1982 (2lt letnik XX) Uredništvo: Miha Avanzo (glavni urednik), Miran Božovič, Mladen Dolar (odgovorni urednik). Branko Gradišnik, Milan Jesih, Miha Kovač, Peter Mlakar, Rastko Močnik, Denis Po- niž, Rado Riha, Jože Vogrinc, Zdenko Vrdlovec. Svet revije: Miha Avanzo, Mladen Dolar, Uroš Kalčič, Sergej Kapus, Peter Lovšin, Rastko Močnik, Boris A. Novak, Braco Rotar, Ivan Urbančič, Jože Vogrinc, Siavoj Žižek (delegati sodelavcev); Jože Dežman, Valentin Kalan, Marko Kerševan, Marjan Kotar, Lev Kreft, Sonja Lokar, Tomaž Mastnak, Jože Osterman (predsednik sveta). Marko Švabič, Jadranka Vesel (delegati širše družbene skupnosti). Revijo podpira Kulturna skupnost Slovenije. Po sklepu Republiškega sekretariata za kulturo in presveto št. 421-1/74 z dne 14. 3. 1974 je revija oproščena te- meljnega davka od prometa proizvodov. Tekoči račun: 50100-678-47163 z oznako »Za Probleme«. Letna naročnina: 150 din (za tujino dvojno). Izdajatelj: RK ZSMS. Tisk: 1 iskartia Kresija, Ljubljana. Gos|xisvctska 13 Uredništvo sprejema sodelavce vsak torek od 16. do 18. in četrtek od 10. do 12. ure v svojih prostorih na Gospo- darski lO/I. Cena te številke je 10 din Ko je pred letom in pol izšla prva punk-Stevilka Problemov, je bito na platni- cah zapisano, da je punk »lniptom, sin^ptom pa je, kot vemo iz psihoanalitič- ne teorije, tisto, kar se zmeraj vrača na isto mesto. Tako se je punk spet vrnil v Problemih, na edinem mestu, ki mu ostaja v našem časopisnem in revialnem prostom, vztrajajoč kot simptom, ki se nam nalaga toliko bolj, kolikor ostaja tujek v »naši kulturi«. V času, ki je minil od prve punk-številke, smo bili priča dovolj drastični in predimenzionirani gonji v javnih občilih, ki se je v limiti sprevračala že kar v posptošen protimladinski šovinizem, opirajoč se na nekaj senzacionalistično prikrojenih obrobnosti. Zato smo se v uredništvu odločili, da se izognemo dvema najpogostejšima kjeokiškima manevroma: — vnaprejšnjemu razumevanju in zvajanju punka na to ali ono formuto ali kri- latico, lahko povsem odktonilno ali celo pozitivno, ki se tako skuša izogniti dejanskemu soočenju z njim in ga vpreči v vnaprej začrtan ideotoški projekt, najpogosteje kot zastraševalno sredstvo; — vnaprejšnjemu ločevanju na dobri in slabi punk, kjer da bi bilo treba dobrega gojiti in podpirati, slabega pa zatreti; kot po naključju pa se potem vselej zgodi, da so neprijetne, kritične plati punk razglašene za nekaj osam- ljenih, ekstremnih primerov in tako točene od glavnine in domnevnega skon- struiranega »zdravega jedra«. številka poskuša, nasprotno, pustiti punku do besede, ki mu je še zmeraj pogosto nasilno vzeta in prikazati dovolj široko paleto različnih usmeritev znotraj samega punka, ki se jih ne da preprosto zvesti na en sam imenovalec in ki segajo tja do žeto problematičnih simpatij do anarhizma, za katere pa je dobro, da se ubesedijo in fiksirajo in da ne lebdijo le v neoprijemljivi in na pol prepovedani sferi risanja po zidovih. Prepričani smo, da lahko le taka pot vodi k demokratični diskusiji in kritičnemu soočenju s punkom, o katerega množično- sti in razširjenosti seveda ne more biti notienega dvoma. Ta pot seveda nosi v sebi tveganje naglih diskvalifikacij, hipokratskega zgražanja in emocionalno nabitih izbruhov, vendar smo zaupali v moč demokratične in razumne disku- sije. Na uredništvu smo se seveda dobro zavedali, da utegne številka naleteti na vrsto negativnih reakcij in sprožiti ostra odktonilna stališča, vendar smo trdno prepričani, da bi ona druga pot sčasoma privedla do veliko hujših dnižt>enih posledic, če bi namreč punku še naprej kratili tiesedo, če bi ga skušali zatreti z grobo represijo ali pa se delali, da ga ni. Odgovorni urednik ApoKAliPtični PARADIŽ Najzanesljiveje bomo mladega človeka pokvarili tako, da ga bomo učili više ceniti tiste, ki mislijo enako od tistih, ki mislijo drugače. Punk je najprej, ne pa tudi samo, določena glasba, koiikui zanemarimo njegov družbeni aspekt spregledamo velik del pomena, ki ga ima. Punk je na eni strani glasbeno gibanje in kot tak pojav s področja kulturnega oziroma točneje subkul- turnega ustvarjanja. Za vsako živo ustvarjalnost pa velja, da okoli nje nastaja skupina ljudi z drugačnimi pogledi, vredno- tami in usmeritvami do resničnosti od tistih, ki prevladujejo v dominantnem svetu. To prav gotovo velja tudi za punk in v tem smislu je punk tudi pojav s področja družbenega oz. toč- neje marginalnega dogajanja. Učas k sm blu še mlad/dost mlajši k sm dons/sm spau pod- neu/ponoč bedeu./ Zdaj je teh cajtou konc/podneu me mora tlač/ponoč ne vem/kaj bi sploh rad// Pomagi mi če morš/zdaj voham Dachau/and I would appreciate/your being round(2x)//. SOLATA UMETNOSTI V odnosu za to bolj ali manj poklicanih družbenih institucij do punka se odraža predvsem skrb za moralno in politično zdravje mladine posebej in za družbeno stabilnost nasploh. Pogosto izražene zamere na račun odsotnega optimizma, po- vdarjenega generacijskega konflikta, poskusov razvrednote- nja večnih vrednot, kritikarstva, nihilizma, indolentno-agre- sivnega obnašanja do temeljnih usmeritev družbe, anarhiz- ma, proti-samoupravne miselnosti, kritičnosti brez analize vzrokov, če se omejim le na v enem članku zapisane očitke na račun punka kažejo na to, daje ta, imenujmo ga ideološki moment pri ocenjevanju vsekakor, vsaj v naši družbi prima- ren. Punk paje zagrešil še eno stvar, za nekatere morda še hujšo - oskrunil je in še vedno skruni pravo, našo, slovensko kul- turo. Zamera na račun potujčevanja in pačenja jezika, svinja- nja pročelij naših hiš, visoke frekvence, repetitivnosti in gro- bosti same glasbe, inficiranja mladine z rakavo nekulturno dekadentnega zahoda itd. spadajo v to drugo skupino očitkov na račun punka. Namesto da bi se Slovenija, kot so že pred- videli nekateri, postopno preobražala v male Atene, se vsied tega kvarnega vpliva postopno preobraža v mali Babilon. + Every field and corpse rejoices./With the singing maiden voices,/Is repeating o'er and o'er/What our land is famous for;/For its/Rousing songs/For its fearlessness/Rus- sia,/Land of mine,/Land of pearlessness!