom učitelja Ma-ksa -Lorbeka.
o. Novi šolski nadzorniki. Za nadzornika kamniškega šolskega okraja je imenovan učitelj Ciril Drekonja s Pobrežja pri Mariboru, za nadzornika dolnjelen-davskega šolskega okraja je imenovan učitelj Martin Tratnek iz Dolnje Lendave.
o. Ljutomer. Veliki narodni manifestaciji ob priliki glavne skupščine CMD v Ljutomeru v nedeljo, 2. julija, bo sledila popoldne na letnem letovadišču sokolskega društva Ljutomer vrtna ^eselica.
o. Pazite na roparje! Občina Mala Nedelja je razglasila, naj se ljudje, ki hodijo ali se vozijo po cesti proti Sv. Lovrencu v Slov. goricah, pazijo napadov. Cesta pelje med gozdovi, v katerih se skrivajo
roparji in napadajo mimoidoče potnike in voznike. Do sedaj so napadli več voznikov, jim pobrali denar ali blago ter izginili v noč. Orožništvo zasleduje razbojnike.
o. Pes je ugriznil nekega trgovskega potnika v Brezovicah v Slov. goricah. Poklicani zdravnik je ugotovil, da je bil pes stekel. Odpeljali so ga v bolnišnico.
o. Mesec dni že pogrešajo 10-letnega Franca Fredinška od Sv. Antona v Slov. goricah. Zaskrbljeni starši še niso dobili nobene vesti o njem.
o. Kri je zadušila na nekem podstrešju v Špesovem selu 52-letnega tesarja Ivana Janeža iz Sp. Dobrave. Tesar je že dalje časa bolehal na jetiki. Zdravil se je
potikal okoli, dokler ga ni odrešila smrt trpljenja.
o.	Če najde otrok patrono... Žagarjev sin Jakob Zabukovec iz Starega trga pri Logatcu je našel na njivi staro patrono. Fant se je igral z njo, znenada pa je patrona eksplodirala ter mu odtrgala prste na rokah.
Ploj
p. Turneja Nar. gled. v Ljubljani, Včeraj je tukaj gostovalo ljub. gledališče. Igrala sta gledališka prvaka Levar in Danilova. Nadalje še gostujeta v soboto v Ormožu, v ponedeljek v Dol. Lendvi in v torek v Ljutomeru.
p. Kopališka sezona. Čeprav je mestno kopališče odprto že od 1. junija, se je prav za prav včeraj pričela sezona.
p. Pomanjkljivosti ptujskega kopališča. Medtem ko v sosednih mestih posvečajo posebno skrb za čim udobnejša javna kopališča, postajajo vedno očitnejši nedo-statki ptujskega kopališča. Ptujsko kopališče nima niti skakalnice. Premalo je kabin. Ni igrišča. Z malimi stroški bi se moglo kopališče preurediti in izpopolniti. Mestni svet je tudi že stavil v svojem proračunu postavko za ureditev kopališča. Želeti bi bilo, da bi mestna občina čimpreje uresničila načrt o obnovi kopališča.
p. Matura na ptujski gimnazij se je vršila od 15. do 22. t. m. pod vodstvom gimn. ravn. g. Aliča Franja. Prijavljenih je bil 31 kand., med temi dva privatista. 5 je bilo odklonjenih za leto dni in 7 ima popravni izpit. Izdelalo je teh 19: Blanke Viljem (opr.), Brečko Stanko (opr.), Budja Pavel (opr.), Deljun Anka, Drolc Dušan, Ferjančič Dušan, Hemja Elizabeta (opr.), Ivanšek Vera (opr.), Klančnik Friderik, Lajh Mara, Mazlu Mi-leva (opr.), Pozni-k Aleksander (opr.), Pušnik Štefka, Tomše Dana, Vadnjal Ivo (opr.), Vivod Justin (opr.), Vidic Mira
mariborski bolnišnici, pred dobrima. (opr.), Pučnik Janko in Jeza France, dvema tednoma pa je odšel iz bolnišnice.	p. Zvočni kino Ptuj predvaja	danes in
Ker ni imel nikjer pravega doma, se je | jutri »Aljoška« (ledeni pekel).
Izza kulis „Malega Beograda"
Mali Beograd se pripravlja za nedeljsko svečanost razvitja sokolskega prapora, pa še prav zares.
Pred 25 leti smo pomagali razviti v naših Iiušah prapor mariborskega Sokola, v nedeljo bomo razvili svojega. V nedeljo pa bomo praznovali tudi 201etnico odkar se je ustanovil Sokol v Rušah.
To ni majhna reč! V sokolskem domu je živahno vrvenje, kakor v čebelnem panju. Načelnik Branko daje zadnja navodila svoji strumni četi. Nastopijo, kar je samo po sebi umljivo, tudi starejši bratje — olimpijci. Brat Franček s svojimi nežnimi gibi in prijaznim nasmehom, kakor da bi tudi v vrsti prodajal svojo robo, bo že sam na sebi majhna senzacija. Pa virtuoznost br. podstaroste dr. Dol-feta. Gibi rok — tip — top, kakor bi drl zobe. V tem je namreč pravi mojster.
Tajnik Francelj že ne ve več, kje se ga glava drži, odnosno ne ve, ali se glava drži njega ali on glave. Komaj zmaguje delo, četudi ima očala. Tolaži ga edino to, da se bo vsa proslava vršila na letnem gledališču, kjer je on^ kot star režiser najbolj doma.
Načelnica Mira popravlja še zadnje neugla-jenosti z vso gotovostjo, kakor se spodobi za predpostavljene. Nežni spol se hoče prav posebno postaviti, za kar ima vso pravico in polno dolžnost. Blagajniku Ivanu so skoro dali nekateri člani nezaupnico, pa samo zato, ker je hotel kot predsednik komiteja za nabavo jedače in pijače kupiti vse prepoceni. Kajne kakšna »fovšija«?!
•	Obrambni referent Danilo nima sedaj nobenega pravega dela, zato pa čim pridneje kritizira. Po njegovem bi moralo biti marsikaj
drugače. Priznava pa, da bo najlepši trenutek pri vsej slavnosti, ko se bo novi prapor pobratil z ostalimi. Seveda se še nič ne ve, če ne bo dobil zadnji trenutek povelje, da bo kot narodno-obrambni referent moral iti služit mejo k Sv. Duhu. Torej Danilo pozor!
Prosvetar Stane naj skrbi za reklamo, je bil ukaz. Vsak dan naj bosta najmanj dva članka, če, ne več v vseh časopisih, da bodo Rušani imeli kaj za pod zobe in, da nas bodo ostala društva zavidala. Vse naj bo popisano na dolgo in široko, da bo v nedeljo vsak prišel k nam že iz same gole radovednosti.
Podstarosta inž. Pepo dirigira, kajti pri vsaki proslavi je treba tudi dirigenta, ki vse prav usmerja, da se nam ne bo proslava kako iztirila. Dirigent sokolskega orkestra Nejček ga gleda malo po strani, ker pri Sokolu je vajen dirigirati samo on. No, ja, pa saj nedelja ni daleč, pa bo neomejeni gospodar dirigiranja v sokolskem domu zopet Nejč. še celo starosto smo vpregli. Iz »Malega Beograda« se je moral peljati v »Veliki« Beograd, da bo ja vse tako kakor je treba in kakor se spodobi. Sicer pa ima že ves čas ravno on najvažnejšo vlogo, kakor je samo ob sebi umevno. Ste menda že uganili? Denarne stvari — kdo bo zabil zlat žebelj, kdo bo največji mecen. Takole potrkati na prava vrata, tu je pa on tič.
Kdo bo zastavonoša, je še v božjih rokah. Vodijo se žolčne debate, seveda vse bolj po tihem; kajti nihče se ne upa zameriti bodočemu zastavonoši. Obrambni referent Danilo ima napravljen že cel seznam v poštev prihajajočih bratov. Težave so v tem, da je eden prevelik, drugi premajhen. Tretji nima dovolj denarja, da bi nosil prapor na vsak izlet, četrti se ni dovolj dolgo član Sokola. Peti ni domačin. Toda domačin že mora biti in to že pravi pravcati. Pohorc z brki in brado. Najbolje bo res, da žrebamo, kakor se je nekdo izrazil, vsaj ne bo nihče užaljen.
Kakor vse kaže, je načelnik Branko že uvedel nočne vežbe svojega neporočenega telova-dečega članstva, da bo ponoči v Rušah red in mir in da bodo plakati ostali tam, kamor iih je tajnik Francelj s svojo četo nalepil. Močno se govori, da se bodo straže v petek in soboto še pomnožile. Nekateri mladoporočenci, pa tudi staroporočenci, se že vesele, da bodo lahko zopet enkrat imeli nočno službo. Pa tudi gostilničarji: Osvald, Mulej, črnko niso nasprotni takim nočnim vežbam, pravijo, da je le škoda, da jih načelnik Branko skliče tako poredko. To zadnje pa bi že skoraj ne smel izdati, ker je to že naša vojaška tajnost, aa sovražnik predčasno ne izve, ker drugače bi se mi utegnilo zgoditi, da me pokličejo rred častno razsodišče, kar pa bi ne bil najprijetnejši posel, zagovarjati se pred strogimi sodniki, ki ne poznajo šale.	—čak.
Maribor
Velika matura na realni gimnaziji
Pri veliki maturi, ki ji je predsedoval ravnatelj dr. Matko H e r ic, je izdelalo 41 dijakov in 34 dijakinj. Zavrnjenih je bilo za en mesec 9 dijakov in 3 dijakinje, za eno leto pa 6 dijakov in 5 dijakinj.
Maturo brez ustnega izpita so napravili: Metka Betriani, Zora Cekič, Angela Falco-netti, Irma Jeglič, Sonja Kotnik, Aleksandra Kotnik, Miroslava Vilhar, Lovorka Vodopivec, Vida Zemljič, Marija Železnikar, Hubert Bender, Franjo Geč, Vojteh Pertot, Zvonimir Devide, Uroš Domicelj, Božidar Gajšek, Brano Kocmut, Jurij Kolenc, Boris Novak. Maturo z ustnim izpitom pa so napravili: Milvana Cok, EIga Derniač,Milena Duša, Nada From, Daniela Jenčič, Friderika Jošti, Landa Makuc, Tatjana Marin, Ljuba Medvešček, Sonja Ostapovič,
Hermina Paljuh, Zofija Pečečnik, Zvezdana Pegan, Josipina Perko, Ida Rižner, Neža Rus, Lilijana Rustja, Milutina Mravlje, Zlata Srol, Stana Stok, Elizabeta Vlada-novič, Hedviga Volčjak, Breda Zemljič, Franc Cujnik, Dušan Dolinšek, Saša Golubovič, Dušan Haller, Boris Hvalenc, Milovan Ilih, Vasilij Lah, Dušan Lušin, Milovan Mihorko, Gorazd Mohorčič, Bogdan Novak, Ljubomir Petek, Rudolf Stro-žer, Dragomir Šumak, Ciril Umek, Jurij Vanek, Herman Vidmar, Sergej Vrišer, Alfred Korenčan, Zdravko Agrež, Stanko Božič, Danilo Gomišček, Branko Ivnik, Vinko Justin, Aleksander Kozinc, Rudolf Polzi, Alojz Prešern. Anton Prus, Marija Skubic, Edmund Štrucl, Ivan Urh in Miloš Uršič.
I
Sokol v Ruiah razvile v nedeljo. 25.1. m. svoj prapor in obenem proslavi spomin na Vidov dan 1914. — Mariborčani, na svidenje v Ruiah I
Tragičen doživljaj »slepih potniko'
I
Nekaj pred polnočjo so skočili v košaškem prehodu na tovorni vlak trije brezposelni Mariborčani, da bi se na skrivaj pripeljali v Nemčijo. Kakor je pokazala pozneje preiskava, so hoteli čez mejo zaradi dela, verjetno pa je, da so šli tudi zaradi tihotapskih namenov, kajti
Blago *a kopalne plašie in obleke
TEKSTILANA BODEFELDT, Gosposka ulica 14
eden izmed njih je imel že večkrat opravka s finančnimi organi zaradi tihotapstva. Na vagonu, v katerega so skočili, so bili naloženi železniški pragi. Vsi trije, Ivan Danko s Pobrežja, Alfonz L a n g iz Koroške ceste 41 in Ivan K1 a-n 2 č e k iz Vojašniške ulice 14, so se srečno in neopaženo pripeljali da Št. lija in čez mejo v Nemčijo.
Pri prihodu v Nemčijo pa so železničarji vagon, v katerem so se nahajali tihotapci, odklopih in ga začeli premikati. Nesreča pa je hotela, da se je lokomotiva prehitro približala vagonu z železni-
škimi pragovi, tako da so se pri udarcu z vagonom pragi na vagonu zrušili. Še isti hip se je slišalo iz vagona presunljivo vpitje in ječanje. Nemški železničarji so takoj ustavili premikanje in se povzpeli na vagon, kjer se jim je pokazala grozotna slika. Dva ranjena sta vpila na pomoč in ječala, tretjemu pa so pragi zmečkali glavo in truplo, da je bil že mrtev. Železničarji so takoj izrezali ste-
Svffene srajce hladilo - Bogata izbira pri TEKSTILAMA BODEFELDT. Oospoaka ulica 14
no in izvlekli izpod ruševin mrtvega Ivana Danka, Alfonza Langa, ki je imel prelomljeno nogo in težje notranje poškodbe ter Ivana Klanečka, ki pa je bil samo malenkostno poškodovan. Langa so takoj naložili na rešilni avto ter ga prepeljali v lipmiško bolnišnico. Klane čeka, ki je povedal, da je bil že večkrat kaznovan pri nas, pa so predali našim oblastem.
POBREŠKA OBČINA ODKLONILA PRISPEVEK ZA CERKEV V HOČAH.
Na zadnji upravni seji je občina Pobrežje odklonila prispevek 12.000 din za cerkveno-konkurenčni odbor v Hočah, to pa zaradi tega, ker ni proračunske možnosti
OTROK UTONIL V MLAKI.
Ko se je vrnila želarka Genovefa Lu-bejeva iz Zg. Jakobskega dola domov z dela ter si hotela umiti roke v mlaki pred domačo hišo, je znenada zagledala v vodi truplo 5-letnega posestnikovega sinčka Franca Dajčmana. Potegnila ga je takoj iz vode, ali otrok je bil že mrtev. Vsa znamenja pričajo, da je prišel fant sam k mlaki, kjer se je igral z žabami, pa mu je pri tem spodrsnilo.
RESNICA O »LASTOVICI«.
Z ozirom na mariborsko notico današnjega »Slovenca« pod »Lastovica spet leti«, nas je naprosil trgovec g. Moravec, da objavimo sledeče: Ni res, da je g. Moravec staro letalo popravil in z njim v četrtek letel, temveč je letel z novim letalom, in staro še vedno leži pokvarjeno v garaži. Tudi ni res, da se je g. Moravec podal v letalsko šolo v Zagrebu učit se pilotiranja, ker pilotirati že davno zna.
TIHOTAPCI SAMI USTAVLJAJO VLAKE.
Tihotapci spravljajo na vse mogoče načine prepovedano blago v našo državo. Najrajši pomečejo vtihotapljeno blago pri prehodu skozi košaški predor, kjer
Moški!
ta zdravljenje (polnih Uabottl
seksualne impotence, za spolno slabost ter za okrepitev funkcij spolnih žlez poskusite hormonske neškodljive
HHORMO-SEKS“ pilule
Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul din 34.—, 100 pilul din 217.—, 300 pilul din 560.—. Zahtevajte le originalne »Hor-mo Seks« pilule, ki so na škatlici zunaj opremljene z zaščitno znamkico. Po pošti razpošilja diskretno: LEKARNA BAHOVEC, LJUBLJANA. — Glavno skladišče:	Farm.
kem. laboratorij »VIS-VIT«, Zagreb, Langov trg št. 3,	Ogl.	reg.	S.	br.	1990-35
vozi vlak proti Mariboru že z zmanjšano brzrno, iz vlaka, da ga poberejo nato v predoru pripravljeni pomagači.
Zdaj pa so si zmislili tihotapci povsem nov način, s katerim so spravili najbrže precej tihotapskega blaga neopaženo čez mejo. Pred prihodom v Maribor so namreč tik pred košaškim predorom začeli vlak zavirati. Strojevodja je opazil motnjo, pa je pognal tovorni vlak s polno paro. Pri tem se je zadnjih sedem vagonov odtrgalo. Zdrveli so nazaj proti Pesnici, kjer pa so jih ustavili. Seveda so tihotapci z blagom pri tej vožnji nazaj zlahka poskakali iz vagonov in pobegnili z vtihotapljenim blagom.
VSE POSTANE ENKRAT OČITO
Pred kratkim so pripeljali v mariborske sodne zapore potepuha in klateža Franca Godca, ki so ga v Celju aretirali zaradi manjših prestopkov. Pri preiskavi na mariborskem okrožnem sodišču, pa je Godec izdal vlom, ki ga je izvršil že v mesecu februarju 1931 letu v Litiji s svojim takratnim pajdašem Francem Lipotnikom.
Takrat je izginilo ponoči na popolnoma nepojasnjen način iz znane litijske gostilne „Pri pošti “ za okrog 4000 din gotovine in za 2000 din različnega blaga. Oblastva so takrat ce-
lo	osumila tatvine nekega domačina, ki je imel precejšnje sitnosti, dokler ni dokazal svoje nedolžnosti. Godca čaka občutna kazen.
m. Zaradi kasaških dirk 29. t. ra. v
ŠL Jerneju na Dol. odpadejo v Mariboru za 29. t. m. in 2. julija napovedane kasaške dirke na Teznem.
m. Koncert v mestnem parku bo nocoj od 20.30 do 22. ure. Igra vojaška godba. Kapelnik g. Jiranek.
m. Zdravniško dežurno službo za nujno zdravniško pomoč v nedeljo, dne 25. junija vrši OUZD zdravnik g. dr. Wank-milller Alfonz, Maribor, Frančiškanska uHca 8-III.
m. Poroka. V Kamniku sta. se poročila sekundarij mariborske bolnišnice dr. France Cundruič in posestnica Vera Pajllerjeva iz Maribora.
m. Začetkom junija je izšel iz tiska nov turistični propagandni lepak Slovenije, ki sta ga s finančno pomočjo »Put-nika« v Beogradu izdali Tujskoprometni zvezi v Ljubljani in Mariboru. Lepak je tiskan v nakladi 3000 izvodov s propagandnimi napisi v 9 jezikih. Letošnji lepak predstavlja splošen motiv gorske doline, obdane z mogočnimi planinskimi vršaci. Novi lepak predstavlja dragoceno pridobitev ter bo brezdvomno koristno služil turistični propagandi za Slovenijo.
m. Izlet studenške Ljudske univerze.
V	nedeljo, 2. julija, bo napravila studenška Ljudska univerza poučen izlet v zgodovinski Ptuj. Zbirališče bo ha kolodvoru pri dopoldanskem vlaku.
m. Mariborskemu trgovstvu v vednost Na Vidov dan v sredo, 28. t. m. morajo biti trgovine med slovesno službo božjo od 10. do 11. ure zaprte.
m. Poletni delovni čas v mariborskih trgovinah. S 1. julijem se uvede za mariborske trgovine poletni delovni čas, m sicer od 7%. do 12. in od 15. (3. ure) do 19. (7. ure pop.). To velja samo za julij in avgust. S 1. sept. bodo odpiralne in zapiralne ure zopet normalne.
m. Danes in jutri je na realni gimnaziji odprta šolska razstava. Odprta je oba dneva od 8. do 18. ure.
m. Društvo gluhonemih je darovalo Protituberkulozni ligi mesto venca na grob g. Viktorja Korena, gostiln, in pos. v Košakih, 50 din.
m. Pri včerajšnji petkovi raciji v dopoldanskih urah je policija aretirala 14 beračev m postopačev.
Lahko poletno blago za vroče dneve TEK STIL Ati A BODEFELDT. Gosposka Ulica 14
m. Kolo so ukradli vodji mestnega konskripcijskega urada na Slomškovem trgu g. Franju Krambergerju. 1800 din vredno kolo je bilo ukradeno iz veže Zadružne gosp. banke. Kolo je znamke »Ne-ger« ter ima e v. št. 2—20261-2.
m. Tatvina žaromet ne svetilke. Neznani storilec je ponoči v Tomšičevem drevoredu odmontiral od osebnega avtomobila tovarnarja Franca Mautnerja žarometno svetilko z žarnico.
Zahvala
Delavstvo tovarne svile Thoma <£ Co. se tem potom cenjenemu vodstvu, predvsem pa svojemu šefu gospodu E. Ripper za povišano tedensko mezdo ob priliki dopustov, iskreno zahvaljuje.
Delavci in delavke tovarne svile Thoma & Co.
ra. Koncert mladih harmonikarjev priredi v nedeljo, 25. t. m. v parku mestni odbor Jadranske straže. Mali harmonikarji bodo nastopili v pestrih narodnih nošah pod vodstvom Vilka Šušteršiča z narodnimi pesmimi. Začetek koncerta ob pol 11, vstopnina 1 din. Čisti dobiček je namenjen za letovanje siromašne dece na morju.
m. Avtomobilska nezgoda pri Javniku.
V	obcestni jarek je zaneslo osebni avto mesarja Franca Frangeša iz Teznega. Pri nesreči, ki se je zgodila na ostrem ovinku pri Javniku, je dobila težje poškodbe samo žena zasebnega uradnika Antonija Romihova iz Maribora. Močno poškodovan pa je tudi avto.
Madrace, otomane, žične vložke,
odeje, linolej, preproge, otroške vozičke kupite najceneje pri
■OBNOVA", F. NOVAK, Jurčičeva ulica 6
* Tombola v nedeljo, 25. junija, pop. ob vsakem vremenu na Sokolskem letnem telovadišču na Pobrežju. Glavni dobitek 2000 din! Tablice 2 din! Sokol Pobrežje.
* Restavracija »Trije ribniki. (Kliček). Prima vina, Tscheltgijevo pivo, odojčki, piške, narezki in razno.
* Poziv upnikom. Upniki Nab. zadruge tekstilnih uslužbencev v Pobrežju pri Mariboru v likvidaciji se pozivajo, naj priglase po par. 67. z. z. morebitne terjatve podpisanemu likvidatorju do 1. novembra 1939, ker se je zadruga razdražila in prešla v likvidacijo. — Pobrežje pri Mariboru dne 23. junija 1939.	— Partl Andrej, s. r., likvidator.