/ Kaj je elitno in kaj množično v kulturi? Predvsem je zanimivo, da elitna kultura često ni elitna in množična ni množična. Elitna kultura je elitna predvsem po tem, da ima javnost, ki se ima za elitno in po tem, da uživa množično podporo državno subvencioniranih institucij - od filharmonije in opere do umetnihških združenj in ministrs- tev za kulturo. Po drugi strani pa dober del množične kulture ne uživa nobene podpore državnih institucij in ima javnost, ki pa nikakor ni nujno množična. Skor^ po pravilu tega ust- varjanja tudi ne posreduje množična sredstva komuniciranja. Dober del takoimenovane množične kulture, vsaj znotraj mladinske subkulture bi mnogo precizneje označili kot mar- ginalno ne pa kot množično kulturo. Dober del elitne kulture pa bi adekvatneje označili kot vladajočo kulturo. Tabela: Štirje tipi ustvarjalnosti glede na položaj v družbi in kulturi Položaj v kulturi Glede na položaj v družbi ločimo ustvarjalnost na vladajočo in marginalno, glede na položaj v kulturi na množično in elit- no. V glasbi predstavlja tipičen primer vladajoče množične ustvarjalnosti klasična glasba, primer vladajoče elitne ust- varjalnosti pa sodobna eksperimentalna glasba. Slednja v normalnih okoliščinah prehaja postopno v dediščino vladajo- če kulture. Na drugi strani predstavlja pop glasba množično marginalno glasbo, punk pa elitno marginalno glasbo. Punk se bo, ko bo izčrpal svojo oblikovno in vsebinsko inovativ- nost in provokativnost prav tako preselil v varno dediščino pop kulture. Medtem, ko so torej prehodi med množičnim in elitnim v kulturi normalni, pa se v sodobnih družbah meja med vlada- jočo in marginalno kulturo strogo ohranjuje. + _ O Motherland! /For thirty years I have been striving af- ter/perfection in thy tongue, but cannot speak/to thee wit- hout mistakes .../Again, again,/emotion makes me lose the thread and stammer. Če deluje neko obrobno ljubljansko gledališče na primer v neugodnih prostorskih okoliščinah, se o tem kot o kulturnem škandalu prve vrste razpiše ves slovnenski tisk in takoj se za- čne iskati za gledališče določena rešitev.' Ce pa slovenski rok od svojega nastanka deluje brez enega samega lastnega pro- stora, izrabijo to slovenski novinarji, na primer tovariši iz Komunista, kot priložnost za norčevanje - češ poglejte, po- nudiš jim prst, oni hočejo pa kar svojo filharmonijo.^ 1. Spoštuj Voditelja/2.Ne ubijaj razrednih zaveznikov/3.Ne prešuštvuj z ženami partijskih kadrov/4.Ne laži, razen če gre za interese proletariata/S.Naj cvete sto cvetov, ampak ne na tvojem vrtu/6.Ne kradi Državi/7.Veruj le v enega Boga/8.Izkoriščaj razredne sovražnike/9.Ne beri sovražne litetrature/10.Preklet bodi tisti, ki ne bo sledil te zapovedi tako v teoriji kot v neposredni praksi Vsako ustvarjanje nastaja v določeni interakciji s svojim okoljem, ne le v najširšem smislu postavljenosti v družbeno okolje ampak tudi v smislu stalnega medsebojnega učinko- vanja med ustvarjalci in javnostjo, v kateri je nastalo in v ka- teri je inspirirano. To veja za vsako (še) živo ustvarjalnost. Ustvarjanje je živo le toliko časa kolikor je prisotno v delu sodobnikov iz katerih je zraslo. Ustvarjalec bo zelo težko preživel svoj čas, mnogo pogostejši so primeri avtorjev, ki preživijo svoje delo.^ Vladajoča kultura ostaja prisotna v družbeni zavesti s proce- som socializacije in indoktrinacije, a ne več kot nekaj vzne- mirljivega in inovativnega ampak ravno nasprotno kot nekaj prisilnega in dolgočasnega. Vladajoče ustvarjanje torej ohra- njujejo pri življenju, a v stanju kome, institucije, katerih funkcija je varovati ustvarjalno dediščino preteklosti. Vlada- joča dela se shranja na posebnih posvečenih mestih v muze- jih, filharmonijah, operah, gledališčih, šolah itd., v domovih za ostarelo kulturo. V njih se novi rodovi učijo dobrega okusa in občutka za mero. Ta dediščina v tradicionalnih družbah nima vloge osnove, na kateri bi se gradilo novo, ampak referenčnega okvira, znot- raj katerega se mora odvijati tudi celotno aktualno ustvarja- nje. Tradicionalna družba določa ustvarjanju družbeni pro- stor, ki onemogoča vsako resnično ustvarjalnost. Many workmen/Built a huge ball of masonry/Upon a moun- tain-top./Then they went to the valley bellow/And turned to behold their work./»it's grand,« they said; loved the thing.//Of a sudden, it moved: It came upon them swiftly; It crushed them all to blood./But some had the opportunity to squeel. Vladajoča ustvarjalnost, ki je svoj čas preživela, proizvaja zgolj učence in epigone. Za primere takšnih družb niti ni po- trebno segati daleč v preteklost starodavnih tradicionalnih družb, ki tudi tisočletja niso spreminjale okostenelih kultur- nih vzorcev. Tudi sodobna realsocialistična država s kanoni- zacijo enega ideološkega modela pustoši cele generacije, ne le družboslovcev, ampak tudi ustvarjalcev na drugih področ- jih.^ K prhajajo iz Rdečega križa/jim jezk kažem/nkol ne dam jim nč/preobrane cajtnge in knige v klet raj spravm/in čakam na ugodno noč./In ko vsi že spijo jih vn prnesem/knige v usnu in pejprbek/in ker same od sebe bi švoh gorijo/jim podkurm s cajtngi./Knige vezane v usn oddajajo dost neprijeten vonj/plaža pa k bjo puliu z bencinom/me zmeri u dobro volo sprau./Kar se pa cajtngu tiče/gori nejbolš Evening Stan- dard/nejslabš pa Morning Star. Tisti del sodobne kulture, ki se že ob nastanku veže na in ras- te iz obstoječe vladajoče kulture, je od samega začetka ste- rilen produkt. V glasbenem ustvarjanju nastajajo tako gene- racije reproduktivcev in laboratorijskih proizvajalcev zvo- kov, glasbenih proizvajalcev za glasbene kritike. Sodobna tako imenovana eksperimentalna glasba je specifična po tem, da ni nikoli imela javnosti, v interakciji s katero bi se razvijala. Proizvaja se za Človeštvo, to je za nikogar. Živa ustvarjalnost paje popularna v tem smislu, da doživlja krea- tiven odmev pri delu sodobnikov, da odraža njihove avtentič- ne življenjske dileme in potrebe. Resnično ustvarjanje je možno le v primeru obstoja tega feedbacka med ustvarjalcem in živim ustvarjalnim okoljem. I stood upon a high place/And saw, below me, many de- vils/Running, leaping,/And carousing in sin./One looked up, grinning,/And said,»Comrade! Brother!« Ustvarjalnost je najmočnejša v času svojega nastanka. Kaj se zgodi z ustvarjanjem, ko se spremenijo pogoji, v katerih je nastalo, in izginejo ljudje, katerim je bilo namenjeno? Ali nove generacije zgolj reinterpretirajo klasična dela ali pa gre za nekaj čisto drugega - za redukcijo velikega dela pomenov, ki jih je delo nekoč imelo, na zvijanje nekoč vznemirljivega na nekaj v zadnji instančici irelevantnega? Kako današnji človek doživlja klasično, na primer Beethovnovo glasbo? Na- prednost vsebine in oblikovna inovativnost, ki sta bili njego- vim sodobnikom samoumevni, sta se danes povsem izgubili. Nekoč živo glasbeno ustvarjalnost so množični mediji asimi- lirali kot glasbo za lahko noč/lahko prebavo. Za vladajočo kulturo predstavlja klasična glasba, kolikor jo skuša jemati resno, nepremostljivo oviro. Ker je izgubila praktično vso svojo oblikovano novost in napredno vsebino. se mora sodobni umetniški interpret zatekati v mistiko. Tako oddaja dirigent istoimenskega Wajdinega filma elek- triko, z orkestrom dela čudeže, dogaj^o se nedopovedljive stvari, poslušalci mu hočejo poljubiti roko itd., vse to zaradi dirigiranja neke simfonije. You must love someone,/even though it's only The Stones, The Beatles or Led Zeppelin/you must love someone/you must love someone/somewhere there has to be someone who will want to buy their records. Vladajoča kultura se je prisiljena iz svoje izolacije opredeliti do popularne kulture kot do ustvarjala, ki v celoti vulgari- zira in profanira resnično ustvarjanje, kot do nečesa v celoti manjvrednega. Pri tem pa pozablja, daje ustvarjalce, ki na- staja v izolaciji od konkretnih družbenih razmer in ki je na- menjeno neki abstraktni javnosti bodočnosti, prav gotovo irelevantno v vseh ozirih.^ We try so very hard/to win a single battle/as they march us off to war/like stupid cattle./And the we say we live!/Thas is not life/it's war. + Na razvoj zahodne glasbe lahko gledamo kot na proces na- stajanja umetne znotraj ljudske glasbe, ločevalna umetne od ljudske glasbe in končno emancipacije umetne od ljudske glasbe. V Srednjem veku sta se obe obliki glasbenega ustvarjanja stapljali v liturgični glasbi, neločljivo povezani znotr^ reli- gioznega rituala. Kot ugotavlja Sorokin, za vso umetnost tis- tega časa, tudi za glasbo, velja, da ne pozna profesionalnih posameznih ustvarjalcev, ampak jo ustvarja anominalna ko- lektiviteta vernikov. V Renesansi in še bolj v Baroku prihaja vse bolj do jasne de- litve plesa in popularne glasbe od umetne glasbe. Izdvajajo se ustvarjalci umetne glasbe, ki pa še vedno ustvarj^o pod močnim vplivom ljudske glasbe. Vpliv ljudske glasbe v Klasičnem obdobju slabi, posamezni ustvarjalci uvajajo v svojo glasbo le še posamezne elemente iz narodne folklore. Na to folkloro se gleda kot na arhaičen. ostandàz preteklosti, sicer pomemben za kulturno zgodovino naroda in za vsakdanje življei^e manj osveščenih ljudskih množic, manj pa za sedanjo in visoko ustvarjalnost. V tem obdobju se dokončno izoblikuje pojmovanje umetne glasbe kot elitne in ljudske kot manjvredne. S tem, ko se umetna glasba ločuje od svojega ljudskega iz- vora postaja ljudska glasba na eni strani vse bolj marginalna, umetna glasba pa na drugi vse bolj izgublja relevanten druž- beni kontekst, znotraj katerega nastaja vsaka resnična ust- varjalnost. Umetna glasba 20. stoletja, ki dokončno prekine stik z ljudsko glasbo (kljub nekaterim poskusom v nasprotni smeri - na primer Gebrauchmusih, uporabna, delavska mu- zika za manj zahtevne in bolj preproste poslušalce in izvajal- ce kaže na to, kako si elita predstavlja primerno glasbo za množice) izgubi vsako sporočilnost in družbeno težo. V so- dobni eksperimentalni glasbi se ne dog^a nič, to je glasba zaradi glasbe. Bolj kot torej umetna glasba izgublja element ljudskosti, bolj se izgublja v samozadovoljnem artizmu. Kolikor sploh lahko govorimo o ritualu, ki nastaja na osnovi interakcije med la- boratorijskim proizvajalcem zvokov in javnostjo, gre za iz- razito pasiven model rituala. Those soldiers died on every hand/Not only for their own dear Iand,/But so the world at night could sleep/And never have to wake and weep./Warsaw nad Kabul spend their nig- hts/Asleep beneath the leaves and lights./The answer's in their dreams, be sure./Say - Do the Russians want a war? V rokenrolu kot živi ustvarjalni obliki ljudske glasbe se in- terakcija med ustvarjalcem in javnostjo manifestira v kaotič- nem modelu rituala. Patric-Gray pravi, da resničen rokenrol koncert ustvarja skupnost, v kateri se razvija občutek zdru- žitve med bendom in občinstvom, brišejo se meje med posa- mezniki, izgubi se občutek za čas, ljudje ne nastopajo kot no- silci določenih vlog ampak kot celovita človeška bitja, roken- rol kultura podira mejo med domom in delom ter delom in spolnostjo.^ Model skupnosti, ki ga rokenrol kultura ustvarja, obstoječi red zaznava kot potencialno nevaren. Zaradi tega poudarja njegove nasilne in destruktivne apspekte ter i\jegovo krat- kotrajnost. Kaže na to, da ta model skupnosti ne more uspeš- no urejati družbenega življenja. Istočasno pa skuša rokenrol kulturo integrirati v sistemski medel rituala, ki poudarja hie- rarhično strukturo, disciplino, ločenost, orientacijo na čas, pravila itd. Disco glasba predstavlja do skrbne konsekvence priveden sistemski model rituala v rokenrolu. Punk znova vzpostavlja kaotični model rituala v rokenrolu, na noge postavlja novo skupnost. Ritual izraža vse tisto, kar ni i^ovorljivo ali kar ne sme biti izgovorjeno. V nasprotju s skupnostmi šestdesetih let pa se punkovske skupnosti od- povedujejo vrednotam ljubezni, izklapljai\ja, vere itd. Nobe- ne možnosti katarze ni več, pred nami je samo še verjetnost apokalipse. ^ You absent - when Sputnik was launched to the space - ways,/When virgin, brown steppes were exposed to the sun./Today's living, and I, in our heart of hearts carry/A part of your hearts, like an undying flower/and I stake my oath, cast my vote, and forever,/on each and every part of the globe/For Soviet Power! + Resnično ustvarjanje: - raste iz ljudi, je ljudsko - je postavljeno v konkreten čas in prostor, ni večno - odraža hotenja in stališča določene skupine ljudi, je anga- žirano - institucionalizira spreminjanje, je inovativno - odklanja vsako pokroviteljstvo, ki prih^a od zunaj, je anarhično. .. .revizionizem/revizor/revma/revmatičnen/revmatik/rev- matizem/revolucirati/revokacija/revolta/revoltiran/revolti- rati/revolucija/revoiucionar/revolucinaren/revolucionar- nost/revolucionirati/revolver... punkovskaîDpoliticnost Vsaka mladinska subkultura je v veliki meri kritične odgo- vor na dominanten vladajoč svet. Narava slednjega pomemb- no določa naravo same subkulture. Sa socialistične družbe je značilna dominantnost političnega sistema v globalni družbi. Utrujeni heroji, ki sedijo po biro- jih etatističnega socializma, percipirtuo vse bazične družbene probleme kot politične probleme. Funkcija političnega siste- ma v vsaki družbi je v ohranjevanju obstoječega sistema. V družbah, v katerih je političen sistem primaren, postane oh- ranjevanje sistema primarno. V tem pogledu so socialistične dežele podobne tradicionalnim družbam preteklosti. To po- meni, da v njih tudi mladinska subkultura kmalu dobi značaj političnega pomena. Na eni strani vsak subkultura, kot pravi Hebdige, dramati- zira krizo obstoječe družbe. Dominantna kultura poseduje avtorizirane kode, prek katerih se družbeni svet organizira in