* Vinotoč Dobaj Matija, Sv. Urban, ©tvorjeni
Vaš ulitek — naša dika, šallca dobrega „KVIKA''S
Ar/A
PROIZVAJA: UNION, ZAGREB
* IV. Izredni občni zbor Nabavljalne zadruge tekst, uslužbencev, z. z o. j. v
Pobrežju pri Mariboru, se vrši na dan
2.	julija 1939 ob pol 9. uri dopoldne v gostilni g. Puhla na Pobrečju, Aleksandrova cesta 8. — Dnevni red: 1. Volitev zapisnikarja in dveh overovateljev. 2. Poročilo likvidatorjev. 3. Čitanje po.-o-čila revizorjev. 4. Odobritev likvidacijske bilance. 5. Po par. 78. z. g. z. prijava stečaja (konkurza). 6. Slučajnosti. — Če bi ob navedenem času ne bilo navzoče zadostno število članov, se vrši občni zbor pol ure pozneje z istim dnevnim redom in v istem lokalu ne glede na število navzočih. Samostojni predlogi se morajo staviti pismeno vsaj 3 dni pred občnim zborom predsedniku. — Odbor.
* Veliko vrtno veselico — Tomše, Pekre — priredi Filatelistični krožek »Magdalena« dne 24. junija 1939. Vstopnine ni.
* V Narodnem gledališču priredi ljudski oder v četrtek, 29. in v petek 30. junija obakrat ob pol 9. zvečer Cerar-Danilovo ljudsko igro „MikIova Zala". —- Vstopnice se dobijo v predprodaji pri dnevni blagajni Narodnega gledališča in v prodajalni tiskarne sv. Cirila na Aleksandrovi c. 6.
* Društvo Putnik organizira velike izlete z luksuznimi avtokari po državi. V cenah izleta so upoštevani vsi stroški: vožnja ,prenočišča v hotelih, ker se potuje samo podnevi, štirie dnevni obroki, stroški za prtljago, taLse in drugo, tako da lahko vsak udeleženec brez skrbi potuje. Prvi tak Putnikov izlet bo vodil skozi najinteresantnejše kraje naše države, od 2. do 15. julija. Potniki bodo z daljšim ali krajšim bivanjem obiskali: Koviljaco, Tuz-
lo,	Banjaluko, Plitvice, Šibenik, Split, Solin, Makarsko, Metkovič, Dubrovnik, Herce-gnovi, Kotor, Cetinje, Podgorico, Nik-šič, Trebinje, Mostar, Jablanico, Ili-džo, Sarajevo, Trebevič, Romanijo, Vi-šegrad, Užice, Cačak, Kragujevac, Oplenac.
V	večjih krajih se bode ostalo ves dan in vso noč. Cena izletu je od din 2.400’— do 2.790*— po izbiri mesta v avtokaru. Uradniki lahko pri prijavi polože dih 600’—, a ostanek 1. julija. Prijave sprejema Putnik do 26. julija 1939.
* Za praznike — na izlete z udobnimi avtokari .,Putnik-a“: 28.-29. jun.: Logarska dolina dm 120’—; 28.—29. jun.: Graz din 110*—; 29. jun.: Rogaška Slatina din 50*—; 1.—2. jul.: Mariazell din 200’—; 2—4. jul.: Dunaj din 260. Prijave le do ponedeljka! Pohitite!
* „Grič“ vabi! Sončenje, prenočišča, avtogaraže.
m. Nočna lekarniška služba (od 24. do vključno 30. t. m.): Lekarna pri sv. Antonu, Frankopatiova 18, tel. 27-01; lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova cesta 1, tel. 21-79.
Kino
* Grajski kino. Danes Rdeče orhideje, film lepe glasbe in napete vsebine. Olga Čehova, Albreht Schoennals.
• Kino Esplanade. Do vključno ponedeljka veliki francoski film globoke vsebine „Gospodar Sahare".
* Union kino. Do vključno torka „Pla* volasa pošast" veseli fantastični doživljaji z Constance Benett in Gary Grant. Smeh in zabaval
• Zvočni kino Pobrežje. 24. in 25. junija „Hrabrost kapetana Kostalia" Oglejte si ta film.
Radio
Nedelja,. 24. junija Ljubljana:	8. Jutranji	pozdrav;	9.15
Koncert RO; 10.20 Cerkvena glasba; 11. Promenadni	koncert	;12.	Ruske pesmi;
123.20 Za zabavo in oddih; 17. Kmetijska ura; 17.30 Akademski pevski kvintet; 20. Pevski koncert; 20.40 Veseli napevi; 22.15 Veselih nog	naokrog.	—	Beograd:	17.45
Slovanske pesmi; 18.55 Zabavni koncert; 20. Festival narodnih pesmi; 21.30 Prenos iz kavarne. — Sofija: 18. Lahka in plesna glasba; 19.30 Večerni koncert; 21. Odlomki iz operet. — Monakovo: 20.15 „Meščan-plemič" R.	Straussa.	—	Firenze:	16.30
Stolzeva opereta „Ples sreče". —Bukarešta: .20.15 Operetni večer. — Praga: 21. Popularni koncert
Ponedeljek, 25. junija Ljubljana: 12. Obisk pri južnih Slovanih; 13.20 Vsem v veselje, 18. Zdravniška ura; 18.20 Citraške točke; 18.40 Iz kulturnega življenja koroških Slovencev; 20. Sodobni plesni zvoki; 20.30 Koncert starih mojstrov; 22.15 Narodne pesmi. — Beograd: 18.20 Zabavni koncert s plošč; 20. Prenos iz opere „Andre Chenier" poje Zlata Gjungjenac. — Sofija: 17.30 Pester spored; 19. Vokalni koncert; 21. Lahka glasba. — Rim 22.30 Odlomki iz operet, rv. BudimpeSta: 20.30 Velik večerni koncert
i&rekmuria
Beseda o dvajsetletnici
Miško Kranjec
W Od 10 oseb jih ima 7 zobni kamen. Tudi Tebi grozi z izpadom zob! Varuj se ga!
SARGOV
PROTI ZOBNEMU KAMNU
V	binkoštni številki »Novin« je izšel čudovit članek, ki skuša na vsak način dokazati, da se je dvajsetletnica osvobojenja Prekmurja že praznovala in da je vse letošnje početje odveč in toliko da ne škodljivo. Anonimni pisec je v »Novinah« napadel celo vrsto ustanov in oseb, zavijal dejstva in jih potvarjal tako, da bi si lahko ljudje onstran Mure mislili bog ve kaj o prekmurskih prilikah. Pisec si je poleg vse proslave privoščil tudi Miška Kranjca, kar je samo po sebi umljivo. Na šegave duhovitosti in razprave o Mariji in Jezusu ne bom odgovarjal. Ne bom branil niti Sobote, ki da ni središče in pomembno mesto, a niti ne slovensko. Te stvari danes že vsak otrok drugače pojmuje. Glede tega, da Sobota ni slovensko mesto, je vendar nekoliko težko reči sodbo. Res je nekaj drugih narodnosti v Soboti, toda je to mesto, kamor se vsako leto zateče vsaj
50.000	Prekmurcev in tako dajejo mestu svoj značaj. Niti se ne bom na široko ustavljal o tem, v katerem okraju (ali prej županiji) je bilo rojenih več pomembnih ljudi, saj spada celo sam g. Klekl v soboški okraj. Večina duhovnikov, ki so kaj pomenili, je bila rojenih v tem kraju tako dr. Ivanocy, KUzmiča in še mnogo drugih, dočim jih je bilo v lendavskem okraju kaj malo. Da je lendavski okraj dal prvega odvetnika in sodobnega profesorja, še ni nikak svetovni, a niti slovensko pomembni dogodek. Poleg tega sta i prvi odvetnik i profesor delovala ali delujeta v — Soboti. A smešno je tudi odrekati Soboti kot trgovskemu mestu značaj, saj se Sobota razvija v osrednje mesto ne samo Prekmurja, temveč tudi pomurske štajerske. Prav tako je s kulturnega vidika. Res je, da-so Crensovcl mnopo bolj slovenski kakor Sobota, res je, da tu izhajajo »Novine«, a kakor ne bomo zapuščali Maribora zaradi nekaj Nemcev, ki tam žive, ter se selili v mnogo bolj slovensko Pragersko ali Poljčane, tako bo tudi Sobota morala ostati.
Poglejmo vprašanje dvajsetletnice .^ame in nje upravičenost. G. Klekl je praznoval dvajsetletnico lani, na dan de-vetnajsletnice osvobojenja Prekmurja. Kdaj, kako in kje on praznuje dvajsetletnico in so ne glede na to, da je g. Klekl lahko toliko uvideven, da bi pustil tudi drugim, da praznujejo obletnico po svoji •uvidevnosti. Potrebno je namreč vedeti,
‘ da je v Prekmurju mnogo organizacij, ustanov in kulturnih društev, ki niso navezana na g. Klekla in »Novine«, ki bi se pa bile udeležile tudi nekoliko prezgodnje proslave, ako bi bile tja povabljene. Toda na črensovski proslavi je bilo jasno in javno izrečeno, da oni ne potrebujejo drugih in sploh nikogar za proslavo, da jo lahko praznujejo sami. če je temu tako, tedaj g. Klekl res nima razloga, da bi se jezil, če drugi letos praznujejo obletnico in so neglede na to, da je g. Klekl že praznoval, ga še nekrat povabile, da se udeleži in raduje osvobojenja Prekmur ja v nekoliko širje zasnovanem krogu, kakor je bil lani v čresnovcih. Glede dogodkov samih, ali je letos dvajsetletnica, ali je bila lani, naj navedem, kaj so pisale »Novine« 6. X. 1918.: Slovenci, Srbi In Hrvati želijo eno državo. — Torej še nikako osvobojenje. 3. XI. 1918. poročajo »Novine o Narodnem veču v Zagrebu. Poročajo o tem, kaj je bilo izklicano v Sobo
ti: Csak magyarok laknak itd in da tu
ni Slovencev. — 17. XI. 1918. poročajo »Novine« o puntu, ki se je vršil 4. novembra v dolemjem Prekmurju, zlasti vasi: Beltinci črensovci, Polana. 8. XII.
1918.	»Novine« ne poročajo, da se je že rodila enotna slovanska država na jugu. Čeprav pišejo: Ne damo te naše slovenšči-he . . . Kda se pa mi genemo? Kde je naš slovenski narodni svet? In 29. XII. 1918.: Zdaj že samo od sebe kriči pitanje (vprašanje), ka de z nami prekmurskimi Slovenci. Šele 12. I. 1919. prosi vlado neodvisne države SHS. da vzame pod svoje okrilje slovensko Prekmurje. (Takrat se je že izvrši! poizkus zasedbe Prekmurja!) Istočasno pa zahteva samostojno samovlado (avtonomijo), ». . . zato, ar se ne
viipamo vu vogrsko gospodi«. — 9. II. 1919.pa je celo izdelal s pomočjo drugih prekmursko-slovenskih duhovnikov:: Načrt ali plan avtonomije . . ., a vse to seveda pod madžarsko vlado in v madžarski državi. Prišla je doba »Novin« pod boljše viki in šele 12. avgusta 1919. je bilo za sedeno Prekmurje po jugoslovanskih četah. Leta 1919. pa je bila v Prekmurju še boljševiška republika in g. Klekl je zbežal na štajersko. — Naštel in navedel sem ta dejstva, da bo tudi otrok videl, da o kaki osvoboditvi leta 1918. še ni govora, da se je to zgodilo Šele avgusta.
1919.
Mislim, da po teh dejstvih ni vredno še dalje ugovarjati g. Kleklu, da ni vredno ovreči opravičila za njegovo proslavo. Zakaj na svetu ne bo mogel najti enega samega argumenta, zakaj jo je praznoval eno leto prezgodaj. Seveda bi mora) lojalno vzeti na znanje, ako jo drugi, ki niso bili lafii povabljeni, ali jim pa niti ni bilo dovoljeno udeležit se proslave, proslavljajo letos. Z nekoliko dobre volje bi g. Klekl laihko prebolel tudi to dejstvo. Saj naposled ni važno, ali je bila lani dvajsetletnica, ali je letos, važno je, da je Prekmurje res že dvajset let v slovanski državi, kamor po svojem prebivalstvu
Pred letom sem se podal v kolesom v Prekmurje, da si ogledam ta del Slovenije, ki je tako samonikel, ker je bil dolga leta pod madžarskim jarmom.
Kako je v Medmurju
Vozil sem se skozi del Medmurja, preko Stanetince in Strigo ve doRazkriž-ja. Ta obmejni del Medmurja je pod precejšnjim slovenskim kulturnim in gospodarskim vplivom. Pokrajina je podobna Jeruzalemskim, ali Ormoško - Ljutomerskim goricam. Ljudje se bavijo prav tako s poljedelstvom in vinogradništvom. Tudi sadja posebno češenj je dosti. Ljudje se tod mešajo z našimi, tudi narečje in naglas sta podobno onemu obmejnih Jeruzalemskih garic. Pojo večinoma slovenske pesmi. Neki odsek hrvatske »Se-Ijačke Sloge« je pa smotri v NedeljišČu pel, razen ene, same slovenske pesmi. In dobil bi po izvedbi in kvaliteti pesmi prvenstvo, pa so mu dodelili drugo nagrado. Člani odseka so dejali, da so to njihove narodne pesmi, drugih nimajo . . . Sicer je društveno življenje tod slabo. Nekateri Medmurci hodijo v bližnjo Slovenijo v šolo, pravijo, da so naše šole boljše. Mnogi so celo naročeni na slovenske katoliške in liberalne časopise. Zahajajo v slovenska društva, včlanjeni so v slovenskih kreditnih zadrugah ter si izposojajo in vlagajo v Sloveniji denar. Ljudstvo je narodno nezavedno, vzrok temu je, kakor v Prekmurju dolgoletna pripojenost k Madžarski. Starejši ljudje še danes čutijo madžarsko. Hrvat-sko kmetsko gibanje, posebno »Seljačka Sloga« jači zdaj narodno zavest«.
Samo rože, rdeče rože
Pri Razkrižju me prepelje brod preko Mure, vstopim na kakor miza rhvno prekmursko ravan. Od Srednje Bistrice do Beltinec drži kakor sveča ravna cesta, skozi samo žitno polje. Bila je nedelja. Ljudje so šli v Beltince k maši. Prvi vtis: Slovensko ljudstvo! Ljudje so videti precej slabotni, zgarani toda žilavi
—	delavni. Saj pravijo da so Prekmurci najbolj delavni ljudje.
Beltinci, precej velik, čeden trg sredi prekmurske ravnine. Prijatelj me je povabil na žegnanje v bližnjo tipično prekmursko vas, z nizkimi, cimpranimi s slamo kritimi hišami. Na oknih, tako majhnih. da bi se v njih komaj maček pretegnil, je vse polno večinoma rdečih rož. Pridno ljudstvo je tod, skromni domovi so snažni in pobeljeni.
spada. Tega pomena ee bo zmanjšalo ] dejstvo dveh proslav, nasprotno, še povečalo bo pomen osvobojenja. Potrebno je vedeti, da je v Prekmurju mnogo ljudi, ki niso bili deležni lansko leto radosti te pro slave, potrebno pa je vedeti še eno, kar g. Klekl kot velik domovi jan ne bi smel pozabiti: da je prav danes krvavo potrebno napraviti tako proslavo, kjer naj ljudje dobe vsaj malo vere v državo, v kateri živimo in naj se jim vžge ljubezen do nje. V položaju, v kakršnem živimo, nam ena proslava več ni škodovala. Famozni anonimni članek v »Novinah« je bil tedaj odveč. Potrebno je namreč vedeti, da narod ni stranka. Narod živi tudi tam, kjer stranka ne živi. Z malo dobre volje bi se g. Klekl lahko strinjal z Ifetošnjo proslavo in pokazal razumevanje za stvari splošno narodnega značaja. Nam
Prijatelj, ki je tudi bil v Franciji na poljskem delu, mi je pripovedoval, daje mnogo teh ljudi bilo v tujini.
Po Ravenskem
Prekmurska metropola — Murska Sobota. Ko sem bil pred petnajstimi leti tam, je* bila Sobota še zapuščeno mesto, podobno večji vasi. Zdaj pa je Sobota lepo, precej modernizirano, čedno mesto, z dobrimi glavnimi ulicami in higijenski-mi modernimi hišami ter velikimi izložbami v središču mesta. Sobota ima okrog 3000 prebivalcev. Od tega je približno
3—4% Zidov in 20°/° evangeličanov. Nekdaj so gospodarili tukaj grofje, sedaj je v njem precej mogočnikov.
Pri Soboti se prepeljem preko glavne prekmurske rečice Lendave, ki teče z Goričkega skozi prekmursko ravan v Muro. Do Martjancev je še ravnina naprej proti Mačkovcem se svet dviguje v nizko gričevje. Tu začne Goričko. Goričko kaže čisto drugačno pokrajinsko sliko. Tukaj so vasi redkejše, hiše raztresene po gričih. Pokrajina je zelo slikovita, majhne nižinske njive so kakor pisane krpe. Više gori na pobočjih so že precej redki gozdiči po vrhovih pa hiše in cerkvice. Zemlja je slabša. Pšenica in rž sta kakor ma-
lo	večja trava. Travo vozijo iz hribov v nekakšnih garah.
Tja, v Goričko . . .
Večji posestniki na Goričkem imajo glavni dohodek od lesa. Ce prodajo kaj drugega, morajo pritrgati od ust. Posestva so premajhna, ljudje sd iščejo kruha kot sezonski delavci.
Prekmurje je najgosteje naseljena pokrajina v Sloveniji. Na 1 km* pride približno 100, v nekaterih občinah celo 170 ljudi na 1 km*! Petina Prekmurcev je stalno na delu zunaj, 12—15% jih je začasno na sezonskem delu. 25 do 30% Ptekmurcev je luteranov raznih narodnosti, večinoma so ti na Goričkem. Sploh je Goričko narodno in versko bolj pisani kraj. Židov je 2—3%, ki so po večjih mestih in vaseh, večinoma so trgovci, Madžarov je 5—6% in 1% Nemcev, večidel v obmejnih vaseh.
Katoliki in luterani
Katoliki so bolj pobožni, bolj praznoverni kakor luterani. Pri mlajšem rodu se konservativnost izgublja. Katoliki imajo tudi dosti več otrok, posebno na ravnim. Luterani so liberalni, realni m
ni preostalo drugega, kakor da to proslavo spremljamo z dobrim, poštenim srcem, želeč ji uspeha. Saj narod ne živi samo, dokler žive stranke, niti samo tako dolgo, dokler žive oni, ki so zanj kaj dobrega storili. Pač pa narobe tisti, ki so za narod napravili kaj dobrega s čistim in poštenim srcem, bodo živeli v njegovem spominu tako dolgo, dokler bo živel na*-rod. Zato se g. Klekl nima za kaj bati; ostalo bo vse, kar je storil dobrega, kakor bo ostalo tudi vse, kar iti bilo dobro.
Pri resni zadevi, kakor je dvajsetletnica in v obrambi te, se ne morem spuščati, v smešne očitke in napade, kolikor jih je bilo v »Novinah«. Komur to ni dovolj, naj ima svoje veselje nad stvarmi v »W6-vinah«. Mi gremo preko tistega.
gospodarski. Imajo svoja podporna društva »Gustav Adolf«, ki pa slabo uspevajo, kakor vsa društva v Prekmurju, ker je večina ljudi od 16—40 leta na sezonskem delu.
Luteranski pastorji imajo samo ob nedeljah mašo. Sicer so večinoma posestniki, in se med tednom bavijo z gospodarstvom. Verski luteranski obredi so cenejši kakor katoliški. Pogreb stane 30 —100 din, poroka 30—50 din, krst 20 din. Razen tega dobi pastor letno 50—60 mtc žita. Vere in narodnosti se med sabo tolerirajo.
Prekmurci še niso politično toliko zaledni, kakor ostali Slovenci, bili so pač ločeni od bratov. Mlajša opozicijska struja prihaja do veljave. Pisatelj Miško Kranjec je v mladem rodu zelo priljubljen. Njegovi romani so verna, življenjska podoba teg^ ljudstva.
Po strminah nizdol
Od Gornjih Petrovcev vodi dobra cesta po grebenu hriba, blizu nemške meje, v Gornjo Lendavo. Desno in levo je prekrasen pogled na borove gozdove in goličave. Hiše ob cesti so majhne, s slamo krite, dim se kadi skozi leseno luknjo nad vrati.
Gornja Lendava leži na zelo romantičnem kraju. Od tod se spušča cesta po vrtoglavi strmini nizdol proti Bodoncem in Petar.Nem. To je tako zvani Gorički kot. Pokrajina je zelo lepa, toda revna.
Obiskal sem revno, delavsko hišo. Domačini so bili zelo prijazni, gostoljubni in iskreni. Pravili so mi ,da so luterani. Ko pa sem vprašal, zakaj imajo katoliške svete podobe po stenah, so dejali, da je zet, ki dela v Vojvodini, »papinec« in da so moški otroci po njem papinci, ženski pa po ženi luterani... Ko sem jih vprašal, kaj so po narodnosti, so rekli: »Slovenci«. Narečje je težko razumljivo. Pri hiši so imeli Kleklove »Novine« ki so pisane v tem »jeziku«.
Revščina ob Muri
Niže od Bodonjcev proti Muri začne spet dolina. Že zunanjost velikih grun-tarskih zidanic kaže, da so tukaj bogatejši posestniki. Tudi ljudje so močnejši, vedrejši. Opazil sem dobro gčjene in razvite krave simentalske pasme iri obširne pašnike. Tu so večidel močne kmetije z 10—15 ha zemlje. V Skakovcih, Sodišincih in Petanjcih je dosti kmetov z 2—4 konji in 4—8 kravjimi repi. Od tod
Popotni vtisi iz Prekmurja
Alojz Savora
Prekmurski teden podaljšan do 29.!.m .
Kljub vremenskim neprilikam, ki so nekoliko motile obisk I. Prekmurskega tedna, je bilo že do četrtka prekoračeno predvideno število obiskovalcev. Število pa se je že v četrtek dvignilo na
26.000,	ter ga bo verjetno sobotni in ne-deljksi obisk še močno zvišal. Življenje v Soboti je dobilo v teh dneh še dozdaj nepoznani pulz, dasi je Sobota precej živahno mesto. Trgi, pročelja hiš, izložbe trgovin, zastave, vse je slavnostno in je spremenilo zunanjost tako rekoč preko
noči. V vseh kavarnah so godbe. »Central« si je omislil še »pevačice«, ki so za Soboto novost. Zabavišče na »tednu« je odprto in polno do zjutraj.