doživlja. Kršitve kodov so družbeno nezaželjene. V mla- dinski subkulturi gre n^večkrat za kršitve norm oblačenja in obnašanja, uporabo grdega jezika in kršitve zakonov. Po Hebdigu predstavlja subkultura simboličen izziv simbolične- mu redu. Politična elita v socializmu pa nagiba k temu, da percipira grožrjo subkulture kot dejansko grožnjo dejanskemu redu. Le v tistih socialističnih družbah, ki predstavljao delen od- mik od realsocializma, nastaja možnost za razvoj rok subkul- ture. V različnih obdobjih velja to za Češkoslovaško, Po- ljsko, Madžarsko in Jugoslavijo. V Vzhodni Nemčiji, Sovjetski zvezi, Kampučiji itd. lahko rok funkcionira le v službi Države, to je dominantnega sveta, ne pa kot avtentična mladinska subkultura. Rok lahko ob- staja le kot svoja senca. Ta usoda je zadela rok na Češkos- lovaškem po letu 1968 in ga bo zelo verjetno na Poljskem leta 1982 + There was a village and it is no more./It has been burnt alive with all its people./With those who had to live,/With those who had to die,/And those who had as yet to come into the world./There was a village, and it is no more./Not true!/The village does exist! It's there!/In Afganistan!/It's burning in this day!/It is in flames today!/And in will go on burning while the ones/Who set it to the flames remain alive. Trenutno obstajata le dve socialistični deželi. Madžarska in Jugoslavija, kjer ima rok subkultura stopnjo avtonomije, ki zagotavlja vsaj njen obstoj, če že ne razvoj. Pot, ki je vodila do sedai\jega modusa vivendi, pa je bila do- lgotrajna in polna preobratov. Začelo seje v petdesetih letih z uvozom prve dekadence iz Za- hoda - jazza. Jazz je postal dokaj hitro sprejemljiv, ne naza- dnje morda tudi zaradi tega, ker je bila to glasba, ki jo je sprejel tudi sloj izrazito navzgor mobilnih intelektualcev. Od celotne marginalne glasbene ustvarjalnosti 20. stoletja je jazz danes n^bliže temu, da dobi statut vladaoče kulture. Odpovem se tud osebni sreči/če bo treba bom delou tudi ob sveči/posameznik kle sploh ni važen/sploh ni važen kaj jez hočem/nkol ne protestiram če nečesa nočm.//Važn da v srcu mam zastavo/in da s svojim delom krepim državo/obesu bom rdečo-belo-plavo/v svet ponesu bom lyeno slavo/in njeno mi- sel, edino pravo.//Vsak njen praznik je obsijan/doživlam ga k svoj rojstni dan/vse kar ni zalužen z garai\jem/sploh ni omembe vreden/vsak ki jo izda je totalno beden.//ref.,//. Reakcija na rok kot glasbo mladih je bila mnogo nestrpnejša in dolgotr^nejša. \ sodobni družbi mladina vse bolj izgublja občutek pripad- nosti dominantnemu svetu, občitek da bo morala nekoč pre- vzeti vlogo v njem. Obdobje priprave na prevzem vlog se vse bolj podaljšuje, s tem pa se krepi tudi vse bolj specifična mla- dinska zavest. Polož^ mladine je, dokler ne stopi v dominan- ten svet, relativno neodvisen od doseganja, določen je pred- vsem z njihovo starostjo.' V takšnih pogojih se je v petdesetih letih razvila avtentična mladinska subkultura, kije izražala predvsem odtujenost od dominantnega sveta. Če lahko po eni strani trdimo, da je nastala kot kritičen od- govor na dominanten svet pa na drugi strani velja, da je na- stala pod neposrednim vplivom črnske subkulture. Pri tem je treba poudariti, da ne gre za nekakšno zbliževanje črne in bele kulture, da tudi ne gre za zbliževanje črnske in delavske kulture, ampak za zbliževanje črnske in mladinske subkul- ture. Oboji doživlj^o v obstoječem svetu slično odtujenost in oboji manifestirajo slično potrebo po avtonomni kulturi, ki bi izražala njihove dejanske stiske in i\jihovo dejansko dru- gačnost. Bold, determined, you brake the resistance/Of the shiftless, the hostile, the cold./Marching on, despite the distance/to the era that Lenin Foretold. Da gre za položaj mladine, ki je značilen za vse sodobne raz- vite in razvijajoče dežele, nam dokazuje tudi obstoj rokov- skih Subkultur v nekaterih socialističnih deželah in poskusi formiranja te subkulture v drugih. Prvi rok bendi v Jugoslaviji so izvajali zgolj tuje pesmi in to pretežno v angleščini. Glasba, ki seje sicer obsojala kot uvoz tuje dekadentne nekulture iz Zahoda, seje v praksi tolerirala sprava le, če je bila v celoti tuja, če se ni v ničemer nanašala na domačo situacijo. \ drugi fazi so začele nastajati tudi domače pesmi, vendar pa so bile po tematiki, ki sojo lahko opevale, zelo omejene-šlo je skoraj izključno za teme, ki so obstoječe afirmirale ali pa vsaj nanašale na družbeno irelevantna področja. Na tej fazi razvoja je ostal rok zacementiran v večini socialističnih dežel vse do danes.* V tretji fazi sta pri nas dva benda, Bjelo dugme in Buldožer, izborila legitimnost za rok, ki je lahko mnogo svobodneje iz- biral tako svojo vsebino kot obliko. Brez teh dveh bendov, ki sta mnogim prepovedanim, onemogočanjem in cenzurnim posegom navkljub izborila rok subkulturi pri nas obstoj, bi si bilo nemogoče zamisliti nastanek punka v letu 77. Punk je prva glasba pri nas, ki seje v celoti uprla pop šab- lonam, ki jih je dominantni svet do tedaj vsiljeval mladinski glasbi. Ihere are some folk/who crave for power,/who know no curbs,/nor ken its worth,/but soon will come their final hour,/and other times will come to earth. Punk je do sedaj najbolj radikalno izrazil odtujenost mladine od dominantnega sveta in njeno drugačnost. Punki se zave- dajo, daje temeljna značilnost vsake ideologije v tem, da ni- koli ne realizira svoje vsebine. Zato punker ne sodeluje v vla- dajočem svetu. s tem bi svojo odtujenost le internaliziral in svojo drugačnost izgubil. Bodočnost, kot jo prikazuje ideolo- gija, je fiktivna. \ tem smislu postane tudi beg iz dominant- nega sveta emancipatoren. Punk je v svojem bistvu torej ne-ideološki. V trenutku, ko punker sprejme ideologijo dominantnega sveta, preneha biti punker, izstopi iz subkulturnega in stopi v dominanten svet. To odklanjanje vsake ideologije se v punku logično navezuje na mišljenje, ki bi ga najadekvatnejše opredelil kot anarhi- zem. Punk odklanja vsako uporabo organizirane politične sile, ker le-ta izključuje človekovo svobodo, odklanja vsako avtoriteto, ki je človeku vsiljena od zunaj. Punk popolnoma spontano sprejema anarhizem, ker oba v sebi združujeta ne- ideološkost, individualizem in določen idealizem. Punk je '^apolitičen. Vzeti politiko za resnega partnerja v diskurzu punka bi bilo smešno. Doma sedim in čakam/dab mi neki zapounil živlenje/dab mi neki naredi veselje./Mogoče na križ/vseb mi blo krasn/mo- goče na zvezdo/vsev mi blo jasn./Jest pa doma sedim in ugi- bam:/se splača - ne splača/bdim - spim/sem - bom/žvim? - ne žvim.