Med tednom so napolnile ulice številne ekskurzije prekmurskih šol in tudi onih iz bližje Prlekije. Skupno je obiskalo razstavo okrog 6000 učencev. V sredo je bil »kolesarski dan« z žrebanjem nagrad za kolesarje. Zaradi velikega zanimanja je Prekmurski teden podaljšan do 29. t. m., zakljtičen bo v četrtek zvečer.
Uspela predstava »Veronike Deseniške'
„Prekmurski teden“ je priredil kot lastno prireditev na dvorišču nekdaj Szaparijevega gradu Zupančičevo „Ve-roniko Deseniško“. Igrali, so izključno soboški igralci, večinoma stalni znanci raznih društvenih odrov. Režiral je prof. Potokar, ki je odlično igral tudi vlogo Hermana ter je gotovo najboljša igralska moč. Med moškimi igralci so bili prav dobri Friderik (prof. Močan), Bonaventura (prof. Šiška), Jošt (Ferjan), Deseničan (prof. Hvala), med manjšimi vlogami Nerad (Antalič) in Vitez Ivan (Kukanja). Med ženskimi vlogami sta pred-
njačili Veronika (ga Bergerjeva) in Je-lisava (ga Ravnikarjeva). Zelo dobro igro je pokazala tudi Sida (gdč. Kranj-čičeva).
IgVa Je v celoti dobro uspela. Predstava je tudi potrdila, da je prostor na grajskem dvorišču zelo primeren za podobne prireditve ter tudi akustičen. Motila pa je slaba organizacija ter motnje pri razsvetljavi. Z odpravo teh nedostatkov bodo podobne prireditve vedno uspele in bi jih želeli še večkrat. Udeležba je bila odlična. Občinstvo iz Sobote in tudi oddaljenih krajev je dvorišče napolnilo.
Prekmurskemu kmetu manjka gozdov
Iz statistik razstavljenih na »Prekmurskem tednu« je razviden tudi pomen gozdarstva v prekmurskem gospodarskem življenju. Statistika pravi, da znaša normalna zaloga lesa v Prekurju
4,210.000	ms, resnična zaloga 3,651.000 m3, normalni prirastek 75500 m3, resnični prirastek pa 68.300 m*. Letno se poseka v Prekmurju 85.000 m3.
Celotna gozdna površina v Prekmurju znaša 22.884 ha ali 24.6% vse površine Prekmurja. Gozd ni star temveč so večinoma mlajša drevesa. Od 1—40 let starosti obsega 15582 ha gozda, od 41— 60 let 6733ha, 439 ha pa je gozda od 81 —1^0 lei Nad 120 let starega gozda v Prekmurju ni.
Privatnih gozdov je 17.738.5 ha ali 77.5%. Pod javnim nadzorstvom 5.129 ha ali 22.4%. Državni gozdovi pa merijo 16.5 ha ali 0’1% negozdne površine. Pri gozdni statisiki pa ne smemo prezreti, da agrarne reforma prekmurskih gozdov
praktično sploh ni zadela, temveč da so ostali še naprej v veleposestvih ali last industrij. Mali prekmurski kmet še danes nima gozda ali, pa le prav malo in slabe kvalitete.
ICakJe grački viteiskačei korounofkradno
Anton Vratuša
Idnouk sfeita je žijvo pr Gradi stari grof. Tej stari grof je mou ednoga sina šteri je trno veuki falout bliu. Se-edno pa je te stari grof mladoga nei idou mou, leki njemi je sefelei vrgolie neumnosti dovolo. Zato, ka si je mislo, ka da njemi takši žijvi žrebec ešče idnouk (nekoč) leko praf prijde. — Pa istina. V gračkon lesi se je eden veuki kač nastono, šteri je lidij gjo (žrl) pa staršon mlaiše ta noso (otroke odnašal). Te je pa nikak rastroubo, ka je kačd mogouče prepraviti, leki somo f tou formo (način), če se kak-ši mladeinec naide pa njemi da (ko) je
Za dobro volijo
— Moja babica je učakala 96 let.
— To ni nič, moja je bila stara 103 leta, ko je umrla.
— Kaj se bosta šopirila, moja stara mati pa živi še danes...
•	*
Profesor Treskavec je bil velik prijatelj kina, toda, še nikoli ni videl filma. Nekega dne sem govoril z njim in mi je dejal:
— Veste, prijatelj, kino me stane vsak mesec pet sto din.
— Toda, saj ne zahajate v kino, gospod profesor!
— Jaz ne, toda žena in otroci.
— Pa to še ni vzrok, da cenite kino.
— To vi mislite! Toda — božanski mir, ko odidejo ženske z doma?...
* *.
Milostiva sedi na divanu in kadi.
Soprog: — Vendar bi se malo lahko pozanimala za Bertico, da ne bo tako jokala.
Milostiva: — Ah, kaj še. Ali ne veš, da otroku škodi dim...
Ukročena trmoglavka" v francoščini
žegar Augusta; VI. Duh Helena (kolajno), Čisar Ludvik; V. Tivodar, Antaner Marjeta; IV. a Ferencek Kramar; IV. b Ves-nik Ivan, Pinterič.
Francoski krožek v Soboti je priredil
4.	junija v gimnazijski telovadnici Molflie-rovo igro »Ukročena trmoglavka« v francoščini. Igrali so jo sedmošolci soboške gimnazije. Režiral je igro prof. Milan Potokar. Igralci so pokazali primerno igralsko sposobnost ter tudi dobro izgovorjavo. Vlgo četa je igral Čisar, precizi sta bili M. Antanerjeva in S. Perševa, lažni grof E. Kohne, prava grofa pa Derkač in Ogorevc.
Nagrade zunanjega ministrstva francoske republike (vsak po eno knjigo) so dobili v VIII. rezr. Flegar Alojz, Milan Deškovič, v VII. Smej Jože (kolajno), Po-
n. Tečaj za žensko telesno vzgojo. Da bi pospešilo in zboljšalo telesno vzgojo ženske mladine, bo priredilo ministrstvo za telesno zgojo 29. avgusta t. 1. tečaj
za učiteljice in sploh vse vzgojiteljice. Tečaj bo v Beogradu in ministrstvo namerava sprejeti 25 gojenk od 18. do 35. leta. Prošnje je vložiti do 15. julija na imenovano ministrstvo.
kač v rijbnjeki ea koupanji, korounoj fkradne. S tej koroune prej tomi te uidij (temu hudiču) mouč pa bogastfo s’aja (izhaja. Grofof ,sin, ka je viteis bliu se je fčasi za tou ponuido. A^alo za toga volo ka ne bi kač več njauvomi očeivi (njegovemu očetu) maro ta noso, naiveč pa za toga volo, ka je bliu tei sin na peinaze perouven bole kak siia zemla na dešč. — Da se kač pa idnouk v rijbnjeki koupo, je prpeketo na tam naibole friškon gračkorr žrepci mladi vitčis. Počako je teča ka se je bau - bau v rijbnjek na dno pogrou-zdo (fan se prei s sfojof ženouf pogo-vargjo). F tan megnjeni kak se tou zgou-dilo, pa je vitčis popadno za korouno pa se gor po breigi prti gradi zagno. Na njauvo nesrečo pa je kač nei dugo pod vodouf bliu. Malo je vo poglegno, ka bi si vodou vo z ozimic (trepalnic) stisno. Te je pa zaglegno, ka koroune več nega. Pe-lisno je zrepžn po vodči, ka je ešče na Slaveče špricnolo pa Breigašovo ižo (hiša) z briga v dou odneslo (ziato se zdaj Podbreigaš zovči). Te se pa te zloudi zdigno pa se sešeiron prek njijvaj za gez-decon spliisto. Mlado kukrco je se ta po-šomato (polomastil) pa silge se doi po-šamlau.
Pr gradi je takši vičr v5 vdaro, ka so se ijža na glavou postavale. [Kiiarge ešče zdai maio ltiiknjo na strdi, ka n j in dešč notr tečei].Drevge je kapalo tak kak miči v mimiko. Zemla se je trousila, pa sun ce je potemlelo. Niiva se pa ženčita, že-nčita gor po breigi, dokeič se do gradlii ne prženčita. Somo za eden nočit (noht) je ešče falijlo, ka bi kžč konja za žince (žimo) popadno, da so za vitčizon dveri cui pelisnoli. Kač je pa stakšof sijlof v notr z gliaivouf repno, ka se je na mesti fteigno. Grat se pa ešče ceili den vogiiito* Driiigi den so kača na šterci s petimi pari konieif v leis odpelali. Tan so pa že priei meli zonjega (zanj) edno veuko luiknjo skopano, pa go ga tan notr dttnoli. Na grački dverai se šče gnezden pozna ka* čova glava. V glboukoi kleiti pa eden la-gef (sod) vijna stogij, koma se skrijla vitčizova žena, da se f tiston megnjeni kak se kač bu f kačo spreobrnoula. Bouk vari ka bi se štol toga lagva tekno,ovak de fčasi sougnji den.
Zapis je po prekmurskem narečja "olnja
vasi Dolnja Slaveča.
gredo ljudje najmanj v tujino.
Ob Muri proti Veržeju so spet revnejše vasi. Tako je n. pr. Krog revna, zaostala, neurejena vas. Kmetje nimajo konj, vozijo s kravami. Katoliška vas ima dosti otrok. Že v Vojvodini sem opazil, da so luteranski Nemci naprednejši in gospodarsko močnejši od katoliških. Ljudje pridelujejo lan, ga predejo in terejo. Poleti nosijo platnene hlače in srajce. Na zunaj so tako podobni Hrvatom. Samo rože, rdeče rože so po vseh oknih in štorklje po strehah ...
Od zemlje se tod slabo živi. Dekleta hodijo delat v tovarne za perilo v Mustko Soboto.
Ob Muri raste vrbovje, jelšje, akacija in sličen obodni les, ki jim služi za kurivo. Po oh gozdovih kosijo travo, jo izvlečejo na travnike in posuše. Velika povodenj je lani tod uničila travo in mnogo poljskega pridelka. Mlatijo po domovih s cepiči. Za mlačvo dajo 5% žita in kurivp. Sejejo dosti rži in pšenice. Suša, pravijo, da njihovi zemlji bolj škoduje kakor močvara
Dokležovje, ki je blizu Veržeja, je krogu podobna vas, toda je videti še revnejše — dosti je bajtarjev. Lani je bila tukaj strašna povodenj, kakoršne še najstarejši ljudje ne pomnijo. Poplavila je del Dokležovlja proti Muri. Voda je porušila pet bajtarskih hišic. Žalostna-je bila slika na kupe ruševin.- V neki nizki temni, zatohli leseni bajti, prenatrpani s cunjami in staro šaro je smrdelo po ples-nobi. Grozotni spačeni obrazi in obup ljudi sta me pretresla. Ljudje so pravili, da so dobili za porušene hiše in uničena polja 200—300 din podpore — torej miloščino.
Pri Dokležovju sem se prepeljal preko lesenega veržejskega mostu, zapustil Prekmurje ter prispel na Mursko polje in v štajersko Prlekiio.
Zvonarjeva poteofnina
Ivan Flegar je v temi poiskal iključ od zakristije in stopil na prosto. Zunaj je bilo neprijetno deževno vreme. Hladen veter, ki ga je objel, je prinašal mrzel dež. Osušeno listje kostanjev je,šumelo, se trgalo in se v kupih zbiralo pred cerkvenimi vrati.
Odklenil je zakristijo, prižgal svečo in potegnil za vajeti. V cerkvi je zaječalo, zvon je mogočno zadonel, da je Ivana streslo. Potem se je vsedel v župnikov naslanjač in se zamislil. Zunaj je bil še polmrak in veter se je neusmiljeno zaganjal v šipe. Rdečkasti prameni sveče so se usipali po podobah in pisali po oguljenih stenah pošastne sence.
Zdaj, ko je tako sedel se je trdno odločil, da bo ta dan gospodu župniku predložil svoje zahteve. Sam Bog ve, koliko desetletij je že služabnik svete cerkve. In kdo naj bi se spomnil vseh teh let, če ne on sam? Ves trud, vse življenje, še vsakdanji kruh je vlažen v teh letih. Čutil je, da je star in da je potreben p6-Čitka.
Tako je mislil in zbiral besede s katerimi bo začel pogovor z župnikom zastran pokojnine. Saj vidite, da bi še rad, pa sem prestar, onemogel! Težko mu je bilo pri srcu, kajti zdelo se mu je, da se v tem trenutku poslavlja od te zakristije, od župnika in od vsega, kar je v teh dolgih letih tako neizmerno vzljubil.
V srcu je čutil mehkobo, neizmerno blaženost. Oči so mu tavale po svetih podobah, ustnice so se mu tresle, ko da bi še poslednjič rad vse pogledal, objel in se potlej za vedno poslovil. Prekrižal se je, pogled mu je počasi otrpel in zašepetal je tiho molitev.
Nenadoma so zaškripala vrata in v
Fran Trdko-
zakristijo je stopil župnik. Visok, dobro rejen možakar, že ves siv se je nasmihal:
»No, za naju so kvečjemu še naslanjači! je dejal skoraj ironično, a je takoj popravil, ne da bi Ivan napačno razumel. Lepa pomlad se nam obeta letos!« Ivan je vstal in se naslonil db steno. «No, da. Kaj pa ima človek od lepih in sončnih dni, če je star in bolan!«
»Tudi jaz sem tega mnenja, toda kaj hočemo!?«
.Župnik se je kakor mamut zvalil v naslonjač in se globoko odahnil. Iz žepa je vzel brevir in ga začel prelistavati.
»Tudi vid mi je opešal«, je dejal za nekoliko časa in si z rokavom obrisal oči.
»Eh, tudi meni. Stara sva gospod župnik, prestara. Čas je že, da se odpraviva v pokoj.«
Župnik se je nasmehnil. Pogledal ga je izpod čela in mu pokazal svoje brezzobe čeljusti.
»V kakšen pokoj?«.
»V pokoj ali v penzijo,« je pojasnil Ivan.
»Ha, ha,« se je župnik davil v smehu. »Morda ti hočeš v penzijo?«
»Zakaj ne? Saj imam na to pravico.« Zdajci se jo župnik zresnil in zazijal v starega zvonarja, kakor da bi ga hotel požreti. Bobnal je s prsti po brevirju in je bil očividno v zadregi. Jasno mu je bilo, kam meri njegov sluga.
»Kdo pa je bil tisti osel, ki ti je to povedal?«
Ivana je to vprašanje hudo zadelo. Čutil je, da je z župnikom zašel v prepir. Za trenutek je molčal,'potem pa, ko da se ni nič zgodilo se je lagodno nasmehnil;
»Tako sem mislil. Kdor dela vse življenje na stara leta mora dobiti zadoščenje. In če pomislite, da sem že več kot petdeset let v službi cerkve, potem mi ta penzija pripada.«
Poslednjo besedo je izgovoril počasi, da je župnika potegnilo iz naslonjača. Že se je dvignil in se spet onemogel zgrudil nazaj. Čutil je v sebi nekoliko jeze, vendar se je skušal premagovati. Naposled je plosknil dlan ob dlan, se nekam mladostno raztegnil in zapičil pogled v Ivana.
»In kdo naj bi ti dal to ponzijo?« Glas se mu je tresel in jistne so mu nemirno drgetale.
»Cerkev, fara, vi ali kakor hočete!«
Župnik je obsedel kot. okamenel. Kot <da bi se mu sam hudič preselil v možgane in ga hotel izkušati. Čutil se je do dna duše užaljenega. Kri mu je brizgnila v glavo in za trenotek ga je prevzela rahla omedlevica. Ko se je spet zavedel, mu ja dušo dvignilo strašno ogorčenje.
»Bedak« je zavpil na ves glas in z naglimi koraki odšel v oblačilnico.
Ivan je odšel ne da bi’ počakal konec maše. Bedak mi pravi, je mislil. To mi do sedaj še nihče ni reikel. Ali je resbe-daik tisti človek, ki zahteva nekaj določenega, premišljenega in pravičnega? Skoraj se ni upal dotakniti teh misli. — »Ne,« je naposled odločno zagodrnjal, kot da bi celo stvar dobro premislil inpretehtal. »Tudi jaz sem človek, kakor on!« ^ Stisnil je pesti, s pogledom ošinil Križanega na steni cerkve in morda prvič v življenju gromko zaklel.
Obiščite
Prekmurski 3©den
za vse poletne tkanine
-O.pVOSf
obleke.
fozsdopj, tudi v mfedL vodij
se nosijo zdaj krajše
V popoldanskih urah Melita povsod lepe, nežne obleke iz svile, crepe georgeHa in šifona, l<i so prav tako lepe kakor so pripravne. Te obleke so pa tudi praktične: v bogati, bfa1-gi peni milnih lusk Lux jih brez truda opereto tako, da so spet kot nove, In pri Jem njihove niti in barve prav nič ne trpe.
Pravni svetovalec ..Veternika*
»Dimnikar«: “V smislu pravilnika za izvrševanje dimnikarskega obrta z dne 9. XI. 1932 SL 1. štev. 728-91 za dravsko banovino sme vse kurilne naprave in dimne odvode ometati samo upravičeni dimnikar, ki mora opravljati dimnikarske posle osebno in je za delo osebno odgovoren. Ce dela ne opravlja osebno, mora postaviti poslovodjo po zakonu. Dimnikar, odnosno poslovodja, je odgovoren tudi za delo pomožnega osebja, ki ga uporablja. Iz tega sledi, da morate pustiti dimnik omesti po Vašem dimnikarju. Za dimnikarjevo delo pa se s posebno odredbo predpiše tako zvani maksimalni cenik. V sporih o obveznosti, roku ali načinu ometanja in o višini pristojbin odloča pristojno obče upravno oblastvo prve stopnje po določilih zakona o obrtih. Izterjanje pristojbin se lahko vrši na zahtevo upravičenca po predpisih o upravnem postopku. Prekrški tega pravilnika pa se kaznujejo po določilih zakona o obrtih.
J. B. v M. p: R. Vaša trditev, da je življenje polno skrivnosti, je resnična. Iz Vašega dopisa posnemamo, da ste bili v dotično dekle »stra-šno zaljubljeni« in da ste sedaj nesrečni, ker se je našel »nevoščljivec«, ki je na dekle tako vplival, da Vas je zapustilo in z njim začelo ljubavno razmerje. Stara pesem pravi: »če sveti Anton pomagal bo, da dobim
možička, vsako leto mu zredim mastnega prašička«. Po tem navodilu se je menda ravnalo tudi Vaše dekle in ji je sv. Anton pokazal v »nevoščljivcu« tistega moža, ki jo bo z zakonom osrečil. Treba se bo torej udati težki usodi.
J. K. Maribor K. 10: Na Vaše pismo z dne 5. VII. 1933 bi Vam mogli dati popolnoma zanesljiv nasvet samo tedaj, če bi nam bila znana vsebina pogodbe, s katero je Vaš brat izročil svoje posestvo svoji hčerki in njenemu možu. Ako tesarsko, mizarsko in sodarsko orodje ob času izročitve zemljišča še ni bilo na posestvu, potem tudi ni moglo biti prevzemnikoma izročeno in če si ga je brat šele polagoma nabavil z denarjem, ki ga je sam zaslužil, potem je to orodje seveda njegova izključna last in mu ga morata prevzemnika izročiti na njegovo vsakokratno zahtevo, če ga pa zlepa nočeta izročiti, mora brat pač vložiti proti njima lastninsko tožbo.
Pravni svetovalec
„Veeernika“
Odrezek št. 22 24.-25. junija 1939.
Film
Trgovina z naravnimi kulisami
ČE SREDI POSNEMANJA GANLJIVE LJUBEZENSKE SCENE ZAMUKA KRAVA... DOMISLICA, KI JE REŠILA REŽISERJE PRED PODOBNIMI TEŽKOČAMI -
Pred kakimi desetimi leti, ko je začel zvočni film s prvimi poizkusi, je prišla mrs. Turner na misel, ki jo je napravila danes za nepogrešljivo osebnost v Holly-woodu in napravila iz nje dolarsko milijonarko. V prvih časih filma so se na-nadno posluževali barvastih in umetno v ateljejih zgrajenih kulis. Potem, ko se je nemi film vedno bolj in bolj izpopolnjeval, so se režiserji odpovedali gofam iz kartona in pročeljem hiš, ki za njimi ni bilo nikakih sob. Začeli so filmati v pristnem okolju, in ekspedicije, ki so v ta namen odhajale celo v daljne prekomorske dežele, so znane.
Z zvočnim filmom pa se je pojavil nov problem. Popoln mir, ki je potreben pri posnemanju, je mogoče doseči samo v ateljeju, in posnetek vaške scene, napravljen v pristni vasi, je nemogoč že zato, ker se lahko pripeti, da sredi najnežnejše ljubezenske scene zamuka krava, s čimer je vse pokvarjeno. In tako so se režiserji zopet vrnili k delu v ateljejih. Toda tudi ta rešitev je ostala nezadovoljiva.
Režiserji iščejo za vsak film kolikor mogoče prikladno zunanjo okolico, najrajši na privatnih posestvih, ki nudijo tisto, kar je za film neizogibno potrebno, hkrati pa izključujejo motnje, ki ne spadajo k stvari. In ko ie znana režiserka mrs. Turnerjeva hotela posneti neki film v svoji hiši in na vrtu, je prišla pri tem na imenitno idejo. Ustanovila je urad, ki se ukvarja izključno s tem, da posreduje in jx>soja naravne kulise.
Ta režiserka ima okoli 3500 naslovov, ki jim odgovarja arhivsko gradivo z neštetimi in natančnimi opisi pokrajin, hiš, rečnih obal, jezer in celo gorskih vrhov, ki jih ima takoj pri roki, če je potrebno. Leta dolgo je oglaševala, da je zbrala to gradivo, in iz deset tisočev pisem je strokovnjaško izbrala vse, kar pride v poštev pri filmih vseh vrst.
Pri vsem tem pa zahteva mrs. Lee Wray Turner samo 20 odst. provizije za svoje posredovanje, in tisti, ki ji za nekaj tednov posojajo svoja posestva, na katerih potem filmajo, lahko s tem obogatijo.
Toda mrs. Turner gre še dali. Poslužila se je tudi mestnih uradov in dobrodelnih ustanov. Ce je treba filmati ubožnice, si najame tudi te, in tako zaslužijo denar tudi tisti, ki ga resnično potrebujejo. Celo Los Angeles je zastopan v njem kartoteki, in sicer z gasilci, odvaževalci mestnih smeti in podobnimi motivi, ki jih je umetno nenavadno težko rekonstruirati.
f Ginger Rogers brez Freda Astairea.
Lepa blondinka Ginger Rogers, ki si je s svojo plesno umetnostjo pridobila lepo število oboževalcev, se je v svojem naj novejšem filmu izkazala tudi kot odlična igralka, ki prav nič ne potrebuje partnerstva Freda Astairea, da se uveljavi. Njen partner je to pot George Brent. Film je vesela
zgodba razvajene filmske zvezde, ki si na nasvet zdravnika nadene zoprno masko, da bi lahko preživela svoje počitnice nemoteno od oboževalcev. Iz tega pa nastanejo vse mogoče šaljive situacije.
f Zavidanja vredni Alan MarshaL Trenutno je v Hollywoodu Alan Marshal igralec, ki ga vsi najbolj zavidajo. V svojem novem filmu „Four Girl in White“ (Štiri dekleta v belem) je namreč edini moški igralec. Razen njega igrajo namreč v filmu samo mlade, ljunke »usmiljene" sestre.
f Albert Prejean, znani francoski karakterni igralec, vrti film o bidklistični dirki okoli Francije.
Darujte za azilni sklad PTU
»Večernik«
ssa mladino
Leto 1	Maribor, 25. junija 195?	Sto	v.	26
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiHiiiiimuiuiiiiiuniiii
Popravni izpit
TINKO MAREC
Pomenki z mladino
Igo AdamiC. Poslana dela pričajo, da dosti razmišljaš, da strogo presojaš dogodke okoli sebe in da sl nezadovoljen sam s sabo. Vse to je največ vzrok, da nimaš potrebne razdalje do snovi, ki jo pripoveduješ.
V	bodoče bodi v svojih pripovednih delih manj »zamišljen« ter mani premišljuj. Prodajaj črtice v dogodkih. Naj dogodki vedno sami izrazijo, kar razmišljaš. Prizor in potek dejanja, ki ga opisuješ, mora sam povedati, kar hočeš. Zadnje velja tudi za vse mlade pisce, ki primejo za pero, da bi kaj napisali. Primerjaj objavljena dela z rokopisom, v kolikor so predelana. Poslane črtice so raz-merdtna dobre ter pričajo, da boš lahko še napisa1 zelo dobre stvari. Opazovalec si dober. Pozdravljen!
—	Tinko Marec. Popravni Izpiti so že mimo, a nič zato. Včasih preveč dovanju se nikoli za mč ne na-dovanju se nikoli za ničesar ne navdušuj. Vse mora biti tako povedano, da samo zajame bralca. Te lepo pozdravljam!
staas
Otroci se igralo
Igralci se postavijo v vrsto. Prvi v vrsti začne št$Ji kolikor more hitro od ena do domenjene številke, recimo do 50. Pri štetju ne sme izgovoriti številke 7 in ne številke, ki imajo faktor. številke 7; na pr.: 14, 21, 28. Namesto teh številk mora zaklicati: »Hop!« Da je igra še težja, lahko izpusti številke, v katerih je številka 7 ter se mora mesto nje zaklicati prav tako: »Hop!« štelo bi se tako: 1, 2,
3,	4, 5, 6, 8, 9 itd. Kdor se zmoti, se ga primerno kaznuje.
Celica človeškega telesa tehta šti-rimilijonti del Krama.
Križanka
Vodoravno: 1.
tlači človeka v spanju; 5. predlog s 5. skl.; 6. nasip nad vinogradom (narobe: čuvaj!); 7. zlodej; 9. pridno; 10 suh; 11. del hiše, ki ga podpira mož.
Navpično.* 2. tabor; 3. šola; 4. sredstvo za zidavo; 5. del kolesa; 8. slavnostna dvorana (4. skl.); 10. okrajšava.
6*3519
Besedna uganka
Kraljuje v temnih In zaraščenih gozdeh,
a rada se priklati k hišam do vasi, tam z bedastim smehljajem sleda na ljudi,
oblega jih, posnema v vseh rečeh, le v dobri stvari ne. Kako zverini je ime? — (Opica.)
stsa9
Debelina kitove kože. Kitova koža je povprečno debela pol metra, težka pa 30 ton.
sssas Reiitev križanke
Vodoravno: 1. Kos; 4. bo; 5. uk; 7. aroma; 9. liter; 10. eto; 11. Tokio.
Navpično:	1.	korito;	3.	sume;	4.
balet; 6. Karlo; 8. otok.
Rešitev rebusa
Pet-elin.
Rešitev posetnice
Jelka R.
Rešitev posetnice Možak je klepar.
»Tinko.«
Nič.
Terca vaše: »Tinko!«
V	odgovor — smrčanje. Ali kakor da bi glas jutranjega obiskovalca ponevedoma zašel v glavo in srce, smrčanje je postajalo hitrejše, glasnejše, doseglo vrhunec in pričelo polagoma padati, postajalo je težje, piskajoče in naposled utihnilo. Usta so se mehanično odprla. Pravkar sem sanjaril, da sedim v vlaku. Neznosna je vročina,, vode pa nikjer. — Tovariš mi ponudi polovico limone. Del sem jo v usta. Prijeten okus je prehajal polagoma v kislo in naposled v grenko. Vlak se je sunkoma ustavil .Odprl sem oči. Za vraga, pa kaj je vendar tako kislo? Globoko sem vdi'hnil in izpljunil — četrtino limone. V kotu pod omarico je pritajeno hihitalo.
Ozrl sem se — sestra. Nekaj tre-notkov pozneje je cepetala in se drla kakor na ražnju — pod odejo. Za odejo je isto pot zarisala tudi blazina. Nato po vrsti: levi copat, desni copat, aktovka in končno še —- moja malenkost, kajti neka »višja malenkost« me je pograbila za hlače in vrat, me-z neznansko lahkoto dvignila v zrak, da sem z glavo zadel ob svetilko in se nazadnje našel nakupu ropotije.
»Sakrament, jaz ti pokažem, da
boš vedel vstajati, lump nemarni!«
Ko je priletela zaušnica z leve, potlej pa z desne strani, sem se spomnil pravila o reakciji: »Ako se premika gibanje v eno smer, sila pa deluje v nasprotno smer, govorimo o reakciji!« Nekaj podobnega se jepri-godilo pri vratih, tokrat z nogo!
Kakor zamašek sem odletel skozi vrata na ulico.
Odprl sem knjigo in površno pregledal vsa pravila in zakone in Bog si ga vedi še kaj. Toda pot se mi je zdela mnogo krajša kakor po navadi. Z utripajočim srcem in potnim nosom sem pritisnil na medepinasto kljuko. Nudil se mi je krasen prizor. Pri tabli je stal prav tako imeniten fizik kakor jaz, se čehljal za ušesom in gubal levo stran hlačnice, stiskal zobe in kolobaril z očmi, da sem mislil, zdaj zdaj mu skočijo i<z jamic. V levem kotu razreda je stal učitelj matematike, krilil z rokama m venomer ponavljal:
»Tak. poslušajte; ttkva nerodna* salament, tak...!«
V	desnem kotu je gnetel profesor srbohrvaščine mladiča, ki je znal tako sijajno z ušesi migati, da mu je to miganje pripomoglo k uspehu.
»Marec, c, e, fizika, kajne?«
»A, a, a, prosim, da, da, seveda fizika!«
«Vi mi —bo-de,ie ra-zlo-žiM, e-e-
\
4
J
Sah
Če ne bi velemojstri imeii sreče
grozi mat) 26. Dxg4 (za črnega nastopajo sedaj težki časi), L!6 27. Txe6, fxe6 28. De2,
Na turnirjih šestorice, ki sta bila pred tedni zaključena na Nizozemskem, se bivšemu svetovnemu prvaku dr. Maxu Euvveju ni godilo prav »prijetno«. Obakrat je sicer s konkurenti delil prvo mesto, vendar pa bi še tega ne dosegel, če bi v par partijcih ne imel izrazite sreče. Dobro se je »odrezal« zlasti v partiji proti Cortleverju. V popolnoma izgubljeni poziciji je svojemu rojaku ponudil remis. Cortlever je, ne da bi sploh kaj pomislil, remis gladko sprejel, dasi bi mogel čez nekaj potez slaviti zmago nad velemojstrom. Pravijo, da je to neke vrste živčni šok, ki ob takih prilikah zadene male mojstre pred velemojstri. Divji kraljevi gambit, ki sta ga nasprotnika odigrala in'ki'bi'moral veljati dr. Euweja celo točko, v celoti objavljamo.
99. KRALJEVI GAMBIT.
(3. kolo v Amsterdamu)
Beli: N. Cortlever.	črni: dr. M. Euwe.
1. e4, e5 2. f4, exf4 3. Sf3, h6 4. d4, g5 5. h4, Lg7 6. Lc4, d6 7. Dd3, g4 (grozilo je 8. hxg5, hxg5 9. Txh8, Lxh8 10. e5 in nato 11. Dh7) 8. Sgl, Df6 9. c3, Se7 10. h5, d5 (oba nasprotnika pričenjata naravnost divjo igro)
Lg5J (rešilna bilka!) 29. Lxg5, Dxg54- 30. De3, Thg8! 31. Dxg5, Txg5 32. Th3, e5 33. Se3J, exd4 34. cxd4, Le6? (potrebno je bilo Sf6) 35. Se4, Txg2. Do tu je vse v redu. Končnica je nekoliko komplicirana, vsekakor pa mnogo ugodnejša za belega.
Dr. Euwe je
črni: dr. Euwe.
I
lli i £
.D "
s'" i
&
Beli: Cortlever.
čutil, da je izgubljen. Poskusil je zadnji adut: Cortleverju je naglo ponudil remis. Ta pa si je menda štel v veliko čast remis proti slavnemu nasprotniku ter je remis brez obotavljanja sprejel, če pa bi le malo pomislil, bi videl, da lahko forsirano zmago, in sicer:
11. exd5 Lf5 12. Dfl,	Sbd7 13.	Lxf4, 0—0—0 j	36. Sxg2, Lxh3 37. Sf4, Lg4	38. Sd51! z	uni-
14. Sa3, Le4 15. d6,	Sd5 16. Lxd5, Lxd5 17. >	čujočo grožnjo 39. Sd6 mat.	Dr. Euwe se je
Se2, Tde8 18. dxc7, a6 19. Df2, De6 20. Kd2, i samo nasmehnil, kajti v šahu ni važna samo Lxa2 21. Tael, Dd5	22. Kcl,	Te6 23. Sg3,1	tehnika in znanje, ampak čestokrat tudi	psi-
Tc6 24. Sc2, Lb3 25.	De2, Te6	(izsiljeno, ker ‘	hologija in obenem — sreča.
Podjetna šahovska amazonka Sonja Grafova
NA ČRNO-BELEM POLJU JE MOJSTRICA GRAFOVA NEVARNA NASPROTNICA
Poleg poangležene Rusinje Vere Menčik*
Stevensonove se je zadnja leta vidno uveljavila v kraljevski šahovski igri zlasti Nemka Sonja Grafova, ki je nastopila že v nekaterih prav dobro zasedenih turnirjih z lepimi uspehi. Grafova igra zelo podjetno; v njeni igri ni opaziti potez m naivnih kombinacij, ki so tako značilne za začetnike in zlasti za „nežni spol“ pri šahovski igri. Nevarna je Grafova zlasti v napadu, kot smo to že svojčas pokazali v partiji Heemskerk—Grafova („Večer-nik“ 6. III.), ko je Grafova v matchu v razmerju 4 :0 premagala Nizozemko Heem-skerkovo. Grafova vlaga v svoje partije dokaj sveže in originalne fantazije, pozicije gradi sicer nekoliko „nesolidno ‘, vendar pa zgolj zaradi napadalnega duha, s katerim skuša presenetiti svojega nasprotnika.
in prodornosti. V ilustracijo objavljamo danes značilno partijo s turnirja v Mar-gateu-.
97. ŠPANSKA OTVORITEV Beli: Salomon	Cmi: Sonja Graf
1. c4, e5 2. Sf3, Sc6 3. Lb5, a6 4. La4, Sf6 5. De2, b5 6. Lb3, Lc5 7. a4, Tb8 8.,aXb5, axb5 9. Sc3, 0-0 10. Sxb5, Sxe4 11. Dxe4, Txb5 12. Dc4, T\b3! 13. Dxb3, e4! 14. d4, exf3 15. dxc5, Te8+ 16. Kfl, Sd4 17. Dd5 Sxc2 18. Lg5, La6+! 19. Kgl, Sxal 20. gxf3. Lb7 21. Lxd8, Lxd5 22. Kg2, Txd8 in beli preda.
TURNIR V HARZBURGU
V nemškem kopališču Harzburg bo od 25. t. m. do 2. julija večji mojstrski turnir, na katerem bodo igrali tudi 3 tuji mojstri, in sicer so povabljeni Cortlever (Nizozemska), Stahlberg (švedska) in Paulsen (Danska). Poleg le-teh bodo igrali
Iz ruskega prvenstva
Letošnji turnir za prvenstvo Rusije je bil do zadnjega kola v neizvestni napetosti. Na čelu tabele sta vodila inž. Botvinnik in mladi mojster Kotov. Oba kandidata za prvenstvo sta se srečala v zadnjem kolu. Tu je Botvinnik z mirno in velemojstrsko igro odrinil nevarnega tekmeca in osvojil rusko prvenstvo za 1939 leto, kar smo že podrobneje poročali.
103. INDIJSKA OBRAMBA (14. kolo za rusko prvenstvo)
Beli: Kotov	Črni:	inž.	Botvinnik
1. d4, SI6 2. c4, e6 3. Sc3, Lb4 4. Dc2, Sc6 5. S13, da 6. c3. 0-0 7. a3, Lxc3-|- 8. Dxc3, Ld7 9. b3, a5 10. Ld3, a4	11.	Sfd2,	Tfe8
12.	0-0, ea 13.	dxe5,	Sxe5	14.	Lb2,	axb3
15.	Sxb3, Sel 16. Dc2,	Sxc4	17.	Lxc4,	dxc4
18.	Dxc4, Dg5	19. 14,	Dg6	20.	Tfdl,	Sd6!
21. Dd3, Lfa 22. Dc3, Lel 23. Td2, Lc6 24. Dd3, Sf5 25. Le5, 16 26. Lxc7, Txe3 27. Dc4+, KhS 28. Lb6, T3e8 29. Dfl. h5 30. Sd4, Sxd4 31. Lxd4. Te4 32. Tael, Txel 33. Dxel, Txa3 34. Klil, Ta8 35. Te2, Kh7 36. h3, Te8!t 37. Df2, Dxg2-|- 38. Dxg2, Txe2 in beli preda.
š Dansko prvenstvo. V Naestvedu je bil pravkar zaključen turnir za prvenstvo Danske. Prvo mesto so osvojili kar trije kandidati Norman-Hansen, Knevoldsen in Paulsen s 6 in pol točkami, Bjorn Nielsen 5 in pol, Hage 4 in pol, Larsen 4 itd.
š V Južni Afriki je bil v Durbanu Natalu turnir za prvenstvo, ki ga je osvojil z 9 in pol točkami Heidenfeld. Prvenstvo Transvaala pa je dobil dr. Blieden
v matchu proti Wolpertu, ki	----
zil z 2 in pol proti pol.
je pora-
Filateliia
ANGLEŠKEGA
KANADSKA ZBIRKA ZA KRALJA
Kanadska poštna uprava je poklonila angleškemu kralju ob priliki njegovega
Eoseta v Ottawi. zbirko znamk, ki vse-uje vse doslej v Kanadi izišle znamke in predstavlja zato nenavadno visoko vrednost. Kakor znano, je bil oče sedanjega britanskega kralja strasten zbiralec znamk, ki je imel najbogatejšo zbirko doslej iz-išlih znamk na področju britanskega imperija. To zbirko ima sedaj sedanji angleški kralj.
V 'rezervnem C turnirju v Margateu ie Grafova zasedla lepo mesto ter odigrala nekaj prav zanimivih partij, ki se zlasti odlikujejo po originalnosti, napadalnosti
4AAAMAAAAA!AAAAA/AAAAAAAAAAAAAMAAAAAAAMAMMAAAAAiMAAAAAAAAMAAAAAAAAAAAAAAV
še naslednji nemški mojstri: prvak El is-kases, Bogoljubov, Ahaues, Lange, Reinhardt, Rellstab, Zollner.
z Mandžukuo je izdal spominske znamke ob priliki obletnice ustanovitve države. Teh znamk pa poštna uprava ne bo prodajala, temveč jih bo samo poklanjala uglednim obiskovalcem države.
Napačen uugius na /lianmi. brancoski ministrski predsednik med svetovno vojno Georges Clemenceau je zmerom ljubosumno bedel nad tem, da je bilo njegovo ime pravilno pisano. Posebno je postal naravnost „divji“, če je pokrivala prvi e njegovega priimka kljukica, tako imenovan accent aigu, kar se je v dnevnem tisku pogosto primerilo. — Kakor nalašč je pred kratkim izšla nova francoska znamka s podobo bivšega prezidenta in po njem imenovane oklopne' ladje, na kateri je Clemenceaujevo ime zopet napisano s tistim osovraženim naglasom. Francoski, filatelisti se nad to pomoto deloma jezijo, deloma pa zabavajo, in francoska pošta jc pohitela z izdajo znamke, na kateri bo ta zgodovinska in ortografska napaka popravljena. Tako je pa prvotna. izdaja te znamke postala že zelo redka in kmalu bo zaradi tega spadala med najdragocenejše francoske znamke.
f. Filatelistična razstava v Celju. V okviru obrtno - industrijske razstave bo v Celju tudi razstava znamk, ki jo priredi filatelistično društvo „Celea“ v času od 29. julija do 6. avgusta.
Križanka št. 38
2	3	4	5	6	7
I
II Ul
IV
v
VI
VII
vm
IX
X
XI
							
							m
				■			
			■		m		
			i			m	
	Ig						
		m		—	m	m	—
						m	
S				m			
					n		
Besede pomenijo:
Vodoravno: I. pregled; II, pravila vedenja na dvoru, tudi napisni listek; III. hrv. pokrajina; predplačilo; IV. čutilo; mera; V. letalska potrebščina; VI. prvi človek; VII. namen; VIII. stevnik; zaimek; zemljepisni izraz; IX. obred pred poroko; X. koristna rastlina; sijaj; XI. uradnik; pritrdilnica.
Navpično: 1. grški polotok; 2. grška pokrajina; letopisi; 3. oseba iz sv. pisma; abesinski naslov; 4. turška mera; stara Ljubljana; 5. kvartaški izraz; vladar iz dobe preseljevanja narodov; 6. oče; pesem; kvarta; 7. zensko ime; predlog; 8. kraj iz sv. pisma.
e, žepna baterija.«
»Strela, to sem se najmanj učil!« sem si dejal. »Žepna baterija, e, e, žepna baterija, e, e...!«
»Sestoji?«
»Žepna baterija, e se- e sestoji iz e e!«
»Nič iz e, e, ampak iz?«
»Ampak iz, e, e...!«
»Prvega vprašanja mi niste pozitivno odgovorili vi, Marec, ste razumeli? E—e, drugo vprašanje: generator za istosmerni tok?«
»Generator za istosmerni tok sestoji iz dveh delov in sicer: iz kotve, ki je pritrjena in iz vrtljivega ele-!«
»Napačno! Pripišite si posledice! Ako mi tretjega vprašanja ne odgovorite za odlično, si kupite hlače za drugo leto! Ste razumeli? E-e-e!« Telo mi je zadrgetalo, z odprtimi očmi sem strmel v učitelja, se spomnil na očeta, na materine solze in postalo mi je znenada silno vroče. Kakor iz daljave sem slišal glas, ki se mi je dozdeval kakor božji: »Odgo-
vorite mi na vprašanje: pravilo o rakciji?«
Za Boga, prijel sem se za glavo, skočil bi bil k profesorju in ga poljubil prav na nos, skočil bi tudi k tovarišem in jih pobjemal vse po vrsti,
»Marec, ali bo kaj ali nič?«
»Ako deluje gibanje v eno smer, sila pa v nasprotno, govorimo o reakciji.«
»Narišite.«
Brž sem vzel kredo in s tresočo se roko narisal Segnerjevo kolo.
»Milostno vam dovolim, da odidete!«
»Tak pri Apolonu, prestavite »x« na levo, ste razumeli? Vi, vi tikva!« je profesor matematike za mano še vedno gnjavil dijaka
Vihrajoč sem odprl vrata, jih s treskom zaprl, preskočil po pet stopnic, odprl vrata in stopil na piano. — Sonce ni še nikoli tako toplo ih prijetno sijalo kakor ta dan.
Človek s ceste
Igo Adamič
Klic pred hišo me je pognal iz sna.
»Piskre flikati...«
Razburjen sem stekel do vrat in jih z jezo odprl.
»Prosim, imate kaj...«
»Kaj? Beračite? Ali ne vidite tablice, da je tu prosjačenje prepovedano? Sicer pa, tako mlad in zdrav človek... Zakaj ne delate?« Hotel sem zaloputniti vrata.
Ali nekaj me je presenetilo. Delavec je obstal negibno, kakor okamenel Močne roke tridesetletnika so se povesile, kakor da bi se hotele skriti. Znenada pa se je v piskrovezu nekaj uprlo. Stopil je naprej in trdo povedal:
»Ne beračim... Kdo berači? Delal bi rad. Vi ne veste, kaka je z mano...« Obstal je, hotel je še nekaj povedati. Nazadnje se je le odločil in dejal bolj tako mimogrede, kakor da ne bi to mene prav nič brigalo: »Ženo imam in tri otroke...« Hotel je še nekaj reči, a je znova obstal. Odsekano je rekel: »Zbogom!«, se obrnil in odšel iz dvorišča.
Sam ne vem zakaj sem se čutil ponižanega pred njim.
»Oprostite, naši piskri nimajo lukenj«, sem pikro vrgel za njim in zaloputnil vrata za sabo.
V	izbi sem stekel k oknu in se postavil za zaveso. Piskrovez je stal pred ograjo in meril hišo. Oči so mu siiale v onemoglem gnevu. Znenada
Meja med življenjem in smrtjo?
Vsako živo bitje prenese gotovo količino temperature. Temperatura, pri kateri ostanejo živa bitja še pri življenju, se dviga nad 100 stopinj iznad ničle in pada do 70 stopinje izpod ničle. V okolici Venezuele v Južni Ameriki pa so odkrili živa bitja, ki še ostanejo pri življenju tudi pri temperaturi 140 stopinj nad ničlo.
Nekateri mrčesi prav lahko vzdržijo 50 stopinj izpod ničle, na svetu *so pa tudi bakterije, ki jih ne more uničiti nrti hladnoča 250 stopinj pod ničlo.