//Dan se dela in pršu je cajt/dab me za roko pelai u mest/dab odšou po ravni cest./Mogoče u hram/s človeško fasado/alpa na poligon/trenirat parado./Jest pa doma sedim in ugibam:/je čas - ni čas/sem jaz - nisem jaz/za nas - mimo nas/žvim? - ne žvim.//Prostor se prazn in dela se plac/za ludi k nieujo odpelal/k komi čakajo dab me predal./Nekdo bo pršov da miu resnico povedou/še nikdar ni mankou/če mi je kaj prepovedou./Jest pa doma sedim in ugibam:/videm - sem slep/grd - lep/na vrhu - u klet/živim? - ne žvim.// Obstaja neko zelo primitivno naziranje o anarhizmu, ki ga na eni strani povezuje z drugimi ideologijami (na primer na- cizmom) in na drugi z raznimi oblikami nasilja (na primer te- rorizmom). Nič ne more biti dlje od resnice.' Za razliko od ideologij, ki v imenu človekove svobode upo- rabljajo tudi sredstva, ki to svobodo negirajo in se ravno za- radi tega tudi konstituirajo kot ideologije, pa anarhizem za- vrača vsako laž, vsako prevaro, vsako nasilje, vsako potlače- vanje, vsako disciplino, vsak red, vsako postrojenost, vsako avtoriteto moči, vsak presodek, vsako zastavo, vsako zaslep- ljenost, vsak nacionalizem, vsako politično silo, vsako orga- nizacijo, vsak program ... v imenu človekove svobode. Anarhizem izhaja iz dejstva, da potrebuje vsak človek svobo- do kot zrak, ki ga diha. Nesvoboden človek je oropan neka- terih temeljnih obeležij človeškosti. Kdor krati človeku svo- bodo v imenu višjih ciljev, od človeka ne pričakuje le velikih žrtev, ampak zahteva od njega vse, kar lahko človek sploh da - svoje življenje. Namesto, da bi realizirala človekovo svobo- do, poglobi njegovo suženjstvo. Kar se anarhizem zaveda pasti ideologije, v katero so se ujela vsa druga mišljenja revolucije, zanika vsako, seveda tudi lastno organiziranost in program. Vsakdo, ki teži k realizaciji svobode kot cilju samemu po sebi, je anarhist. Anarhizmov je toliko, kolikor je anarhistov. Ključna odlika anarhizma je v tem, da ni nikoli doživel druž- bene potrditve, da se ni nikoli kompromitiral v pragmatični družbeni praksi. Anarhisti ne morejo nikoli, za razliko od ideologov, priti prekmalu na oblast, zato ker sploh ne morejo priti na oblast. Revolucionarno gibanje, ki pride na oblast, lahko osvoji pol sveta, vendar doživi poraz, ko izgubi svojo dušo. Anarhizem je v svojem »porazu« edina zmagovita teorija revolucije. V Anarhiji bodočnosti, ki paje sicer kaj malo možna ob vse bolj verjetni Apokalipsi bodočnosti, bodo vsi ljudje na vrhu in enako močni. Bistvena ovira, ki stoji na poti človekove svobode, je Država. Ideologija, ki ponuja popolnoma zanesljiv in neizogiben na- črt odpravljanja Države, v teoriji negira to, kar dejansko afirmira z vsakim svojim dejanjem ideološke prakse. Zaradi tega izgleda takšno odmiranje Države kot njena krepitev in osvobajanje človeka kot njegovo nadaljnje zasužnjevanje. Ideologija lahko vidi v anarhizmu le golo težnjo k neredu, na- silju in tiranijo kot edine in tudi zdravemu razumu samou- mevne alternative. Odsotnost represije lahko s tega stališča pomeni le konec vsakršne zakonitosti. Družba, ki ni organi- zirana znotraj močne Države, je za ideologa kot čreda ovac brez pastirja. Pozablja pa na to, da se ravno v Državi ljudje sploh delijo na' pastirje in na ovce. Neki je u zraku kar jo sil k tlom/neki u besedah kar jo sil u molk./Za njo ni nč, pred njo sam zlom/neki mi prau, da nau več doug.//Moja punca je usak dan manjša/njena pot je usak dan krajša/(2x)//Podneu spi, po sob se premetava/tist senca za zaveso je njena glava./Ponoč bdi, takrat si na cestu upa/svoj strah samo temi zaupa.//ref.//Zadnč sm opažu, da se ne zna več režat/šla je na trg kjer so ludi obešal/tja kjer so vse na bolsi zmešal/vidi sojo v klobčič zvito ležat.//ref.//. Punk ni ideološki, ideološke so reakcije nanj. Punk ni nasi- len, nasilne so reakcije oblasti do punka. Tipičen primer tega je policijsko in sodno preganjanje sku- pine ljubljanskih punkerjev, preganjanje, ki še vedno traja. V Angliji je že pred leti prišlo do ločevanja med punkerji in skinheadi, delavsko mladino, ki seje začasno stopila s punk gibanjem. Skinheadovska kultura poudarja predvsem vred- note tradicionalnega delavstva preteklosti, ki so jih njihovi instrumentalno usmerjeni starši v večini že izgubili. Ker predstavljajo v Angliji priseljenci iz bivših kolonij njihove glavne tekmece na trgu delovne sile, je za skinheade značilen tudi razvit rasizem in nacionalizem. Mislim, daje v slovenskem punku, ob sicer nedvomno precej različnem družbenem položaju, začelo prihajati do slične di- ferenciacije med punkovci. Slovenski »skinheadi« so mani- festno izražali sicer latentno stalno prisoten nacionalizem naše tihe večine. Njihov zločin je bil, da so preveč naglas go- vorili, kar večina misli potiho. Represivna akcija policije je proces ločevanja znotraj punka ustavila tako, da se bo ta na- cionalizem v bodoče še pojavljal bolj prikrito, da bi se ob prvi priliki manifestiral v še bolj nestrpni obliki. Med tradicionalizmom in nacionalizmom skinheadovstva in punkovsko anarhičnostjo obstaja nepremostljiv prepad. Na eni strani se nahaja mladina, ki vstopa v dominanten svet in že sprejema njegove vrednote, na drugi pa imamo mladinsko subkulturo, ki ta svet in vrednote, na katerih počiva, odkla- nja. Ko dominantni svet preko množičnih medijev, organov rep- resije in raznih organizacij transmisije kaže na mračni svet punkovskega nasilja in nazadnjaštva, nam pravzaprav ne pove ničesar o samem punku, zato pa toliko več o sebi. I pose o'r niy notes in the light of my torch./Like a tiny mos- tjuito, our'plane buzzes forth./And floating beside it,/in mar- ble white clouds/Lies our planet - /like Lenin-/profound, lofty-browed. Ideologija presoja punk lahko le s svojimi merili. Mladosta- ünizem vidi v njem svoj nasprotni pol - neonacizem, organi represije nevarnost normativnega nepredvidenega nasilja, uradna politika pa nevarnost spontane političnosti. V nobe- nem primeru pa se punka ne obravnava kot avtonomnega in trenutno najvitalnejšega dela mladinske subkulture. Here 1 sit with my guitar - /Open wide the curtain - /Free- dom 1 shall never see,/that is my misfortune./lf you want to, cut my throat,/Cut my veins and kill me;/All 1 beg is - do not cut my/seven strings of silver. POŠAST PUNKA? O razlikah o odnosu dominantnega sveta do rok subkulture sem na kratko že govoril. Na koncu pa bom na kratko ob- ravnaval še razlike \ samem pomenu, ki ga ima subkultura v modernih in tradicionalnih družbah. Realnost, pravita Berger in Luckman, je družbeno konstitui- rana. Pripadniki različnih dru^b predpostavljajo različne realnosti. Realnost vsakdanjega življenja pa je realnost par excellence. Tej prvi realnosti postavljata Berger in Lucman nasproti druge realnosti, svet igre, sanj, religioznih doživetij itd., ki so kot enklave obdane od vseh strani z realnostjo vsakdanje{ia /ivljenja. Obstoj multiplih realnosti je značilen za vsako človeško družbo. Na drugi strani paje ena od temeljnih distinkcij med modernimi in tradicionalnimi družbami v stopnji tolerance do alternativnih definicij življenja. V modernih družbah ne obstaja zgolj ena realnost vsakdanjega življenja in druge realnosti kot enklave, ampak obstajajo alternativne realnos- ti vsakdanjega življenja poleg dominante. Dominantna kultura vsebuje načrt obnašanja v dominantni družbi, medtem ko subkultura določa načrt obnašanja v manjših deviantnih skupinah. Razlike v percepciji vsakdanje realnosti izvirajo iz razlik v vrednotah in normah, specifič- nosti jezika, razlik v vedenju, razlik v estetskih standardih, občutku pripadnosti, statusnih odnosih itd., kijih določa pri- padnost glede na dominantni svet deviantni skupini. Moder- ne kapitalistične družbe se izognejo inherentni krizi legitimi- tete, kot ugotavlja Habermas, tako, da »odklopijo« socio- kulturni sistem, kije v preteklosti še služil legitimizaciji do- minantnega sveta, od političnoekonomskega sistema. Kultu- ra postane »privatni rezervat« za pridobivanje pomena, ki pa je ločen od politične in ekonomske participacije. Subkultura predstavlja simbolično nasprotovanje, kot je dejal Hebdige - simboličen izziv simboličnemu redu. Moderne kapitalistič- ne družbe so skratka zmožne absorbirati normativni disenz subkulture s tem, da ohranjajo politični sistem izoliran. Proletarian poets speak neither of »l«/\or of the indivi- dual./»l« for the proletarian poet/Is the same as an obsce- nity. Tradicionalne družbe, v katerih neka politična elita izvede politično revolucijo, skušajo redefinirati družbeno realnost hitreje, kot se spreminjajo sami objektivni družbeni odnosi. To, kar bi morala storiti v interesu razredov, kijih predstav- lja, elita objektivno ni zmožna izvesti, to pa, kar lahko stori, je objektivno v nasprotju z interesi teh razredov. Da bi op- ravičila svoj raison d'être, po prevzemu oblasti vzpostavi ideološki monopol in potom socializacije in indoktrinacije skuša realnost vsakdanjega življenja zamenjati z imaginar- nim vsakdanjim življenjem, realnost skuša potlačiti v druž- beno podzavest. VSi ideološki monopoli v družbah pretek- losti in danes so utemeljeni bodisi v religiji bodisi v politiki, najpogosteje pa se elementi religioznega in političnega med seboj prepletajo. \' družbah, v katerih vlada ideološki mono- pol, se vsakdanje življenje ritualizira in uniformira, jezik se distancira od izkustvenega sveta in vse bolj izgublja svoj po- men. Tako so tudi realsocialistične družbe značilne po dominant- nosti političnega sistema, ki ne le ni izoliran od socio-kultur- nega sistema ampak je v njem vselej in povsod univerzalno prisoten. Ker postane imaginarni svet dejanski in dejanski potlačen, je vsak izziv dominantnemu normativnemu redu ne le od politične elite percipiran kot grožnja dejanskemu redu. ampak tudi predstavlja dejansko grožnjo temu redu. Tole- ranca do vsakega disenza je v realsocializmu nujno zelo ome- jena, saj resnično ogroža ideološko miskonstruiran svet. Popolnoma nesprejemljiva z vidika ohranjevanja statusa quo paje za politično elito subkultura, ki bi vnašala v dominantni svet ne le drugo realnost, ampak tudi alternativno realnost vsakdanjega življenja. Vidimo torej, da ni le reakcija dominantnega sveta na pojav subkulture v realsocializmu bolj nestrpna, ampak da je tudi vloga subkulture v takšni družbi bolj suberzivna. Medtem koje za razvite kapitalistične družbe značilno, daje njihov odnos do subkulture »represivno toleranten« (Marcu- se), paje v realsocializmu ta odnos represivno netoleranten. For the sake of our happiness/He marched through all storms./He carried our holy banner/Over our enormous land./And fields and factories rose,/And tribes of people res- ponded/To the call of the leader/To face the final bat- tle.//From his eyes, clear and pure,/VVe took courage and strength/Like radiant water from a deep well/On our fig- hting road./Let us, comrades, sing a song/About the greatest general,/The most fearless and strong,/About Stalin let's sing a song.. .//He gave us forever and ever/Youth, glory and power./He has lit the clear dawn of spring/Over our ho- mes./Let us sing, comrades, a song/About the dearest per- son,/About our sun, about the truth of nations,/Abo'ut Stalin let's sing a song. Med subkulturo in dominantno družb obstajajo štirje možni tipi odnosov: - antagonizem: vladajoča elita percipira subkulturo kot de- jansko grožnjo sistemu kar subkultura tudi dejansko je; sub- kultura se ne more manifestirati, ker je odnos dominantnega sveta do nje izključujoč; to je tipično za totalitarne družbe. - konflikt: vladajoča elita percipira subkulturo le kot simbo- lično grožnjo kar subkultura tudi dejansko je; subkultura se lahko manifestira, ker je odnos dominantnega sveta do nje toleranten; to je tipično za razvite industrijske družbe. - asimilacija: vladajoča elita sprejme prilagojen del subkul- ture, potem ko ga deproblematizira, mu odvzame vsako grož- njo; kot pop kultura se lahko manifestira, do takšne »subkul- ture« je odnos dominantnega sveta toleranten; ta odnos je ti- pičen za avtoritarne družbe. - izolacija: vladajoča elita v celoti odklanja subkulturo, bo- disi kot dejansko bodisi kot simbolično grožnjo; subkultura se lahko manifestira le zato, ker je odrinjena na rob družbe in ne prihaja v stik z dominantnim svetom; dominantni svet se vede tako, kot da subkultura ne obstaja; ta odnos je tipičen za tradicionalne družbe. V realnih družbah so seveda prisotni vsi štirje tipi odnosov med dominantnim svetom in subliuituro, gre le za to, da v do- ločenem tipu družbe nek tip odnosa prevladuje nad drugimi. Truth has become your very demeanor,/Your very drive and inovolontary gesture/When you talk with adults, when you play/with children./Like a white cloud in the sky, like/the trace of an oar/Your golden youth rushes on./And your pio- neer truth grows./Your komsomol truth matures./And you advance with a gait/flying forward,/The half-open secret to- morrow/inside of you/And above you, like the arch of the sky,/Shines your bolshevik truth. Pošast lazi po Sloveniji: pošast punka. Vse sile stare Slove- nije so se združile v sveti gonji zoper to pošast, poklicni mla- dinec in policaj, Meternich in Guizot, brambovci elitne kul- ture in naša tiha večina. Ni ga nestabilizacijskega obnašanja, ki ga vladajoči nasprot- niki ne bi razkričali za punkovsko, ni je skupine na Sloven- skem, ki bi bila kriva za toliko kontrarevolucionarnih gre- hov kot prav punkovska mladina. Dvoje sledi iz tega. Punk je od vseh slovenskih sil priznana sila. Skrajni čas je, da razložijo punki odkrito pred vesoljno Slo- venijo svoje nazore, cilje in stremljenja in da pravljicam o po- šasti punka zoperstavijo resnične cilje gibanja. Ja, rekel sem gibanja. Ta beseda je dobila, razen kadar se- veda ne govorimo o gibanju planetov, gibanju neuvrščenih, delavskem gibanju ali pa vsaj o punku na Angleškem, neva- ren prizvok. Punk je glasbeno gibanje, okoli katerega seje, kot okoli vsa- ke žive ustvarjalnosti, razvila skupina ljudi z določenimi vrednotami, pogledi in usmeritvami do resničnosti. In ta skupina je izstopila iz dominantnega sveta in zahteva pravico do drugačnosti. lovariši gospodje jest vam ne verjamem.