Neki angleški učenjak je napravil nešteto poizkusov in ugotovil, da ima od vseh bacilov najbolj trdo kožo tako zvani megaterium bacil, ki vzdrži v zaprti posodi brez vode in zraka tri leta.
Na svetu so mrčesi, ki jim ne more niti najmočnejša električna struja do živega. Taka struja bi v trenutku
pa — dobro sem videl — so se trde poteze njegovega obraza zrahljale, čez obraz mu je spreletel nasmeh. Nato je piskrovez zravnal glavo in s pokonci glavo in krenkiimi koraki nadaljeval pot. Preteklo je nekaj minut, in znova sem zaslišal njegov zategli glas:
»Piskre flikati!«
Sesedel sem se, po obrazu pa me je oblila rdečica. Dolgo sem tako strmel v prazno, piskrovezov glas pa me je mučil, dokler ni pri neki hiši utihnil. Najbrže so mu dali dela.... zanj in za otroke. Vlegel sem se nazaj a zaspal nisem več... Cez nekaj dni sem se na cesti ognil nekemu piskrovezu.
Kdor Je zdrav, ta Je tudi lep.
ubila slona, mrčes pa živi še naprej.
Kakor živijo bakterije na zemlji, prav tako živijo tudi v stratosferi. Neki profesor je izkopal v Rusiji košček oglja iz globine 150 metrov ter našel na njem bakterije, ki lahko živijo brez svetlobe, zraka in vode.
Nekatere bakterije lahko živijo sploh samo v brezzračnem prostoru. Kar pomeni torej za druga bitja življenje, pomeni zanje gotovo smrt. Vidimo torej, čim bolj človek spoznava svet, tem manj ve o njem. Na vsakem koraku se mu odpirajo novi problemi, ki se jih pa človeštvo ne straši, ampak stremi k temu, da jih odkrije.
Na zemlji 2.134,000.000 4 j udi
Društvo narodov je izdalo statistiko o prebivalstvu na naši zemeljski krogli. Po teh podatkih živi na svetu 2 milijardi in 134 milijonov ljudi.
V	Afriki živi 153 milijonov, v Severni Ameriki in na Antilih 40 milijonov, v Južni Ameriki 90 milijonov, v'Aziji (brez Rusije) ena milijarda in 124 milijonov, v Rusiji (v evropski in azijski) 178 milijonov, v Evropi (brez Rusije) 396 milijonov in v Avstraliji
11	milijonov prebivalcev.
ZANIMIVI RAČUNI
(4-3) X (2—1) = 1 (4—3) + (2-1) = 2 (4—3) X (2+1) = 3 (4—3) + (2+1) = 4 (4+3) — (2X1) = 5 (4+3) — (2—1) = 6 (4+3) X (2—1) = 7 (4+3) + (2—1) = 8 (4+3) + (2X1) =9 (4+3) + (2+1) = 10 Dobri računarji na delo! Sestavite podobne račune (z drugimi številkami!) in jih pošljite v objavo!
2
3
Zanimivosti
Tajna smrti carja Aleksandra I.
Legenda o „oficie!ni" smrti carja Aleksandra in sibirskem samotarju Fedoru Kuzmiču
Ruska zgodovina je polna legend. Med temi je gotovo najbolj znano tajno izročilo o carju Aleksandru I., zmagovalcu Napoleona, ki se je naskrivaj kot preprost samotar Fedor Kuzmič umaknil v Sibirijo in umrl daleč od dvorskega sijaja leta 1864.
Mnogi ruski učenjaki so se že bavili s tem vprašanjem in hoteli prodreti v tajno „oficielno“ proglašene smrti carja Aleksandra v Taganrogu ob Aral-skem jezeru. Zgodovinopisec Ivan Lu-kaš je napisal več važnih momentov o tej smrti, redka, le v 25 primerih tiskana knjižica barona Korfa: „Stopanje carja Nikolaja I. na prestol", ki je izšla leta 1887 za člane carske družine, in delo ožjega poznavalca dobe carja Aleksandra, kneza Barjatinskega: „Le Mister d’Alexandre I.“ prinašajo zanimive zaključke k trditvi, da je ruski car Aleksander živel po odpovedi prestola dalje kot „živi mrtvec“, Fjo-dor Kuzmič. Do istega zaključka so prišli K. Vališevski, veliki knez Nikolaj Mihajlovič in mnogi francoski pisci povojne dobe, ki so na podlagi dostopnih carskih arhivov iznesli v Ustih senzacionalna odkritja iz tajnosti ruskega carskega dvora.
Veliki knez Nikolaj Mihajlovič je iskal potrebne dokumente v carski knjižnici, toda Nikolaj II. mu ni dovodi, pogledati v listine iz dobe Aleksandra I. Znano je tudi bilo, da je car Nikolaj I., naslednik Aleksandra I. se-*s»al velik del važnih listin. Po vojni je znanost že do.bro prodrla v tajno in zmerom bolj se utrjuje domneva, <ia sta bila Fedor Kuzmič in Aleksan-ocr I- ena in ista oseba.
Dokazov, da se je Aleksander večkrat bavil z mislijo, odpovedati se prestolu, je dovolj. Kmalu po 1. 1812 je car zapadel v misticizem, čital je sv. pismo in po 1. 1815 je postal brezbrižen za posvetne stvari. Malo prej je pisal Napoleon Metternichu:
— Težko je biti umnejši od imperatorja Aleksandra I., toda jaz mislim, da v njem manjka nečesa, a je težko reči kaj...
Leta 1821 je odkril grof Benkendorf tajne sestanke zarotnikov, ki so pripravljali atentat na vladarja. Opozoril je carja s pismenim poročilom, kaj se pripravlja, toda Aleksander je napisal na rob aktov:
— Moja stvar ni, da jih kaznujem. Kazen odklanjam!
Tudi Metternich piše, da je za časa Mvanja Aleksandra I. v Veroni opazil na njem znake utrujenosti in nasičenosti življenja. Na dan 8. septembra 181,7 je car na gala kosilu v Kijevu &?aiadoma vzkliknil:
— Kadar poglavar države fizično slabi, je dolžan, da odide.
Mesec dni kasneje je car pri polaganju temeljnega kamna svetišču v Vorobjevih gorah dejal inženirju:
— Prav gotovo ne bom učakal konca us gradnje]
Prisotni so bili presenečeni, saj je bi«o carju tedaj šele štirideset let. Poleti 1819 je car po veliki vojaški parad* v Krasno je selu obedoval pri bra-tu% knezu Nikolaju Pavloviču. Nikolajev^ žena piše v spominih:
— Imperator Aleksander I. je sedel med .^ami, s spremenjenim glasom je pa na-enkvat dejal mojemu možu: ,,V tebi vidim mojega namestnika. To se bo zgodilo <e za mojega življenja. Brat Konstantin .se bo odrekel v korist Nikolaju.
Jeseni 1819 je omenil Aleksander v Varšavi svojemu bratu Konstantinu Pavloviču:
— Moram ti reči, brat, odločil sem se za abdikacijo. Nimam več moči, nositi breme vladarja. Kadar bo prišel čas, te bom obvestil, da boš lahko ukrenil vse potrebno...
V	spominih carice Aleksandre Feo-dorovne z dne 15. avgusta 1826 stoji:
— Kako se bom radostil, ko vas bom videl,	kako	se	vozite kakor carji	mimo
mene,	jaz vam	bom pa mahal s	klobu-
kom in klical: hurral
Car Aleksander se je poslovil od Petrograda ponoči 1825. Odhod je bil nenavadno tajinstven. Ob 4. zjutraj je stopil	car	v Aleksandro-Nevski	samostan,	kjer	ga	je pričakal metropolit
Serafim. Zaprli so vrata, brala se je služba ^)ožja, med katero je car pla-
kal. Ko je odhajal voz iz prestolnice, je car dolgo stal v njem in gledal na mesto, ki ga je zapustil — za vedno.
Na poti v Taganrog so bili odpovedani vsi sprejemi in parade. Car je potoval s skromnim spremstvom, carica je prišla za njim deset dni kasneje. O poslednjih dneh carjevega bivanja v Taganrogu je polno protislovij. Iz listin se izve, da je prišla carica k vladarju dan po njegovi navidezni smrti. Znano je tudi, da so istočasno, ko je v Taganrogu „umrl“ car, izginilo truplo carjevega kurirja Moskova, ki se je bil ponesrečil. V carjevo krsto so položili Moskova in ko so jo prepeljali v Petrograd, je ni nihče smel odpreti, češ „da je carjev obraz tako počrnel, da ga ni spoznati../'
Dva meseca je potovala „carjeva“ krsta iz Taganroga v Petrograd. Oblastva so se bala uporov, ker se je po vsej Rusiji bliskovito razširila vest, da car ni mrtev... Na Kremlju so postavili topove za primer revolucije. Zanimivo je tudi, da k carskemu bolniku niso klicali duhovnika, kar bi
se vsekakor zgodilo, če bi Aleksander res umiral. Prav tako ni bilo niti črke o tem, za kakšno boleznijo je umrl...
Družina Moskovljevih, ki je vedela za stvar, je morala molčati. Iz dokumentov se razvidi, da je car Nikolaj I. določil vdovi Moskova polno plačo, plačeval je tudi vse dolgove družine do smrti.
Medtem ko je živel car kot samotar Fedor Kuzmič v Tomsku v Sibiriji, je ležala „krsta z njegovim truplom“ v carski grobnici v Petrogradu. Knez Nikolaj Mihajlovič je dobil dovoljenje, da sme pogledati v krsto, toda tik pred odkritjem so mu dovoljenje odvzeli. V javnost je zmerom bolj prodirala vest, da je Aleksandrova krsta prazna. L. 1926 so v carsko grobnico vdrli moskovski vampirji, krsto Aleksandra I. so res našli prazno... Po j zapiskih sodeč, je bilo telo Moskova kmalu po svečanem pokopu vzeto iz krste in zakopano na malem petrograj-skem pokopališču. Vojaki, ki so pri tajnem pokopu sodelovali, so dobili
Vsaka marelica je uganka. Toda brez Črvov in ostalih nepriiik ulivate inareiiCnI bonbon 505 s Črto.
%
05
Proizvaja: UNION, Zagreb
po 10.000 rubljev nagrade za molčečnost. Eden teh vojakov je služil v pe-trograjski bolnišnici in ko je bil na smrtni postelji, je izdal tajno. Grobnica je bila res prazna.
Osebni zdravnik, ki je uradno „bal-zamiral Aleksandrovo truplo v Tagan-rogu“, Tarasov, ni nikoli prisostvoval zadušnicam za carjem. Sele ko je umrl v Sibiriji Kuzmič, so se on in drugi poznavalci carjeve usode udeležili za-dušnice v Kazanu — eno leto po smrti sivolasega Fedora...
O ljudeh, ki se jim nasmehne sreča...
Prvič po dolgem času je lani podjetje igralnice v Monte Carlu utrpelo precejšnjo izgubo. To pa zato, ker je bilo mnogo srečnikov, ki so po vrsti dobivali. Ali — sreča ni bila vsem dobitnikom enako v korist.
Neka Angležinja miss Gould je po nasvetu zdravnikov iskala zdravja v majhnem penzionu, nedaleč od Monte Carla. Imela je malo denarja, toda ko jo je nekoč zaneslo mimo igralnice, je vendarle poizkusila srečo. Začela je s 25 franki in dobivala. Vselej je stavila na številko više, kakor je malo prej zadela — in spet je dobila. Elegantni croupier se ji je moral končno opravičiti, da nima več denarja v svoji miznici. Hladnokrvna Angležinja ga je bila obrala, pospravila denar in
ostala na rivieri več mesecev...
Drugače je bilo z mistrom Apleto-nom, lastnikom tovarne perila. Mož je tudi igral, si nabral velikih vsot, ali ko je imel že celo premoženje, je jel izgubljati. Obrali so ga do zadnjega jel razsajati. Vrgli so ga iz igralnice. Mož ni znal o pravem času končati, strast in vera v srečo sta mu vzeli vse.
Neki Rus si je nedaleč Nice postavil kolibo za letovanje. Vanj se je zaljubila vročekrvna Italijanka. Hotela je zaigrati veliko kokoto in spravila je Rusa, Demidova v Monte Carlo. Stavila je številke, on pa je zaporedoma dobival. Poročila sta se, toda še istega dne jima je obrnila sreča hrbet. Izgubila sta vse, se naselila v podstrešni sobici Marseillea. Toda — nekega dne
se je prikazala prava žena in hotela Demidova zase. Italijanka je morala popustiti šla je spet v Monte Carlo iskat moža ,ki bo imel srečo tudi v zakonu...
Znani angleški pisatelj Sax Lohmer je napisal knjižico, ki je izšla v milijonski nakladi. V njej je bila tudi tajna igranja na skriven, kitajski naj-čin. Prišel je s knjižico v Monte Carlo
—	in dobival. Uprava se ga je hotela iznebiti. Vedela je, da potrebuje Lohmer pred vsako stavo tri minute za računanje „svojega sistema“. Zato so pri vsaki mizi, kjer se je on pojavil, skrajšali pavze. Mož ni mogel množiti in dehti svoje tabele, zato se je umaknil v London za svojo pisalno mizo.
100.000 dolarjev za glavo dominikanca - generala
Leta 1900 jjc prišel na Kitajsko 20(-letni misijonar, Belgijec Vincent Lebbe, po rodu iz severne Francije. Dominikanski pater je vodil 20 let apostolski vikariat v Ankuo, ki je obsegal skoro vso severno Kitajsko. Ustanovil je prvi katoliški list na Kitajskem, „Yi Snih Pao“,
1.	1937 si je pridobil kitajsko državljanr stvo in ime Lei Ming Yuan.
Naturalizirani Kitajec je bil s srcem in dušo pripravljen žrtvovati se za novo domovino. Ko je izbruhnila državljanska
vojna, se je posvetil oskrbi ranjencev. L. 1937 je bil dodeljen sanitetnemu zboru kot stotnik. Kmalu nato so razpisali Japonci na njegovo glavo visoko nagrado, ki je narasla zdaj na 100.000 dolarjev. Toda, tudi Kitajci niso pozabili nanj,na-
fjredoval ie naglo in danes je že general-ajtnant Cangkajškove severne armade.
Lei Ming Yuan je 62 let star ,toda redki so mladeniči, ki bi se mogli meriti z njegovo čilostjo. V puščobnih pokrajinah severne Kitajske je organiziral leteče ko-
Potegavščine s krokodilom v Pirenejih
Prebivalce v Ossunu in meščane v Tarbesu je strašila predpotopna zver, ki so jo nekateri opazili v skalovju Pi-renejev. Prvi jo je zagledal neki kmet v gozdu, kako je nepremično, s široko odprtim žrelom zrla vanj. Mož se je silno prestrašil in zbežal v vas. Kmalu nato sta „strašno zver“ videli dve ženski na bregu potoka.
Orožniki so se odločili, da poiščejo pošast in jo ustrele. Pridružilo se jim je 100 lovcev in vsa odprava je šla v gozd. Preiskali so vse gozdove in grmovje, slišati je bilo mnogo puškar-jenja, najbrž so strastni lovci preganjali zajce. Čeprav je bilo tedaj pre-
Med svetovno vojno je dobil 2id, ki ni nikoli videl fronte, dopust zaradi »hrabrega zadržanja" v zaledju. Po dopustu se je vrnil mož tri dni prepozno h kadru.
Moral je na raport Kapetan ga je ves iz sebe nahrulil:
— Pa veste, da ste tri dni zamudili?
Zid se ni niti malo začudil in dejal:
— Tako! Kaj se je vojna že končala?
* •
Gospod kadi v kupeju. Zraven sedi neka dama, ki ji kajenje ne prija, pa de:
— Gospod, meni kajenje škodi.
— Tako, tako. No, če bi bil jaz na vašem mestu, bi sploh ne kadil.
•	•
Učitelj: — Kdo je zapeljal Adama v raju, da je pojedel prepovedano jabolko?
Učenec: — Lakota.
povedano loviti, so orožniki zatisnili oko v nadi, da so morda le našli zver.
Toda nič. Dva dni je trajal pogon, končno so le opazili pošast, skrito v grmu. Zagrmelo je več strelov, toda žival je ostala nepremična. Lovci so se previdno približali — glej, pošast,
Ione po 260 strežnikov, ki ob pomanjkanju zdravnikov skrbe za ranjence in bolnike. Dominikanski pater v častni uniformi je v kitajski armaai napravil • krščanstvu več uslug, pridobil več privržencev kot mnogi misijoni stoletja. Pristaši vseh ver ga spoštujejo in ko je bil določen, da bo v posebni misiji potoval v Ameriko in Evropo, je Lei Ming Yuan dejal Cangkaj-šku, da raje ostane pri svojih četah, ker jih ne bi mogel zapustiti.
velik krokodil, s široko odprtim žrelom je stal tam. Bil je nagačen. Nekdo si je privoščil šalo, da je prestavljal krokodila na razne kraje in strašil ljudi. Kljub temu so lovci naložili zverino na nosilnico in jo nesli v slavnostnem pohodu v mesto, kjer so jo razstavili. Hudobneža, ki si je privoščil tako kruto šalo z ljudmi, pa iščejo orožniki.
Brez spanja ni volje ne zdravja
Mnogi ljudje težko zaspe. Podnevi so zaspani, ko pade noč ožive kakor netopirji. Pravilno spanje je človeku neobhodno potrebno. Spanec izpod sedem ur je navadno običajno v trajnem zaporedju škodljiv za starost Sicer spi vsak človek drugače, kdor ima rahlo spanje, potrebuje daljši počitek. So ljudje, ki hitro globoko zaspe in po kratkem počitku so spet sposobni za delo.
Treba je vedeti ,da tudi pri najglobljem spancu zavest ne preneha popolnoma. Z raziskovanjem so dognali, da je zgodnje spanje najkoristnejše. Kozmični žarki imajo baje pred polnočjo naj več ji vpliv na koristno spanje. Organi se najbolje odpočijejo med drugo in četrto uro po polnoči. To se pravi, noč je določena za spanje.
Bolehni ljudje, deca in starčki mo-
rajo spati dalje časa, pa tudi kadar so utrujeni. Zdravim ljudem je kratek počitek po kosilu zelo koristen. Živčno slabotni naj po jedi počivajo najmanj eno uro.
Hudo je za tiste, ki ne morejo zaspati. Dogodi se, da ljudje, ki na zunaj zdravi, bodisi zaradi brezspanosti ali premalo spanja začno hirati in podležejo. Mnoge bolezni izvirajo zaradi pomanjkanja spanja. V tem primeru se je treba držati prirodnega načina življenja po Hipokratovem pravilu: „De-laj, jej, pij, sanjaj in ljubi, toda vse le zmerno!...**
Dva tolovaja med seboj:
— Vse bi bilo	dobro	v	našem	poklicu, če bi ne bilo	vešal.
— Prismojenec!	odgovori	drugi,	vešala
so prav edino sredstvo,	ki	vzdržuje naš
poklic. Ce bi jih ne bilo, bi imeli toliko konkurentov, da bi sploh nič ne zaslužili.
Zenski kotilek
Roka roko umije ...
Me ženske smo res uboge pare. Močnejša polovica včasih skoraj ne najde drugega opravka, kakor da išče in zbira naše napake, jih v svoji domišljiji neverjetno poveča in trobi v svet, poleg tega jih pa tako posploši, da je večina takšnih napak, ki so jih zagrešile poedinke, prešla že na ves ženski spol in se sedaj že iz navade te slabe lastnosti pripisujejo ženskam tako, kakor na primer: mački hinavščina, lisici zvitost itd. Te razne tukaj mišljene ženske slabe lastnosti se v slovarjih označujejo s temi besedami: klepetavost, domišljavost, zadirčnost, prepirljivost, prekanjenost, muhavost, nezvestoba, ljubosumnost in Bog vedi, kaj še vse.
Me reve pa moramo to krivico tiho pre-
našati, kajti sicer še nam kaj hitro servirajo nadaljnjo slabo lastnost, namreč da hočemo imeti vedno zadnjo besedo.
Zdi se torej, da so naši strogi opazovalci in sodniki brez vseh omenjenih napak, kajti sodnik bodi vedno v zgled onim, katere sodi in obsoja. Me smo pa v vsej nesreči vsaj toliko srečne, da se imamo v bližini svojih ostrih kritikov vsaj priliko poboljšati. Z vnemo in trudom bomo mogoče dosegle, da bodo počasi izginile iz govorice podobne pripombe, kakor: oh, ti nesrečni ženski jeziki, ali pa: danes sem med potjo na lov srečal žensko in sem se obrnil, ženski klopotec, ženska radovednost je zvita kakor kača itd.
Zgodovina kopalnice
V	današnjih dneh velja vsaka hiša brez kopalnice za starinsko zgradbo, četudi je bila zgrajena komaj pred par leti. Vsakdo, ki danes išče stanovanje ali opremljeno sobo, vprašuje za kopalnico. Seaaj najdemo kopalnice že v vsakem hotelu, pa tudi v mnogih šolah, tovarnah, raznih drugih podjetjih in javnih poslopjih.
Nekoč_ je bilo pa popolnoma drugače. Pri večini današnjih kulturnih narodov je bilo umivanje celega telesa nekaj popolnoma nepotrebnega. V Združenih državah Amerike, kjer danes težko najdemo hišo brez kopalnioe, so zgradili prvo kopalno kad šele I. 1842 in sicer v mestu Cincinatiju. Povzročila je seveda med ljudstvom velik halo, kajti smatrali so jo za nezaslišano razkošje ter jo označili kot aristokratsko ničemurnost. V Filadelfiji na primer, je izšla prepoved, s katero je bilo pozimi prepovedano umivanje po vsem te-
lesu. Za današnje pojme vsekakor nekaj nezaslišanega. V Virginiji so 1. 1850 obdavčili vse kopalne kadi, v Bostonu pa si moral celo najprej pokazati zdravniški predpis, šele potem si dobil dovoljenje, da se smeš kopati.
Angleška kraljica Elizabeta je izdala odredbo, ki se je glasila: Kraljica si je dala zgraditi kopel, v kateri se bo vsak mesec enkrat kopala, ne glede na potrebo. Ko je prišla nekoč cesarica Friderika v Berlin, ie z ozirom na dolgo potovanje zahtevala kopel. Ves dvor je bil v silni zadregi, kajti v celem cesarskem gradu niso imeli takšne naprave. Cela vstaja pa je nastala, ko si je aal kralj Leopold Bavarski zgraditi v svojem gradu kar pravo rimsko kopalnico.
Na srečo je danes drugače. Vsakdo se zgraža, če vidi v današnjih dneh novozgrajeno hišo — a brez kopalnice.
ZDRAVA PIJAČA ZA VROČE DNI
V vročih dneh že skoraj ne vemo več, kako bi si pogasili žejo, katera zlasti nekatere ljudi silno muči. Alkoholne pijače ne pridejo v poštev, ker smo po njih še bolj žejni; a tudi marsikatera hladilna pijača je samo hladilna, moreče žeje pa ne ugasi, ker je navadno preveč sladka. Zoper žejo zelo dobro deluje tale pijača, ki je poceni in okusna:
V 12 litrsko posodo, ki pa mora biti dobro pološčena ali pa v sodček (najboljša je seveda steklena posoda) nalii 10 1 vode m četrt litra vinskega kisa. Dodaj 1 kg sladkorja, eno na koščke zrezano citrono ter 10—12 lepih bezgovih cvetov al ipa
1	kg jagod, borovnic ali ribizlja. Kdor ima rad okus po lipovem cvetju, lahko nasuje v tekočino istega. To mešanico pustimo 8 dni na mrzlem prostoru in jo vsak dan premešamo. Nato pretočimo tekočino skozi krpo in jo spravimo v steklenice, katere rahlo zamašimo in postavimo na hladno. #
KAKO JEMO RAKE
Sedaj smo v sezoni rakov. Rak je jed, ki je marsikdo v celem življenju ne okusi, so pa celo ljudje, ki sploh ne vedo, kako rak od blizu izgleda in ako jih slučaj zanese na pojedino rakov, ne vedo kako bi se ga lotili, kaj pojedli in kaj pustili.
Pravilneje je, če serviramo rake suhe,
to je, brez obare, obaro pa posebej. Raka si položimo na krožnik in mu odlomimo škarje, te pa po posameznih Členkih razlomimo v manjše dele. Z vilicami ali nožem odluščimo meso o dnjih. Ako se servira poseben nož za rake, vtaknemo škarje v noževo luknjico jih nalomimo, da oklep malo zazija, nakar se dado škarje lepo izpuliti. Najboljše meso je v re-
Eu. Rep odlomimo, ga po strani prere-emo, odstranimo črevesje in z vilicami izluščimo meso.
Sočivje v kisu in slani vodi
Fižol v kisu. Zeleno ali rumeno, še mlado fižolovo stročje otrebi in operi. Nato ga kuhaj v dobro slani vodi, pa ne premehko. Potem ga odcedi in polij z mrzlo vodo, stresi v prsteno skledo, polij z zavretim kisom ter pusti, da se v njem ohladi; potem ga zopet odcedi. (Kis porabi za kisanje prikun.) Zavri v dobro pološčeni kozici ali loncu vinskega kisa, v katerega deni že prej nekaj zrn celega popra, da skupaj zavre. Nato ga odstavi, da se. ohladi. Fižol naloži v steklenico s širokim vratom tako, da so obrnjeni vsi stroki počez v steklenici; vmes pa deni sem in tja kako šalotko, zrno česna in lorberjev ii-stič. Ko je steklenica napolnjena, jo nalij z prej zavretim hladnim kisom. Na vrh steklenice deni čez fižol navzkriž dva snažna klinčka, vrh teh lahko vliješ malo olja, vendar neobhodno potrebno ni. Po-
polnoma mrzlo sočivje zaveži s pergamentnim papirjem ter shrani na suhem in hladnem prostoru. Ce se kis v steklenici osuši, ga dolij.
Gorčične kumare. Olupi popolnoma dorasle kumare, prereži jih po dolgem, odstrani pečke, razreži na tri prste dolge koščke, dobro nasoli ter pusti v soli 21 ur. Potem jih obriši, tesno zloži v steklenice ter potresi na vsako vrsto kumar pol žlice rumene gorčice, par šalotk, koleščke hrena, par vršičkov pehtrana in nekaj zrn celega popra. Na to se položi druga vrsta in tako naprej, da so vse vložene. Zalij jih z zavretim in dhlajenim močnim vinskim kisom ter zaveži s pergamentom.
Opazka: Dobro je če vliješ v steklenico malo / kisa-esenca, prej ko začneš vlagali kumare.
Kisle kumare. Majhne kumare umij, posuši, potem nasoli ter pusti, da stoje 24 ur; medtem jih enkrat prepelji, da se bolje razsole. Nato jih obriši, vloži v steklenice kolikor mogoče tesno; med vsako vrsto deni par zelenih paprik, vršiček pehtrana, par koleščkov hrena in zalij z zavretim in ohlajenim vinskim kisom zmešanim z esencom toliko, da stoji čez. Gotove zaveži s pergamentom ter shrani.
Zeleni paradižniki s kisom. Zelenim paradižnikom odstrani pečke ter jih razreži na rezance. Iste polij z vrelo dobro slano vodo, potem jih poplakni še z mrzlo in pusti, da se ohlaae. Medtem pa zavri vinskega kisa z esencem zmešanega, ga osoli in shladi. Naloži potem paradižnike v steklenico, vrzi zraven par strokastih čebulic (šalotk) in par lorberjevih lističev ter nalij s kisom, aa stoji čez. (Dobro je, če vliješ na vrh malo olja, a neobhodno potrebno ni.) To se rabi k mesu, k solati.
Gobe v kisu. Osnaži majhne in trde gobe; ako nimaš dovolj majhnih, smeš vzeti tudi večje, a biti morajo trde. Vsaki gobi odreži steblo in ga prekolji na pol. Pri klobuku pa odstrani spodnje meso, ako je že rumeno. Ce je pa še belo in trdo, tedaj lahko ostane. Tako pripravljene gobe operi in kuhaj v vreli, primerno slani vodi 7—10 minut; nato jih stresPna rešeto, da se odteko. Medtem pa zavri vinskega kisa zmešanega z esencem, deni vanj nekaj poprovih zrn, lorberjev listič in malo muškatovega cveta. (Kisa bodi toliko, da bo lahko pokril gobe v steklenici.) Deni v kis odcejene gobe in jih pusti, da še par-krat prevro. Nato jih odstavi; nekoliko ohlajene deni s kisom in dišavami vred v steklenico ter vlij na popolnoma mrzle mano finega namiznega olja ali malo raztopljenega loja. Naposled jih zaveži s pergamentom .
Namaži primerno kozico ali podolgovato pločevino s presnim maslom, potresi z drobtinami, naloži na dno špargeljne drugega poleg drugega, potresi nanje nekoliko v presnem maslu praženih drobtin in polij z žlico kisle smetane, naloži zopet 1
nov, potresi z drobtinami in polij z žlico smetane kakor prej. Tako nadaljuj, dokler nisi porabila vse. Na vrhu deni poleg smetane tudi košček presnega masla ter postavi v pečico, da se speče.
Pražen grah. Zberi izluščen zelen grah in ga operi v mrzli vodi. Razgrej na liter graha za jajce presnega masla ali masti in deni noter drobno zrezanega zelenega peteršilja. Ko se malo preevre, prideni grah, prilij dve žlici juhe, osoli ga in po-krij ter talco počasi praži, večkrat ga prepolji, da se ne prime in da je povsod mehak. Kadar se posuši in je mehak, ga potresi z moko, premešaj in zalij z juho. Ce še ni dosti sladek, potresi ga s sladkorjem in ga še malo praži. Preden ga daš na mizo lahko prideneš malo odzgoraj kisle smetane.
Pražene buče. Olupi še mlado bučo^ razreži jo z zobčastim nožem na prs! dolge koščke in jih malo posoli. Deni v kozico žlico masti, košček sladkorja in par koleščkov čebule; ko zarumeni deni noter buče, žlico kisa in nekaj zrn kumne, dobro jih pokrij ter praži počasi. Ko so že mehke ,potresi nanje pol žlice moke, jih rahlo premešaj in prilij še par žlic juho; ka zavro, jih daj k mesu na mizo.
Zeleni fižol v stročju. Osnaži stroke, to ie na koncih jih obreži ter niti pri strani kolikor mogoče poberi; potem prereži stroke dvakrat pošev, da dobiš iz enega stroka 3 koščke; skuhaj mehko v slanem kropu ter stresi na rešeto. Razgrej presnega masla, deni noter drobno zrezane čebule, zelenega peteršilja pa malo moke ter naredi bledorumeno prežganje, zalij z vodo od fižola in juho pa osoli. Ko se malo kuha, deni noter fižol in ga rahlo premešaj, preden ga daš na mizo. Dodati smeš malo kisle smets
dati smeš sna in žlico kisa.
smetane, popra, če«
Kuhinja
Prosta majoneza. Zmešaj v lončku 5 d kg presnega masla,.ali 1—2 žlici moke in četrt litra tnleka, postavi na štedilnik in
mešaj ,da se zgosti v testo; nato odstavi in v mrzlo testo zamešaj 2 rumenjaka; eno šestnajstinko litra olja, žlico gorčice, malo popra, malo kisa, soli, sok 1 limone in žlico fino sesekanih kaper ter po okusu malo sladkorja; vse mešaj na ledu ali vsaj v mrzli vodi najmanj 10 minut. To majonezo lahko daš poleg jetrne paštete ali kake klobase na mizo.
Rumene kolerabe. Olupi in razreži rumene kolerabe na kocke ter skuhaj. Deni v kozico masti, košček sladkorja in malo moke; ko je rumeno, prideni odcejene kolerabe, zalij z vročo vodo, še malo osoli in ko še malo zavre, je golovo.
Korenje. Olupi rumeno korenje, zribaj „.i na rezine, skuhaj v vreli vodi; naredi potem pvežgan je iz presnega masla ali masti in moke, prideni zdaj odcejeno korenje, premešaj kot repo, zalij z juho, osoli, pa skuhaj.
Spargeljnova potica. Skuhaj špargeljno-ve vršičke v slani vodi na pol mehko.
Praktični nasveti
Kako spoznamo strupene gobe. Gobo potresi na spodnji strani s soljo, če postane goba na tem mestu rumena, je strupena, če postane pa črna, je užitna. Gobe, Ki postanejo zelene ali sive, sicer niso strupene, vendar jih ne uživaj.
Madeže od češenj izperemo iz perila na sledeč način*: Kakor hitro madež nastane, izperemo onesnaženo perilo v mlač* ni, milnati vodi, potem ga namočimo V mleko in ga pustimo tam nekaj ur. Na ta način madež popolnoma izgine. Madeže od črnih češenj osnažimo tudi lahko ta* ko-le: Osnaženo perilo namočimo za 24 v kislem mleku in ga potem operemo v mlačni, pozneje v gorki vodi. Ce madeži še ne izginejo, jih skušajmo odpraviti ž žveplenim dimom, oziroma z žvepleno sokislino.
Gumbi pri pranju. Preden namočimo razno perilo in obleko, moramo pregledati vse gumbe. Kovinaste in lesene ter razne pobarvane gumbe moramo za čas pranja odstraniti, ker nam sicer pokvarijo tkanino, Le beli, koščeni gumbi lahko ostanejo, toda če so veliki, jih je tudi dobro odstraniti, sicer nam pri ože-* manju predrejo tkanino..
Pranje svilenih nogavic. Preden svilene nogavice prvič opereš, jih namoči v okisani vodi in jih nekoliko pomencaj. šele potem jih operi v mlačni milnici in izplahni v čisti vodi. K zadnji vodi dodaj za noževo konico galuna. Po takem pranju se nogavice lepo svetijo in postanejo trpežnejše.
Namizni prti se na oglih ne bodo preluknjali, če pritrdimo na vsak mizni vogal prav tesno mehko krpo.
E. S. BRUCE:
51
pjisau/ialtnua
»Upam. Če je Beeke dobre volje in če se z ljudmi šali, pomeni to, da Se ničesar ne ve.«
Beeke je izpregovoril Šele takrat, ko je sedel s svojim, pomočnikom v avtu
»Mislite, da ste pametni, kajne?« ga je vprašal.
»Ne razumem ves...«
»Kako ste mogli biti tako neumni in namigniti siru Philipu, da sem na pravi sledi,« je zagodel nadzornik.
»In vi? Zakaj ste se šli z ubogim Na-shom slepe miši?« je odvrnil Eustace. — »Zakaj mu niste povedali, da ste Piperja že zaprli? Saj vendar dela z vami! Čemu je potrebno to skrivanje? Nash bo jutri zjutraj zvedel...«
»Ali je to kaj hudega?« je zagodel Beeke in natlačil pipo. »Jutri bo voda spet tekla po pravi strugi.«
»Zavzdihnil je.«
»Vsa zadeva je hudo umazana, Eustace. čemu, hudiča, r*e obdržali sobi? Rekel sem vam, da ju ne bova potrebovala.«
»Kaj govorite! Tudi če danes vse odkrijete, bova morala ostati tu zaradi pre-
iskave in zaslišanja. Vraga, kako sem lačen! Naročil sem dva pečena piščanca...«
»Kaj vam ne bi bil eden dovolj?«
»Nisem tako sebičen. Tudi na vas sem
mislil.«
»Name? Ali ste znoreli? Saj veste, da zvečer ne smem jesti mesa. Kvečjemu mlečen zdrob ali riž ...«
Eustace se je posmejal.
»Kaj pa je tako smešnega,« je užaljen vprašal Beeke.
»Misel, da bi vas videl pri skledici mlečnega riža!« je odvrnil Eustace. »Res ste posrečeni, Beeke! Rečem vam pa, da bom planil na piščanca kakor izstradan volk. In vi tudi, — o tem sem prepričan.«
Pustila sta avto v garaži, toda namesto v gostilno je Beeke zavil na policijo. Nadzornik Gibbons, ki se mu je na obrazu brala utrujenost, je še čakal.
»Nash bo prišel,« je povedal Beeke. »Ali še veste, kaj sem vam naročil, gospod Gibbons? Ničesar mu ne recite o Piperju. Niti besede! Sploh nikomur! Za-
nesel se bom na vas.«
»Moja dolžnost je, da poslušam vaše ukaze, gospod Beeke,« je odvrnil nadzornik, »toda vsako odgovornost odklanjam.«
»Dobro,« je mirno dejal Beeke. »Ali ni bilo nikogar?«
»Samo sir Bertram Tenbury in doktor Archer sta prišla. Sir Bertram je želel govoriti z vami, in je vprašal, zakaj ga niste prišli obiskat. Bil je zelo slabe volje.«
»Zdi se mi, da mora biti slabe volje vsakdo, ki pride z vami v zvezo,« je pripomnil Eustace.
»Ali mislite, da utegnem hoditi se klanjat ljudem?« je odvrnil Beeke. »Ali je šel?«
»Da, nekakšen sestanek je menda imel.«
»Stavim, da je potrdil moje domneve.«
»Da, v splošnem,« je povedal Gibbons. »Dejal je, da je bil možak ustreljen v hrbet, in zobje so tudi njegovi.«
»Poceni služi svojo plačo,« je odvrnil Beeke. »Torej velja, Gibbons. Ostali boste tu in ne boste rekli nikomur niti besede. čakajte mojih novih ukazov! Eustace, pojdiva!«
Šla sta. Eustaceu se je Gibbons nekoliko smilil, a tega ni maral in smel pokazati.
»Piščanca se že pečeta,« je dejal in
zamlaskal z jezikom. »Lačen sem kakor volk.«
»Pa zdajle še ne boste jedli. Napraviti morava še kratek izprehod.«
»Izprehod?« je ves obupan ponovil Eustace. »Ali danes še niste dovolj odkrili? In čemu naj bi še jaz hodil z vami?«
»Večer je čudovito lep,« je neizprosno odvrnil Beeke. »Sodim, da mora biti oko-
li	vasi nekaj prav prijetnih stezic«
Kmalu sta bila sredi polja. Beeke je ves zasopel skakal čez ograjo, kakor bi bil pozabil, da ima bolno srce. Naposled, ko je bilo že temno kakor v rogu, se. je ustvaril za neko živo mejo in oprezno pogledal skozi njo.
»Kaj pa mislite zdaj?« je z utrujenim glasom vprašal Eustace. »Ali pojdete na drugo stran?«
«Mislim, da ne.«
»Kako?«
»Poglejte na drugo stran!«
Eustace je ubogal. Onstran žive meje je opazil majhno vilo.
»Vraga, ali ne stanuje tu tisto dekle?«
»Seveda. Poiščite si udoben prostor. Morda bova morala precej dolgo čakati. In pametno bi bilo, če ne bi kadili in govorili.«
»Ne razumem vas več, Beeke. Zdaj na stara leta mislite igrati vlogo dona Jua-1 na.«
(Dalje sledi )
V	Maribora dne 24. VI. ]9A
* * cccraik«
»mn©
Ceffe
Seja mestnega sveta
Celje, 24. junija.
Celjski mestni svet je imel sinoči svojo redno sejo. Uvodoma je podal svoje poročilo mestni predsednik, ki je omenil, da so bili vsi sklepi zadnje seje izvršeni. Sklenile so se med drugim sledeče zadeve: Zgradi se na prostoru mestnega zavetišča v Medlogu sadna sušilnica, ki bo na razpolago vsem občanom. — Razpravljalo se je o premestitvi bolniškega pokopališča. Tehnični oddelek naj najde za premestitev tega pokopališča primeren prostor. — Nabavi se Škropilni avto in stroj za katrautziranje cest. — Popravi se cesta Medlog—Lopata. — Določile so se najemnine v novi delavski stanovanjski hiši v Novi vasi. — Namestijo se nove orientacijske table na križiščih in potih. — Zamenja se zemljišče s cinkarno, ki je potrebno za regulacijo Voglajne nad železniškim mostom. — Sklene se nabaviti padomer in teodolit za tehnični oddelek. — Dobava kuriva za
vrtnarja in pravilnik grobarjev na mestnih pokopališčih. — Za četrto etapo pri regulaciji Savinje manjka še 800.000 din. Najdejo naj se primerni krediti ta razpišejo naj se tudi dela za peto etapo. — Mestna občina naj pokrene akcijo za gradnjo manjših stanovanjskih hišic v zvezi s celjsko industrijo in socialnimi ustanovami V Celju je še vedno veiiko pomanjkanje zdravih malih stanovanj. — Odobril se je pravilnik za obvezno telesno vzgojo in izvolil petčlanski odbor za obvezno telesno vzgojo. — Razpravljalo se je o potrebi novega tržnega prostora in o dolžnostih mestnega tržnega nadzornika. — Pri slučajnostih se je sklenilo enegično intervenirati na merodajnih mestih radi naprave zapornic pri železniškem prelazu v Medlogu, da se preprečijov edno se množeče nesreče na tem prelazu. Govorilo se je o potrebi novega kapucinskega mosta, ker je sedanji zasilni most v takem stanju, da je to
zaradi zvez s tedanjimi celjskimi mogotci in celjskim mestnim gospodarstvom. Za zasluge za delo na narodnem polju ga je Nj. Vel. kralj Aleksander leta 1932 odlikoval z redom sv. Save V. stopnje.
mestne šole se odda Trboveljski premo- škandal in da se je bati, da se bo zgo-
(TAlf/lmn!	1«	Ai	I#.	1-2  : _____________■*
gokopni družbi, družbi »Miemiji« in mestni plinarni. — Revnejšim kmetovalcem se bodo razdelila za sajenje orehova drevesa. — Odobri se elektrifikacija vasi Polul, Ko-šnice in Tremerja. Interesenti morajo prispevati k stroškom 45°/°. — V Liscah se razširi cestna razsvetljava. — Ceniki za industrijski plin se primerno prilagode uporabi plina. — Sklene se preložitev vodovodnega voda v Škofji vasi. — Tovarnarju Westenu se dovoli napeljava vode k njegovi hiši na Miklavškem hribu. Pod cerkvijo sv. Miklavža se bo naredil javni iztok. — Odobri se pravilnfk mestnega pokopališkega
dila na tem mostu, ki ni več sposoben za prevoz večjih težin, enkrat velika nesreča. — Tudi zadeva na pol dograjene stavbe pri Celjski koči zahteva nujne rešitve, župan je obljubil v tej stvari dokončno rešitev. — Razpravljalo se je o podpori II. celjskemu kulturnemu tednu. Ta zadeva bi morala priti na dnevni red že v zadnji seji, iz nepojasnjenih razlogov pa ni prišla na dnevni red tudi v današnji seji, vsted česar je m. sv. Roš danes ponovno pokrenil to vprašanje, ki pa se je zopet odložilo do prihodnje seje. Javni sejd je sledila tajna.
Kronika s celjske policije
Celjski policiji se je posrečilo izslediti vlomilsko družbo, v kateri so bili sami mlajši mladoletniki iz Celja in okolice. Najstarejši član vlomilske družbe je star komaj 15 let Otroci so izvršili celo vrsto vlomov in tatvin ter pokradli v Celju in okolici iz stanovanj in cerkev mnogo blaga. Nekaj plena je policija že našla. — Policija je aretirala delavca J. K. iz Celja, ker se je hotel pregrešiti nad svojo 15 letno hčerko. Bil je izročen okrožnemu sodišču. — Policija je aretirala neznanega, okrog 30 let starega moškega, ki je imel pri sebi kolo z ljubljansko evidenčno številko. Aretiranec noče povedati svojega imena in tudi ne more dokazati, da je kolo njegova last. Pravi, da je bil pred kratkim izpuščen iz prisilne delavnice v Stari Gradiški. — Sumljiv mladenič se je včeraj dopoldne pripeljal z avtotaksijem iz Mari-l>ora. Bil je to 26 letni Š. iz Maribora. Celjska policija, ki jo je bila mariborska policija obvestila, da išče tega
mladeniča, je mladeniča v Celju aretirala. Pri sebi je imel 4.600 dinarjev in nov kovčeg z novimi, modernimi oblekami in perilom. Fanta so izročili mariborski policiji.
JUBILEJ STAREGA CELJANA
V torek, 27. junija bo dopolnil g. Ivan Likar v Celju, eden najstarejših celjskih Slovencev, 85. leto svojega plodonosnega življenja. V Celju je takoj po svojem prihodu 1876 pričel delovati v narodnih in kulturnih društvih. Ko so se leta 1883 v Celju in okolici pričele narodno politične borbe, vidimo jubilanta vedno v ospredju teh borb. To delo mu je nakopalo veliko pravdo, saj sta v tej pravdi spregovorila zadnjo besedo avstrijski cesar Franc Jožef in takratni rimski nape*.
G. Ivan Likar spada med tiste zaslužne može, ki so se pred vojno odlično
tile delno pod renegatsknn vplivom] c. V bolgarske planine popelje SPD
” +"'1— planince v času od 17. do 31. avgusta.