//Preveč skačete v besede/preveč rožljate z orožjem/preveč je vode v vinu/obči- tek je že zdavni zginu.//Tovariši gospodje jest vam ne verja- mem. Pesmi: Nietzsche: Polcvarjenost, iz zbirke atorizmov Zarja. 297 Lennin-McC'arthy: Prva pomoč, priredil R.G.C. Aleksander Prokoflev: Their return, v Fifty Soviet Poets i-'aruir Sevak: To My Motherland, v F.S.P. Roger G. Comte: Deset zapovedi, v Poems Vol. Ii Stephen Crane: Many Workmen, v The NewPocket Anthology of Amarican Verse From Colonial Times to the Present, slightly abridged Roger Ci. Comt: Cm ogenj, rdeča noč. v Poems, Vol.! Stephen Crane: I Stood Upon a High Place, v The N.P.A. of A.V.F.C.T. to the P., slig- htly abridged Ivan-Minatti; You Must Love Someone, Slovene Poets of To-day, pnredil R.G.C. Roger G. Comt: We Try So Hard (but not all that hard), v Poems, Vol. U Jevgenij Jevtušenko: Do the Russians Want a War?, v F.S.P. Sergej Narovčatov: For Soviet Power. V F.S.P. Roger G. Comt: Politična pesem, v Politične pesmi Justinas Marcinkevičius: Prelude, v F.S.P. Roger G. Comt: V srcu mam zastavo, v Politične pesmi Alckvej Surko\: Contemporary. \ F.S.P. \ik,.|,ii \m-jc\: There \re Somo Гolk^ Who Money Covet, v F.S.P. Roger G. Comt: Fasada, v Politične pesmi Roger G. Comt: Moja punca je usak dan manša. v Poems, Vol. X .\ndrej Voznesenskv: Avia-lntroduction. v F.S.P. (avtorju neznan sovjetski kantavtor): My Guitar, v Kontinent V. Majakovski: Fifth INTERNATIONAL, v In Stalin's Time - Middleclass Values in Sovile Fiction. Vera S. Duham M. Isakovski: Song Abouth Stalin, v I.S.T. - M.V. in S.F., Vera S. Dunham M. Aliger: Zoia. v I.S.T. - M.V. in S.F., Vera S. Dunham P. de Bille: Tovariši gospodje, na plati J.V. Kaligula: Siegs Nie-Punks in Medex Literatura: Bogdana Herman: Komunist, IO. julij 1981 Christo: Pregled, 213,80/81 Dick Hebdige: Potkultura: Značenje stila Patrie Gray: Potkultura: Značenje stila Patrie Gray: Popular Music and Society, vol. 7. no. 2. 1980 PA. Sorokin. The Cnsis of Our Age Ciregor Tome: Enakost in neenakost v Jugoslaviji Paul Eitzbacher: Anarchism Robert H. Tillman: Popular Music and Society, vol.7, no. 3. 1980 Hans Sebald: Adolescence - A Sociological Analisis Berger-Luckman: The Sociological Construction of Reality Noam Chomsky: For Reasons of State J. Stalin: Vprašanje leninizma Problemi: letnik 68, številka 69'70 in letnik 70. številka 94 dr. Velizar N. Najman: Sociopatologija u socijalističkom društvu Mladina in kultura ZSMS, abc 14 Opombe: ' V gledališkem listu gledališča Glej za predstavo »Ni človek kdor ne umre« avtorja Ve- limirja Stojanovića je Tone Peršak zapisal med drugim tudi sledeče: »Tudi na tem pod- ročju (medrepublijškega kulturnega sodelovanja, op.p.) potemtakem opažamo nekakš- no prekinitev stika med jezikom forumov, ki svet in pojave (lepo) imenujejo, in med prakso, ki tako rada ubira svoja pota. kar je opazno tudi v odnosu določenih struktur moči. ki si že spel prizadevajo pognati Glej na cesto. Tuko tudi Glej že leta in leta vztraja v nekakšnem pred-ali obsnirinem stanju; nekako je in hkrati ni.(...) Razlika med Glej-em in Stojanovičevimi bolniki je samo v tem. da Glej za enkrat še hoče in namerava vztrajati in bo tako morda »izplačal« še kak dolg do širše domovine, naše sedanjosti ali nacionalne preteklosti.« O kruti usodi, ki je doletela Glej. so se razpisali že mnogi. Marko Crtanec je v Delu iz 23. 2. 1982 zapisal tudi tole: »Kakorje misel o ukinitvi EG Glej absurdna.je zdajšne stanje gledališča tragično. Gledališče, ki je odkrilo izjemne dramske ustvaijalce skušajo izriniti iz prostorov na Poljanski 22 a. Tako bi Glej pristal na cesti « Pritožujejo pa se tudi tisti, ki prostore sicer imajo, a ne v KDIC. Tako lahko v Teleksu iz 14. 1. 1981 izvemo, da so stoli v SMG škripajoči, pretesno natlačeni drug zraven drugega, igralci imajo eno samo garderobo, ki jo na moški in ženski del loči le tanka zavesa itd. Betonske stopnice vodijo navzdol proti novi dvorani, beton je grob, stra- nišče je tako daleč, daje bolje potrpeti, tam nekje daleč paje tudi nekaj sobic za uradne posle, sa samoupravljanje in bralne vaje. nam zaupa Lada Zei. Kakšna nacionalna sramota. Sicer pa, kot pravi Dušan Jovanovič: »To je sicer kurnik in najslabše opremljen teater na Balkanu z dvajset let starimi reflektorji, kakršnih nik- jer več ne uporabljajo (pri nas pa jih zaradi pomanjkanja boljšega vdano prenašamo iz zgornjega v spodnjo dvorano in spet nazaj), vendar imamo tuš! Počutite se kot doma.« ' Drugega julija lansko leto sem dal za Radio Glas Ljubljane izjavo o položaju punka v naši družbi. Omejil sem se na fenomen punka kot glasbencg.i fenomena in zavzel za izgradnjo rock kluba v Ljubljani, za večji vpliv dejanskih ustvarjalcev nad pogoji svo- jega dela, za ukinitev komisije za šund in za večjo responzivnost mladinske organizacije do mladinskih problemnv. Čez dober teden dni so objavili moje besedovanje, kot so ga imenovali, v samem Ko- munistu, torej glasilu avantgarde našega delavskega razreda. Tekstu so samovoljno do- dali svoj naslov, dva mednaslova, z svojim uvodom in zaključkom, nekatere stavke so izpustili, druge objavili samo na pol ter spremenili cel kup besed (namesto pripisane lastnosti so napisali pisane lastnosti, namesto iniciirati so napisali injicirati, težko se je spremenilo v bežno itd.). _________ Najbolj jih je prizadela zahteva po rock klubu in ukinitvi komisije za šund. Tovarišem iz Komunista sem seveda poslal popravek, ki pa ga, seveda, niso objavili. Tudi hono- rarja zaenkrat še nisem dobil. ' Uroš Mahkovec in Jo/c \ ogriiic delata tipično distinkcijo med visoko umetnostjo, za kaiero kažejo interes tisti, ki jih k temu žene potreba po zadovoljevanju bogatih ini- rinsičnih potreb, in množično godbo, ki izraža predvsem potrebo po pripadnosti in identiteti mladega človeka »Rock poznih 60. let je prva oblika množične godbe pri nas. Prvič glasba ni le del umetnosti, za katerega se pač zanimajo tisti, ki čutijo nagnje- nje do poslušanja glasbe, pač pa vključuje idejno in estetsko opredelitev, način izraža- nja in obnašanja. Na ta način omogoča osebno in generacijsko identiteto dela mladih, ki še ni vključen v neposredno produkcijo in je ekonomsko odvisen od staršev, čeprav je telesno in duševno že osamosvojen.