Za udobnost potovanja je vsestransko poskrbljeno. Cas prijave je do 30. t m. Program potovanja in pojasnila dobite spri podružnici SPD v Celju.
c. Za knjižnice v oh mej rtih krajfc na naši sevrni meji zbira SPD slovenske knjige. Darujte knjige in jih oddajte podružnici SPD v Celju, ki jih bo preko mariborske podružnice Slov. plan. društva poslala v Obmejne kraje.
c. Priročnik za planince, Učno knjižico, v kateri najde planinec vse potrebno, dobite v podružnici SPD v Celju.
c. Nesreči. 10-letna hči kočarja Peklar Hermina iz Št. Petra v Sav. dol. je doma padla in si zlomila desno roko v ramenu. — 36-letni cmkamiški delavec Pan-gerl Martin iz Začreta pri Škofji vasi se je peljal z vozom. Med vožnjo je skočil z vaza in si zlomil desno nogo pod kolenom. Oba se zdravita v celjski bolnišnici.
c. Sprememba posesti. Hišo g. KSniga na Trgu kralja Aleksandra je v četrtek na ponovni dražbi izdraižbalo Hranilno in -pos. društvo v Celju za 950.000 din.
c. Nočno lekarniško službo ima od 24. do 30. t m. lekarna »Pri Mariji Pomagaj«.
c. Sokolsko druSlvo Store-Teharje
bo priredilo svoj letni nastop v nedeljo 2. julija.
c. Umri je v Libojah 78 letni posestnik Andrej Vizjak. Bil je 30 let občinski odbornik in prav toliko let odbornik krajevnega šolskega sveta. Na njegovi zadnji poti ga je spranilo mnogo občinstva.
c. Otvoritev Sokolskega doma ▼ št Jurju ob Tabor« bo v nedeljo 2. julija.
Mestna knjižica bo zaprta od L
OBRTNA RAZSTAVA V CELJU 194«
Na skupni seji predsedstva so vsi predsedniki obrtnih združenj iz celjskega okraja izrazili željo in podčrtali potrebo po obrtni razstavi, ld naj bi bila leta 1940. Nameravana razstava bo zopet prava obrtna razstava, kakor je bila leta 1935. Ta razstava se ne sme istovetiti s „Celjsko razstavo", ki je bila leta 1937 in ki bo tudi letos. Razstava prihodnje leto bo v najširšem obsegu in se obrtništvo opozarja že sedaj, da se na razstavo temeljito pripravi, da bo dosegla isti uspeh, kakor leta 1935.
OBSOJANJA VREDNO POČETJE.
Ko je zvečer vozil celjski mestni avtobus proti Št. Petru pod Sv. gorami, so neki brezvestneži na vrhu klanca, nekako 300 metrov od Kodemove gostilne v Sodni vasi, položili preko ceste velik hlod in ga pokrili s senom. Šofer g. Jager Ludvik je to pravočasno opazil, zapeljal avtobus ob stran ceste ter hlod odstranil. Ako bi se to ne bilo zgodilo, bi se bil avtobus, če bi zavozil v hlod, na strmem klancu lafhko prevrnil m nesreča bi bila neizogibna. Tako početje je vsega obsojanja in eksemplarične kazni vredno.
C. Most čez Mestinjšco v Sodni vasi še vedno ni popravljen m se popravila isplofa še niso pričela. Želeti je, da pride čimprej do popravila. Ves promet proti Zagrebu je sedaj usmerjen preko Št. Petra in Bizeljskega.
c. Vojaška godba v Celju dobi nove instrumente v teku meseca julija.
c. Dežurno zdravniško službo za člane OUZD ima v nedeljo, 25. t m., g. dr. čemi, Prešernova ulica 1.
c. Smrtna kosa. V Trnovljah je umrla posestnica Marija Kocmur. Pokopali so jo danes na pokopališču v Vojniku. — V bolnišnici sta umrla 65-lefcni posestnik 2gank Jožef iz Dolenje vasi pri Sv. Pavlu pri Preboldu in 5-letna hči posestnika Marija Lebič iz Šmartnega v Rožni dolini
c. Aleksandrov doni v Logarski dolini
dobi eletkriično razsvetljavo. Električno napravo, 'ki jo ‘bo poganjala voda s slapa Palnika, gradi Savinjska podružnica SPD v Celju. Električna luč bo zasvetila na Vidov dan.
c. V bolnišnic! umrlega, pri karambolu v Medlogu ponesrečenega Franca Kudra, so prepeljali v Št. Pavel pri Preboldu, kjer so ga včeraj ob veliki udeležbi občinstva pokopali, c. Mestna občina razpisuje napravo
udejstvovali v borbi za sloVenski zna-j ograje'ob VogfaSi v Zavrtat Ponudbe 5of“ja“otov?“ ra^M^f^b« S čaj občin v celjskem okrožju, ki so|je vložiti do 4. julija.	'm	zgrajCTi	pred	20	leti	Je	on	lesen
do 25. juliji ,. ® Diplomiran fa bil na pravni fakulteti
Celja univen!e 8- Ignac Ferdi-č k
c “ letj
ta vozila, ld letos še sploh niso bila pregledana. Vrstni red je sledeč: za srez Celje od 15.15 do 16.15, nato pa za motorna vozila s področja predstojništva mestne policije ter iz šmarskega, konjiškega m gornjeerajskeča okraja.
c Uboj v Nori cerkvi pred sodHfem. Danes se je zagovarjal zaradi uboja v Novi cerkvi pri Celju, o katerem smo takrat
Soročah, 19 letni posestnikov sin Konrad repinšek iz Novak pri Novi cerkvi, ki je 4. maja zvečer na cesti v Novi cerkvi za-bodel pos. sina Ivana Sivko z nožem v srce m ga usmrtil. Zaradi prekoračenja silobrana je bil obsojen na 1 leto Sapora.
TOVORNIK ZGRMEL V GLOBOK TOLMUN.
Pod naloženim tovornim avtomobilom šoferja Mihaela Vrhunca se je podrl most čez Soro v Železnikih. Avto je zgrmel t globino na kraju, kjer je voda globoka 5 metrov. K sreči so bili v bližini ljudje.
VACLAV PROK0PEK: v>
26
Zena in szemlfa
(Roman dvojne ljubezni)
In vendar so po vasi govorili, da je z njegovo ženo vedno slabše in slabše. 2e mesec dni ni vstala in šla na vrt, vedno je samo doma in doma. Zdravnik prihaja k Podborškovim pogosteje, ni tedna, da -bi ne prišel vsa] dvakrat. Martin ga vedno spremlja do vrat, se tam z njim raz-Staia, potem pa nekako dolgo ostaja med vrati in nemo zre za zdravnikom. O čem premišljuje, zakaj se obotavlja prestopiti prag lastnega gospodarstva?
Ah, premišljuje. Premišljuje o tem, kaj mu zdravnik svetuje. Odpeljati bi moral Marijo v sanatorij. Vse pred njim cvete v upanju. In kolikor preje jo odpelje, toliko bolje bo, tako mn pravi zdravnik.
Zdravnik je sanatoriju tudi že pisal.
Martin mora samo še počakati na odgovor.
»To bo stalo .denarja,« je spregovoril nekoč pri odhodu zdravnik, ko je opazil, kako naglo se je Martin razveselil. »Da bi vas to ne privedlo še globlje, gospodar!«
Mogoče je čakal, da se bo Martin branil. Ko je. mladi kmet molčal, je dodal:
»Mogoče več kakor računate.«
Toda Martin zopet nič.
Samo mailo dali kakor drugače je postal med vrati. Gleda nekam proti poljem. In proti hribom. Zdaj je moral pogosteje gledati navzgor, zdaj je moral pogosteje iskati pogled proti nebu, zdaj je imel bliže do večnosti kakor do Zapotoka in do zemlje.
Ko se tako ozira na daljavo in še naprej, tako daleč, kakor je samo mogel zreti, vidi, da je edino, kar ga veže k življenju tu na zemlji, njegova žena Marija.
»Mogoče več, kakor računate«, si ponavlja zdravnikove besede. — Ali računam? Ne, ne računam, življenje je več kakor vse tukaj in če bi prišli in rekli: daj vse, kar imaš, bi dal. Dal bi vsa polja in celo hišo, tudi brezico. To že ni bil več razum niti preudarnost, topil se je ves v čuvstveni vznemirjenosti.
Ce bi tu pri vratih ne stal sam, če bi mogel tu stati z Marijo! Ko bi mogla skupaj gledati po poljih in gozdovih, ko bi mogla spet skupaj hoditi med drevesi in okoli voda, ustavljati sc, sl gledat iv oči ne, moram domov, se je zdrznil hipo-
ma a vendar se ni mogel odločiti, da bi šel zdaj k Mariji, mogoče bi še ne mogel skriti svojih čuvstev, kakor se je bil namenil.
In delal je tako, da bi se ne srečal „ očetom ail z materjo. Srečanja se je začenjal bati, kakor omama j začela hoditi z njim ta bojazen. Ve, od katerega dne se jima mora izogibati. In če oče kljub temu izve, da je brez njegovega soglasja prodal del polj? Kaj poreče gospodar, ki je posestvo razširil, gospodarju, ki ga drobi. Toda Martin se je mogoče vendarle bal po nepotrebnem.
Oče in mati sta se že močno postarala. Mati je vselej, kadar je hotela stopiti iz preužitkarske Izbe, naprej pogledala skozi okno na dvorišče, da bi ga ne srečala. Čeprav je z vso svojo dušo hotela biti pri njem in z njim, se je srečanju vendarle branila. In oče, brez čigar pomoči bi biša hirala, je vedeo trenutek rajši počakal, četudi za hlevskimi vrati, da je Martin odšel.
Tako je bilo pri Podborškovih ta čas, ko je mlada, nekoč vesela vaščanka ležala. Na stolu pri postelji je Imela rože, vrtne in poljske, Martin jih je trgal za zgodnjih juter, preje, kakor je vzšlo sonce. In kadar je šopke dajal v svežo vodo, je Marijo pogladil, bolj z očmi, kakor z rokami, in se sklanjal nad njo. Vsa njegova nežnost in ljubezen se je izražala
le z vlažnimi očmi, dušenjem v grlu ia
bolečino v sencih.
Biti monaž možat, se je opominjal, toda temno brnenje v glavi je prevpilo vsak nasvet, šel je zopet, da bi skuhal zajtrit in potem obed, odhajal v hlev, da bi da! teletom pit ...
Po sobi hodi bos in še po prstih, posodo pomiva tako tiho, da se ni izgubil niti ženiti dih, posodo je polagal s tako previdnostjo, kakor bi dajal dete v zibel, vse to samo zato, da bi Marije ne prebudil, kadar je še spala. Okna je odpiral počasi in zlahka, vrat niso smel škripati. Tišino, cerkveno tišino je ustvaril Martin v hiši in že ne ve, kaj bi počel, da bi privabil na dvorišče in na vrt še več ptičev, Lastovke gnezdijo letos povsod, kamor so mogle obesiti gnezdo. Gredice pred okni goji tako, kakor jih je lani spomladi in poleti Marija, tudi tam vse cvete in on se vrača Mariji s cvetjem.
Prinaša ga Mariji vsako jutro.
Kako natanko že pozna trenutek, Ko se prebudi. Usmiljena sestra bi se ne mogla primerjati z mladim gospodarjem Iz Zapotoka.
V	Zapotoku so pripovedovali, da mlada vaščanka niti ne vstaja več, Marija pa se je videla v vseh bodočih dneh, čez leto dni, čez deset let, videla se je tudi kot mater, ki bo mogoče nekoč možila hčer.
(Nadaljevanje v sobotonedeljski StovJ
Spori
Poklicni rokoborci v Mariboru
MALI OGLASI
PRVE BORBE BODO DREVI OB 20.30
Po večletnem odmoru bodo letos zopet nastopili v Mariboru profesionalni rokoborci, ki bodo pod vodstvom domačega strokovnjaka menagerja Slavka Zdesiča priredili velike mednarodne rokoborbe ob sodelovanju mednarodno priznanih asov. Doslej so obljubili svoje sodelovanje R. Benolri (Nemčija), Pirnaeki, ukrajinski prvak, najmočnejši zamorec sveta Ali ben Abdu, italijanski svet. mojster Equatore, ruski „Adonis“ med rokoborci Robečenko, Slovak Hana ter dva priznana domača mojstra Pero Janeš, bivši amaterski prvak
NA VRTU GOSTILNE »PRI LIPI«.,
Jugoslavije in Pero Kop, jugoslovanski mojster vseh kategorij.
V	teku rokoborb bodo prišli, še drugi rokoborci, tako da bodo novi nastopi zanimanje občinstva še povečali. Zlasti za današnji začetek vlada izredno zanimanje, ki gre v veliki meri na račun orjaškega zamorca, ki ga srečavamo na promenadi. Rokoborbe se bodo. pričele drevi ob 20.30 v vrtu gostilne „Pri lipi" v Gregorčičevi ulici 19 ter se bodo nadaljevale nato vsak večer, predvidoma skozi 20 dni. .
VSAKI OSEBI
— družini' —. nudi stalni zaslužek »Mara« Maribor. Orožnova 6; Celje. Slomškov trg 1. Pletilnica — Razpoši-lialnica.	1803
Juniorski dvoboj Maribor-Celje
SK CELJE—ISSK MARIBOR (JUN.)
Jutrišnja in prihodnja nedelia sta določeni za odigranje dveh finalnih prvenstvenih nogometnih tekem med juniorski-ma prvakoma Maribora in Celja. Letos so se prijavili v juniorski finale samo trije klubi v Sloveniji, poleg gori imenovanih še SK Ljubljana. Vsi so na tekmovanje izredno dobro pripravljeni, tako da smemo od teh tekem pričakovati res dober sporL Ker bo povratna tekma prihodnjo nedeljo v Mariboru, bodo morali Celjani že jutri dati iz sebe vse, da dosežejo čim boljši rezultat, ako jim ne bo mladina slovenskega prvaka vobče pretrd oreh. Zmagovalec v obeh tekmah bo prišel nato v finale proti SK Ljubljani. Jutrišnja tekma bo na Glaziji ob 18.
SK Ljubljana odpovedal gostovanje
Včeraj popoldne je SK Ljubljana brzojavno odpovedal dvodnevno gostovanje v Mariboru, domneva se, da radi tega, ker je radi nameravane tekme Rapida proti graškemu GAK prepozno dobil obvestilo o zaključku tekme.
Tradicionalna gorska vožnja MKP
Moto klub „Pohorje“ prireja v Mariboru že več let. zaporedoma tradicionalno gorsko vožnjo motociklistov na Pohorje. Dirka se bo vršila tudi letos ob številni mednarodni udeležbi, tako da je že sedaj predmet zanimanja. Letos bo dirka na dan 2. julija.
PRVENSTVO REZERVNIH MOŠTEV
Odločilna nogometna tekma za naslov mariborskega prvaka rezervnih moštev bo jutri dopoldne ob 9. na Rapidovein igrišču med SK Rapidom in SK Železničarjem. Na tabeli ima.Rapid točko več od Železničarja, tako. da. prvemu zadostuje za dosego naslova že remis, dočim potrebuje Železničar obe točki. Gornja tekma bo obenem edina nogometna prireditev jutrišnje nedelje y Mariboru.
ZMAGA »JUGOSLAVIJE" V NEMČIJI
Po porazu proti Hannoveru je beograj ska Jugoslavija nastopila v nočni tekmi proti teamu Hamburga ter zmagala z re-
zultatom 4:3 (2:1). Jugoslavija je vodila 20 min pred koncem še s 4:2 ter je podala izredno dobro igro.-
s Letni občni zbor Okrožnega odbora LNP-a v Mariboru bo 9. julija ob 10. v Kino kavarni v Mariboru.
s Prva tekma za SE cup med BSK in praško Slavijo bo v nedeljo v Beogradu. BSK mora doseči doma visoko zmago, ako hoče računati na končen uspeh.
s ZNP ima danes 118 klubov, med njimi 100 stalnih in 18 začasnih.
Olimpijski dan na Jesenicah je bil preteklo nedeljo radi velikih prireditev preložen na 25. t. m. Jutrišnja prireditev na Jesenicah bo na igrišču Bratstva ter ima jako pester spored.
s I. Gorenjski motoklub Kranj bo priredil 16. julija II. hitrostne gorske motociklistične dirke na 4.300 m dolgi pfogi, start bo ob 10. pri Stularju, cilj pa na drž. meji na Jezerskem vrhu. Prijave sprejema najkasneje do 4. julija IGMK K.ranj, kasneje je treba plačati prijavnino din 20'—.
s V Zagrebu bodo imeli jutri zopet le domači spored, nastopila bosta Gradjanski in Concordia v kombiniranih postavah.
s Žrebanje terminov za prvenstvo Hrvat-ske športne sloge bo v nedeljo v Zagrebu. Prvenstvo se bo pričelo 13. avgusta.
s Za vstop v hrvatsko ligo se potegujeta sedaj tudi „Majstor s mora" (Split) in Gradjanski iz Osijeka. ZNP je njihove zahteve zavrnil. ■	.
s V Londonu je Poljakinja Jedrzejowska premagala v tenisu Angležinjo Baiides z rezultatom 6:1, 6 :0, Poljak Tloczinski pa Avstralca Spencerja s 6 :1, 6:1.
s Za zimsko olimpiado. 1940 v Garijiisch-Partenkirchnu je določen teden od 3. do
11.	februarja 1940.
s David Zogg, znani švicarski smučar in planinski voduik, ki je še letos .navzlic! 40 letom zasedel eno izmed prvih jmest v kandaharskem spustu, se udeležuje švicarske ekspedicije na Himalajo. Vodja ekspedicije, ki ima namen, povzpeti se na cez 8000 m visoki vrh Garhwol v Himalajskem pogorju, je i ženevski inženir Andre Rech, drugi Član je inž. Jung, tretji pa tudi po vsem svetu znani smučar Fritz Stcuri.
s Novi teniški prvak Francije Američan Mc Neill je naredil s svojo zmago pravo presenečenje. Posebno pa še zato, ker je v finalu ž lahkoto premagal svojega rojaka Riggsa. To je pravi čudež, kajti v devetih srečanjih, ki sta jih oba Američana imela poprej, Mc Neill ni dobil niti enega seta.
POSTELJNE ODEJE
res močne, prešite, izgotov-jeno posteljno perilo, pernice zglavnike, madrace, puh. perje. infeti. Najboljše pri'A._Štuhec, specialna trgovina za izdelovanje posteljnih odej. — Štolna ulica 5.	2274
Sokolstvo
GRADNJA SOKOLSKEGA PLANINSKEGA DOMA NA POHORJU
Na praznik v četrtek, cine 29. junija ob 11. uri dopoldne se bo vršalo polaganje temeljnega kamna za Sokolski planinski dom na Pohorju. Za Udeležence na tej proslavi bo vozil z Glavnega trga v Mariboru ob 6.30 zjutraj avtobus do žage pri Mariborski koči, od koder je le kratek lep sprehod do sokolske planine, kjer bo še v teku letošnjega leta zgrajen ponosen Sokolski planinski dom. Vožnja z avtobusom do žage stane 20 din v eno smer in 36 din v obe smeri. Povratek z avtobusom istega večera ob 19. uri od žage. Dostop do sokolske planine je možen tudi iz Ruš preko Glažute. Nd predvečer bodo sokoli na svoji planini žgali kresove. K tej skromni slovesnosti so iskreno vabljeni vsi sokolski pripadniki in prijatelji sokolstva,
1.	Sokolsko društvo Marenberg Vuhred bo imelo veliko tombolo 29. junija ob 15. uri pred Sokolskim domom, v slučaju slabega vremena pa v domu samem.
Svoj letni nastop je naše društvo iz ozirov na druga sosednja društva trikrat pre ložilo. Sedaj bo pa društveni nastop nepreklicno 2. julija ob 15. Upamo, da nas sosednja društva obiščejo v velikem številu in nas tako podpro v težki borbi, ki jo bijemo tu ob meji.
AVTOMOBILSKA NESREČA NA NEVARNEM KLANCU.
Blizu Ivanje v Slov. gor. br skoraj prišlo do iks/odne katastrofe med .avtobusom
mariborskega mestnega podjetja, ki je vozil proti Murski Soboti, in med Šari-čevim tovornim avtomobilom iz Radenc. Iz Ivanje je pripeljal do zadnjega Ooge-tinskega brega 8-tonski tovorni avto 80 zaboji radenske slatine. Ko je bil na polovici klanca, je privozil izza ostrega ovinka s potniki napolnjen avtobus mariborskih mestnih podjetij. Šofer Šarič'je bil toliko priseben, da je v zadnjem hipu pred sicer neizogibno katastrofo za okrenil tovorni avto s ceste, pri čemer je prišel v obcestni jarek ter se prevrnil. Težje nesreče ni bilo, le njegovi spremljevalci so odnesli manjše praske. Nujno bi bilo potrebno, da cestni odbor čim prej regulira oster in nevaren ovinek, da ne bo prišlo še do hujših nesreč.
Volnene
za dame in otroke
po posebno ugodnih cenah v največji izbiri pri
Haitfektiii ,$eete'
" iln M«
za restavracijo. Nastop službe lahko takoj. Vpraša se hotel Nov* svet, Manhor, Jurčičeva 7
CENE MALIM OGLASOM: V mallb oelaslh stane vsaka beseda šO oar: naimanita ortstuibina *a le oelase le dlo 6.— Dražbe orekllcl doolsovanla In žcnltovaolskt oelasl din l.— oo besedi NalmaniJ znesek za te oelase le din 10.— Debelo tiskane besede se računalo dvoino Oelasnl davek za enkratno objavo znaša din 2.—. Znesek za male oelase se olačule takoi orl naročilu oziroma ea le vposlatl v olsmu skunal r naročilom ali oa oo ooštnl ooložhicl na čekovni račnn 6t ‘11.409 Za vse olsmene odzovore elede mallb oglasov se mora orlloiltl znamka za 3 din ________________________________ ________
Razno
POZOR!
Cenjenim strankam sporočam, da sem preselila svoi brivsko frizersko salon iz Tržaške c. št. 63 v Nasipno št. 90. hišo g. Šramela. Skrbela bom. za dobro postrežbo ter konkurenčne cene. Cenjenim strankam se tudi za nadalje priporočam. Rehar Matilda. 5622—1
ZAKAJ KAR 5 LITROV?
V	»Plzenskem dvoru«. Kneza Koclja 5 (Tattenbachova), dobite že od enega naprej odličen mozlavec ali rdeči burgundec čez ulico do din 8.—.
5680—1
, »LUNA«-STEZNIKI
higienski, brez ribie kosti in gumija, izdelamo do meri'v 6 urah. Modrčki najnovejših modelov v velik; izbiri pri »Luna«, Maribor, samo Glav-J ni trg 24.’	5711-1
Kdor hoče imetš
odgovor na
vprašanja glede malih oglasov in drugih obvestil« naj priloži 3-- din v znamkah. Na vprašanja brez pri-loienih 3"- din v znamkah uprava ne odgovarja
Slika iž filma je »Plesne noči«, Žarah Leander pa v njem govori: ■»Tvoja sem! Tebe le rada imam! Vse, kar želiš si, predragi Ti dam!«
Mali oglasi »Večernikovi« niso pa le za izbrane ljudi: vse. kar želita srce in oko, vsakomur radi enako dado.
Sobo in službo in lepo dekle, ki Vas pospremi na strme vrhe, posteljo, uro, posestvo, kolo, staro železo in novo blago.
Hitro! Berite! Hitite! Halo!
Jutri bo morda prepozno za to: vse bo oddano in vsak počasne, pet le dobil bo pod bose noge!
GOSTILNA »PRI LOVCU«
Frankopanova. Lep senčnat vrt V nedeljo pojedina ocvrtih pišk in dravskih rib. Sortirana vina. vedno sveže Tscheligijevo pivo. Priporoča se Vrabi-Vicman. 5714-1
SLIKE ZA LEGITIMACIJE
sobi s kopalnico se oddata potne liste in poselske knjižice, hitro poceni in prvovrstno samo pri Foto-Kieserju Vetrinjska 30, vis-a-vis Graj-kemu kinu. ;	5770-1
GOTOVO STE SLIŠALI
i	toči gostilna Sever le prvovrstna ljutomerska vina po zmerni ceni. zato ga poskusite tudi Vi. Nudimo Vam tudi pristno domačo šunko iz tilnke, Vsak dan sveže piVo iz soda. V nedelio koncert. Se priporoča gostilna Sever. Tezno-Ptujska cesta. 5724-1
STROJNO STRUGANJE
in žaganje desk najceneje pri Stane Vivod, Tezno. Ptujska cesta 97.	5727-1
TRGOVINO Z MEŠ. BLAG.
vzamem v najem. Ponudbe ia upravo »Večemika« pod Takoj ali pozneje«. 5737-1
Fina
DAMSKA ŠIVILJA
se priporoča ceni. damam na dom. Naslov v upravi. 5746-1
ZIDAJ POCENI!
Vsa v stroko spadajoča stavbena dela, načrte, proračune, izolacije vlažnih prostorov itd. izvršuje solidno in po zmerni ceni. Zaloga strešne zarezne opeke, strešna lepenka in izolirne plošče ter vsi asfaltni proizvodi za stavbe. Stavbeno podietie M. Štuhec, Ormož, informacije Maribor, Stritarjeva 17	5775-1
WANDERER KOLESA
orignalna, priznano najboljša kvaliteta z dveletno garancijo po mesečnih obrokih din 100.—. pri Franc Lepoša, Ma ribor. Aleksandrova c. 39. .
5784-rl
\ HALO! HALO!
Različni vozovi za kmeta in trgovca poceni, na prodaj pri Gadi Vilko, leovač. Slovenska 26.	5778-1
VELIKO KOLIČINO
normalnih. kos. iz prvovrstnega jekla do din 15.— in 20,— prodaja tvrdka Gustinčič. Ma ribor. Tattenbachova 14
5411—1
SPALNICE. JEDILNICE. KU HINJE
vseh vrst v naimodernejših lastnoročnih izdelavah dobite v zalogi pohištva Aleksandro va c. 48.	4311—1
MIZARSKA STAVB. DELA
izdelujem strokovno točno ga rantirano no najnižiih cenah. Zahtevajte proračune. Stane Vivod, splošno mizarstvo, Tezno. Ptujska 119.	5726-1
Za vse šole se dobiio predpisane Ciril-Metodove SLIKE
Dopisi šolskih predstojnikov na knjigarno, Gosposka 28.
5785—1
GOSTILNA MAREK
Vojašniška ulica 10, ima dnev no sveže Tscheligiievo pivo vrček din 3.50. pristno štajer* sko vino po din 8 za 1, meso in klobase iz zaseke. 5747-1
FOTO-AMATER.U POZOR!
Sveži filmi, plošče in kemikalije poceni v foto trgovini L. Kieser. Vetrinjska ulica 30. vis-a-vis Graiskemu kinu. 5771-1
KOPALNE OBLEKE
ki jim ne škodujeta zrak in sonce, po meri chiaue izdelamo v 8 urah. »Luna«. Maribor. samo Glavni trg 24. 5703-1
50 DIN DAM OSEBI
ki mi preskrbi za takoj ali pozneje sobo s štedilnikom. | Naslov v upravi. 5704-1
POHIŠTVO!
Ker ni vseeno, kie kupujete pohištvo, zato se vliudno priporočam z črez dvajsetletnim izkustvom za ceniena naročila. »Efka«, Frančiškanska
12.	5774-1
Globoki In športni
Pozor na
DOM. VRTNO VESELICO
v gostilni Hartberger, Studenci. katera se ie radi slabega vremena prošle nedelje
preložila na nedelio, dtie 25.
VI. 1939. Vsi vliudno vabljeni.	5706-1
MALI AVTO OPEL
radi odpotovanja le din 3000. Vprašati Stolna lH. 5772-1
is xa din 25*“
tedensko
Kadrmas J.
Maribor-Melj« 5787 Kraljeviča Marka 1*
Najbolj varna naložba denarja,
ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem In
*	vso svojo davčno močjo - - Hranil« nica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno In kulantno	^	~
,i,
d«"*«*0'
Centrala Maribor
v lastni novi palači na oglu Gosposke In Slovenske ulice
Podružnica Celje
nasproti pošti, prej Južnoštajerska hranilnica
Sprejema vloge in knjižice na tekoči račun po najugodnejšem obrestovanju
Posest
Krasne
STAVBENE PARCELE
poceni na prodaj. Maribor, Tezno, Ptujska cesta 87. 5052-2
PRODAM HIŠO
v centru mesta, letni donos
36.000	din. Ponudbe na upravo pod »Maribor«.	5644—2
Kupim
RENTABILNO HIŠO
v Mariboru z vrtom v bližini centra od 300—550 tisoč. Ponudbe z opisom, donosom in ceno pod »Solidna hiša« na upravo lista.	5700-2
Kupim
Mladega
VOLČJEGA PSA
kupim. Ponudbe:	Pavalec,
Koroščeva ulica 50.	5739-3
STANOVANJE
soba in kuhinja, se odda. Naslov v upravi.	5705-5
PRODAM PARCELO
v mestu in štiristanovanjsko hišo na periferiji v Pobrežju, Nasipna ul. 80, nasproti tovar ni. _________________5781—2
DVODRUŽINSKO HIŠO prodam. Dober promet za obrt ali zamenjam za malo posestvo v okolici Maribora, Zg. Radvanje, Pohorska ul. 36.
5782—2
V	NAJEM
oddam novo hišo z zemljiščem v Slivnici. Naslov v upravi.	5784—2
POSESTVO pri Sv. Marjeti ob Pesnici blizu Maribora. 24 oralov, skupaj ležeče, njive, travniki, gozd, veliki sadovnjak in vi-ničarija. Poslopja v dobrem stanju, se ugodno proda. Marija Golob, Močna 21.
5784—2
Kadar poSIJete denar po poiti, ni sledu o bojazni—
zaka) bi se torej bali naročiti blago po pošti?
Ako blago, ki ga Vam bomo poslali, ne bi ustrezalo, Vam ga zamenjamo ali vrnemo denar.
Zahtevajte naš brezplačni, bogato Ilustrirani katalog najrazličnejšega blaga pri zelo nizkih cenah.
STANOVANJE
dve sobi in kuhinja, se odda. Pobrežje, Gregorino ulica
13,	iz Nasipne ulice. 5713-5
STANOVANJE
se odda. Bolfenkova 3. Nova vas.	5730-5
SOBA IN KUHINJA
in soba s štedilnikom se odda. Sp. Radvanjska 63, Nova vas. ___________________ 5742-5
Oddam
SOBO IN KUHINJO
Studenci, Cankarjeva 5.
5759-5
SOBA S ŠTEDILNIKOM
se 1. julija odda. Betnavska 39.	5715-7
ODDAM SOBO
takoj dvema gospodoma ali zakoncema. Kocljeva 19, vrata 3.	5720-7
ODDAM SOBO
enemu ali dvema gospodoma _Barvarska 3/1.	5723-7
2	OPREMLJENI SOBI
sončni, čisti, z vso oskrbo ali i brez, se poceni oddata. Trdi-1 nova 9.	5733-7
V	novi zgradbi
2	KRASNI STANOVANJI
eno soba in kuhinja, drugo 2 sobi s kopalnico za oddati, Blizu tezenskega kolodvora, vprašati Ptujska cesta 40. 5767-5
SOBA V CENTRU
se odda. Cankarjeva l/II. 5736-7
Sprejmeta se
DVA GOSPODA
na stanovanje in hrano. Betnavska 68.	5740-7
GOSPODIČNA
se sprejme na lepo stanovanje na željo tudi hrano. Aleksandrova 55, pritličje. 5776-7
OPREMLJENA SOBA
se odda. Sodna ul. 32-11. 5777-7
Slutbo dobi
Sprejmem
PROVIZIJSKE ZASTOPNIKE
kateri obiskujejo podeželske hiše. za razprodajo najnovejših patentov. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Priznano«.	5684—9
SOBA Z 2 POSTELJAMA
in kuhinja, samo 350 din. Betnavska cesta 48.	5773-5
ULIČNI LOKAL
z izložbo takoj oddam. Mlinska 8, frizer.	5779-5
Sobo odda
KABINET
se odda. Palača Pokojninskega zavoda. Vrstovškova 4/1.,
desno. ________________5743-7
I Oddam
OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom vza eno ali dve osebi event. zajtrk, v centru. Markovič. Trubarjeva
5.	5745-7
SOBO
ineblirano. lepo. sončno, poseben vhod, za eno ali dve boljši osebi, oddam 1. julija, Stritarjeva ul. 5-1.	5784—7
HIŠA IN MLIN
s 13 orali ob glavni cesti na Stoikih pri Ptuju se Proda po dogovoru. Vprašati:	Štuki,
Potrč.	5785—2
Zagreb, Iliča 4 In 6
Dopisi: Zagreb IL, poštni predal
Kupim
| MODERNO SPALNICO
ter sprejemno sobo in razno pohištvo za pisarno. Ponudbe na upravo pod »Gotovina«. 5741-3
Prodam
Oddam
SEPARIRANO SOBICO enemu gospodu ali starejši osebi. Delavska 53.	5707-7
DVA NIŽJEŠOLCA se sprejmeta na stanovanje in hrano. Pomoč Pri učenju. Konverzacija slovenska, nemška ali madžarska. Kneza Koclja 15. vrata 2.	5712-7
Oddam
OPREMLJENO SOBO
s prostim vhodom. Kremplo-va ulica 2 (vhod s Trdinove),
Melje.  ________________5746-7
,S 1. VII. se sprejmeta DVA GOSPODA (ali 2 gospodični na hrano in stanovanje. Ruška cesta 5/1., levo.	5748-7
2 STAVBENI P9ARCELI
na prodaj, po 500 m3. Nova vas pri Mariboru. Vprašati Bolfenkova cesta 11.	5710-2
PARCELE
na lepem in prometnem prostoru, zraven tovarn poceni na prodaj. Vprašati: gostilna Sever. Tezno. Ptuiska cesta. 5725-2
PARCELE
na prodaj. Bolfenkova 3, No-5729-2
va vas.
2	STAVBENI PARCELI
pri Koroškem kolodvoru na prodaj. Dopise nod »Dinara 50.000« na upravo- 5735-2
Novo
ENODRUŽINSKO HIŠO
s parcelo prodam. Sp. Dobrava 188 pri Mariboru. 5738-2
PRODAM KOZO
Studenci. Cvetlična ulica 16. 5598-4
PRODAM
5 let staro kobilo z vozom in celo opremo. Pripravna tudi za jahanje. Naslov v upravi.
5635—4
Poceni prodam ŠTIRISTANOVANJSKO HIŠO z velikim vrtom. Pobrežje, Stranska 8.	5681—4
RADI SELITVE
prodam pohištvo do ugodni ceni. Tržaška c. 82. 5786—4
NOVOZGRADBA
soba. kuhinja, vrt, periferija,
10.000. — Novozgrndba, Studenci. 2 stanovanii. vrt,
75.000. Trgovska hiša na prometni cesti, 2 lokala. 8 stanovanj. 240.000. Krasna vila, 5 sob. kopalnica, veranda. Dri parku, 250.000. Trgoska hiša, s trgovino, gostilno, 10 oralov zemlje. 15.0.000. Dohičkanos-iio posestvo, 30 oralov, hiša
3	sobe ori mestu, 115.000. Posredovalnica »Raold«. Maribor. Gosposka 28. ___.575^2 Nova
4-STANOVANJSKA HIŠA
se ugodno proda. Studenci. Maribor, Prečna 9.	5768-2
širite „Večernik“
JEDILNICO
steno za predsobo valjar za perilo in razne druge predme te prodam. Maistrova ul. 13-1 levo.	5788—4
Lepo
OPREMLJENA SOBA
se odda s 1. VII. Maistrova ulica 13, pritličje, desno.
5717-7
GOSPODIČNO
sprejmem na stanovanje. — Vprašati Mlinska 5. dvorišče. 5754-7
PODSTREŠNA SOBA
s štedilnikom se odda eni osebi. Zelena ulica 7, Nova vas.	5719-7
Oddam
SOBO S ŠTEDILNIKOM
Vprašati Mesarski prehod 5. ___________5756-7___________
VELIKA PRAZNA SOBA
se odda. Aleksandrova 7. v špeceriji. Krčevina. 5765-7
GOSPODINJO
samostojno v starosti nad 30 let sprejmem; istotam oo-strežkinio za dnevno eno uro Predstaviti se ponedeljek dopoldne. Lorber. Maribor, Aleksandrova 43/11.	5716-9
Sprejmem marljivega KROJAŠKEGA VAJENCA
ali vajenko. Orožnova 5.
5718-9
FRIZERSKA POMOČNICA
se sprejme s 3. julijem, plača dobra. Bercko Edmund. Nova vas pri Mariboru. Bolfenkova cesta 2._____________ 5728-9
UČENEC ALI UČENKA
se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Vpraša se v Jerovškovi cesti 32	5731-9
nogavice, svilene bluze
original, francoska
KOLESA
imamo na zalogi
Iščeta se dve dobro izurjeni PRODAJALKI
v delikatesni in prekajevalski stroki, za Celje. Nastop takoj. Naslov v upravi. 5750-9
KROJAŠKEGA POMOČNIKA
sprejme takoj modno kroja-štvo, Aleksandrova 24, Maribor.	5753-9
Maribor - Melj« KrmUmvila Mmrka is 4281
Slanovan/ejtte
I DVOSOBNO STANOVANJE
iščem za 1. september. Ponudbe pod »Trgovec« na upravo.	5701-6
Išče se
UČENKA ZA KUHINJO
Vprašati v upravi »Večerni-ka«.	5769-9
SLUŽKINJO
veščo boljše kuhe. sprejmem. Kopališka 4/II., desno. 5766-9
IX I 828/39-6
Dražbeni oklic
Dne 31. julija ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 11 dražba nepremičnin:
Zemljiška knjiga: Bohova. VI. št. 33.
Cenilna vrednost: din 83.654.
Vrednost pritiklin: din 3125.—, ki je že upoštevana pri cen. vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek din 55.770.—.
Vadij znaša din 8366.—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
SOBO IN KUHINJO
po možnosti kabinet in vse pritikline iščem s 15. julijem ali 1. avgustom. Ponudbe na .upravo pod »Točen plačnik«.
____________5751-6______________
Iščem dvo- ali trosobno SONČNO STANOVANJE s kopalnico za 1. avgust. Dopise se prosi poslati na upravo pod »Državni upokojenec«
5760-6
PRODAM
pult, stelažo, omaro za led' ter stelažo s predal! zelo po-, ceni. Vprašati Smetanova 38,1
II.	nadstr.. vrata 6, od 1—2 ure popoldne.	5708-4
Okrajno sodišče
dne 25,
v Mariboru, odd. IX.,
maja 1939.	5697
MOTORNO KOLO
»Puch«, 250 ccm. prodam. Vpraša se Vetrinjska 13, Lah. 5734-4
Poceni prodam dobro ZENSKO KOLO
in radio-aparat. Betnavska c. 136.	5749-4
Stanovanje
LOKAL, STANOVANJE IN KLET
v centru mesta se da v najem. Vprašati v pisarni Združenja trgovcev, Vetrinjska ul. Ul\.	5699-5
Zahvala
Vsem, ki so izkazali zadnjo čast mojemu možu, gospodu
Francu Repolusku
se iskreno zahvaljujem. Posebna zahvala čč. frančiškanski duhovščini, hišnemu gospodarju in strankam v hiši za cvetjevence. Ravno tako vsem prijateljem in znancem za cvetje in spremljavo ob nje govi zadnji poti.
MARIBOR, 24. junija 1939.
Globoko žalujoča soproga REPOLUSK ROZA.
ZAKONSKI PAR
brez otrok išče garantirano čisto komfortno enosobno sončno stanovanie z vrtom. Po možnosti v bližini centra
—	v vilski Četrti. Ponudbe na upravo pod »Točen plačnik«.
5763-6
Dopisi
M. P.
Veselim se svidenja. Mija. _____________________________ 5783—12
DAMA SREDNJIH LET
želi znanja z boljšim gospodom s stalno službo v svrho ženitve. ’ Ponudbe s sliko na upravo »Večernika« ood »Poštenost«.	5755-12
Ljubezniva inteligentna STAREJŠA GOSPA
išče boljšega upokolenca za skupno gospodinjstvo. Ponudbe pod »Simpatija« na upravo »Večernika«. 5757-12
Pouk
\ TEČAJ ZA NEMŠČINO
I (počitniški tečaj), konverzacija, pravopis, koresponden-Jca. Začetek: 3. julija. Trgovska šola Kovač, Maribor,
Tyrševa 14.___________5702-13
NEMŠČINA, FRANCOŠČINA ITALIJANŠČINA j po lahki, hitri metodi. Individualen pouk, zajamčen uspeh,
i	Aleksandrova 14/1., levo.
5764-13
POSOJILNICA NARODNI DOM V MARIBORU
NARODNI DOM I
mammmmamaammmammmmammmm k. j>. ■■■■■■■■■■■■■■■
Deležna glavnica nad 600.000 din, lastne rezerve 11 mili ionov din, hranilne vloge 56 milijonov din. Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po 3—5°/o.
Daje posojila na vknjižbo in na menice pod najugodnejšimi pogoji.
Najstarejšl slovenile! denarni zavod v Mariboru — Vse hranilne vloge so proste in se izplačujejo neomejeno:
Vse za kopališče
Priporočamo
damske trikoje od ... . din 25*— dalje pikčaste volnene obleke . din 68*— Lasteks-trikoje pisane od din 110*— dalje kopalne obleke s V* krilom din 130*— dolge, volnene hlače za plažo din 130*—
shorts............din	65*—, 40*-
volnene moške kopalne hlače din 30*— dalje kopalne čepice, čevlje itd.
C. Budefeldt, Huutfce
Gosposka ulica
Za potovanje
IVAN KRAVOS
Maribor, Aleksandrova 13
m
Najboljše
kosouno
apno
Rpnenice Rnt. Birolla, Kresnice pisarna: Rnt. Birolla, Ljubljana, Dalmatinova ulica lO
Razpis	nagradnega
Podpisana tvrdka razpisuje nagradni natečaj za naslov in osnutek reklamnega napisa za novo modno in konfekcijsko trgovino v Mariboru, Jurčičeva ulica 4. Naslov naj bo po možnosti kratek. Biti mora nevtralno ime (brez navedbe imena). Priložiti je treba skico izvedbe na fasadi. — Skupna vrednost nagrad din 3000*—
I. nagrada din 1000a—
II. nagrada din 500•—
Nadaljnjih šest osnutkov bo odkupljenih po din 250*— Upoštevali se bodo osnutki, poslani do vključno 4. julija 1939. — Informacije pri JAKOB LAH. modna In kontekcijska trgovina. Maribor. Glavni trg 2
Dva mala
pisalna stroja
poceni na prodaj Sofra, Maribor, Gregorčičeva 24
pridna, vestna in vljudna se Išče za trgovino. Pismene ponudbe s sliko in navedbo dosedanjega službovanja ter zahtevami pod »Trgovina" na upravo »Večemika"	5754
Zlato in srebro,
briljante, zastavljalne listke išče nujno za nakuD
M. Dgerjev sin,
Maribor, Gosposka ulica 15.
Gostilna ..PRI LIPI", Gregorčičeva 19
Internacionalne borbe v ringu
: *
danes v soboto 24. junija 1030 ob pol 0. url zvečer
za veliko nagrado Maribora. Svetovne klase na startu VSTOPNINA: Prostori ob ringu din 20'-, vsi ostali sedeži din 10"-, stojišča din 6- Rokoborbe se vršijo vsaki dan.
IX I 416/39-6
Dražbeni oklic
Dne 4. septembra ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin:
Zemljiška knjiga: Šober. Vložna št. 57.
Cenilna vrednost 125.329.30.
Vrednost pritiklin din 2355, katera vrednost je že upoštevana v cenil, vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek din 83.553.—■.
Vadij znaša din 12.533.—
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okralno sodišče v Mariboru, odd. IX
dna 9. Junija 1939.
GRAJSKI KINO
TEL.
22-1»
Od sobote 24. do vključno torba 27.1 m.
predvajamo prekrasni velefilm
Udete titltideie
Očarujoče operne melodije, razkošni baleti, divni ognjemeti izpopolnjujejo ta zanimiv in napet igrokaz, ki ga boste dobesedno doživljali
Kamila Horn, Olsa Cechova, Albrecht Schdnhals
  ..........................
Od srede, dne 28, dalje predvajamo
najveličastnejšo filmtko delo vseh časov
MU vteU kto6\ev
veličastno epopejo krščanstva
IX. 1. 756/39-6
Dražbeni oklic
Dne 2. septembra 1939 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin:
Zemljiška knjiga: Dogoše, celota vi. št. 140 —■ V* vi. št. 108. — Zrkovci V» vi. št 8.
Cenilna vrednost din 239.515.—.
Vrednost pritiklin din 150.—, katera vrednost je že upoštevana pri cenilni vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek din 159.676.75.
Vadij znaša din 23.951.10.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okralno sodišče v (Mariboru, odd. IX.,
dne 6. Junija 1939.	»m
Izdaja In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se ne vročajo. — Uredništvo In uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11. «9.