« * Problem kulturnega položaja ljudi se zreducira na problem šolstva, kajti šolstvo je na eni strani učinkovit mehanizem politične socializacije, na drugi strani paje nepismene ljudi nasploh mnogo težje izpostavljati vplivu propagandne indoktrinacije. Od tod iz- virajo resnično osupljivi uspehi realsocialistične države na tem področju. Tako je dejal Stalin: »Sedaj je poglavitno, da preidemo na obvezen osnovni pouk. Pravim »pogla- vitno«, ker bi pomenil tak prehod odločujoč korak glede kulturne revolucije.(...) Tako si mislim, da bo postopal kongres pravilno, ako bo prišel v tem ozira do določenega in popolnoma kategoričnega sklepa. (.Aplavzi).« ' Zgražanje nad »masovno« kulturo je v vladajoči, tudi avantgardni kulturi priljubljen konjiček. Poudarja se navidezno nasprotje med množično in elitno kulturo, spregledu- je pa se resnično nasprotje med vladajočo in marginalno kulturo. .Andrej Medved, na primer, zelo dosledno razvija to navidezno nasprotje: avantgardna umetnost deluje proti drobnoburžoazni morali in estetiki ter razredno - kapitalskemu revizionizmu, medtem ko kulturna industrija vodi v brezkonlliktno pozitivacijo, v totalno služnost in odvisnost splošne zavesti od vladajoče ideologije, ohranja humanistični »mit«, njeni proizvodi sproščajo meščanska čustva, ki jih vpisujejo v medij sprotne in neprekinjene konzumacije, »briše« in »črta« pojmo\no in vprašujoče mišljenje, je malikovalna m lopa, mrtva misel brezosebne mase, onemogoča rcllcksi\ iic. kriiične, kvaliiainne mi- selne tendence itd. itd. Ce komu še vedno ni jasno, pa naj za ilustracijo zla, ki ga po- \zroča masovna kultura služi še odlomek iz Medvedove 25. teze: »Masovna kultura, ki jo proizvaja kulturna industrija, je anti-kultura.« »Umetnost«, pravi Robbi-Grillet, »išče vrednote, ki jih še ni. Ta strast (...)je zame ixikritje sveta, ki še ni zaprt in zaključen, pač pa odkritje sveta, ki gaje treba še narediti, lasno, torej ne gre za solzenje sveta, ki ga je treba še narediti. Jasno, torej ne gre za sol- zenje nad zgubljeno preteklostjo, nad zgubljeno globino, nemožno ljubeznijo ... Za re- ševanje Človeškega z velikim C imam raje oglase na ulici...« Vendar pa Robbi-Grillet še vedno ostaja trdno zasidran znotraj vladajoče kulture. »Globoko verujem v indivi- dualno udeležbo pri literaturi, teatru, filmu, slikarstvu, branju, toda kolektivna ude- ležba ... Mislim, daje to ostalo na teoretični stopnji, ni šlo. Prekmalu je še.« V sodobni marginalni ustvarjalnost je kolektivna udeležba ves čas prisotna. ' Ta trend je sicer značilen za sodobne razvite dmžbe, vendar pa so pri nas v zadnjem času značilni tudi procesi, ki delujejo v obratni smeri. Značilen je na primer primer usmerjenega izobraževanja, težnja po čimprejšnjem us- merjanju življenja mladih v dominanten svet. Gre za izrazito tehnokratsko koncepcijo, ki pod firmo socializma prodaja vizijo dirigiranih, ozko specializiranih, dražbeno pla- niranih, dresiranih ipd. proizvajalcev. ' Dr. Velizar N. Najman zelo jasno pove, zakaj je temu tako. »Naposletku, kako se sada da več sasvim jasno zaključiti, eliminisanje sociopatoloških pojava iz sfere kulture može se postici borbom protiv socipatoloških pojava koje jih uzrukuju, kao i protiv njihovog taltvog dejstva koje dovodi do konfliktnih situacija. Ona se. medjutim, ne može zamisliti drugačije nego kao svesna dobrovoljna aktivnost večine članova društ- va organizovanih u sistem samozaštite.« In malo naprej: »Dok su stavovi pojedinačni, oni i nisu predmet ovog interesovanja. niti bi trebali bilo koga da zabrinjavaju, sem po- slenike u sferi kulture. Ali kad počnu da menjaju predominantne note u pojedinim ob- licima kulture, tada trea paliti svetla za uzbunu.« ' Značilno za takšno »razumevanje« anarhizma je tudi sledeča izjava Sama Hribarja: »Mislim, da pri punku ne moremo govoriti o anarhističnem in s tem protisamouprav- nem gibanju ah celo protisamoupravni ideologiji« Druga zanimiva izjava, zanimiva predvsem po svoji nejasnosti, tako kot prva, pa je: »Alternativa, ki jo zastopa punk, ni nikakršna politična ali kulturna alternativa, temveč je, oziroma bi moral bili del slo- venske kulture, predvsem pa opomin na zastoje del slovenske kulture(?), še bolj kot to paje opomin na zastoje in elitizem v njej.« Punk torej ni nikakršna alternativa (!) am- pak del slovenske kulture (?), še bolj kot to pa je opomin na zastoje in elitizem v njej. Ceje v resnici predvsem opomin na stanje v slovenski kulturi, potem predstavlja po- litično alternativo. Ce pa je tudi del slovenske kulture, potem je tudi kulturna alter- nativa. Tudi mi ni jasno, zakaj je treba stalno povdaijati. daje punk opomin, daje sim- ptom itd., da ni to, kar izgleda, da je, ampak predvsem odraz nečesa drugega. Vsaka ustvarjalnost odraža tudi okolje, v katerem nastaja. Ali se ne skriva za temi povdarki neka elitistična pozicija, ki kljub naporom v nasprotni smeri še vedno ni zmožna spre- jeti punka za to. kar je, ampak ga vidi še vedno kot nek eksces, ki pa je potencialno lahko koristen, a je sam po sebi nepomemben. Le še nakaj izjav anarhistov, ki naj služi v ilustracijo nesmiselnosti podtikanj na račun anarhizma. »Biti vladan pomeni biti opazovan, nadzorovan, špijoniran, upravljan, uz- akonjen, reglementiran, reguliran, vpokican, indoktriniran, opominjan, kontroliran, ocenjevan, precenjevan, vrednoten, cenzuriran in ukazovan od ljudi, ki nimaji niti pra- vici niti modrosti. Biti vladan pomeni biti pri vsaki dejavnosti, pn vsaki transakciji zabeležen, registriran, preštet, obdavčen, markiran, izmerjen oštevilčen, ocenjen, licenciran.avloriziran, opo- minjan, preprečen, prepovedan, reformiran, popravljen, kaznovan. To pomeni biti pod izgovorom javne koristi in v imenu občega interesa obdavčen, urjen, oglobljen, ek- sploatiran, monopoliziran, oguljen, iztiskan, ponorčevan, oropan; potem pa. ob najmanjšem znaku odpora, na prvo pritožbo biti pokorjen, kaznovan, omalovaževan, 1ф1псеп, preganjan, zlorabljen, premlaten, razorožen. zvezan, davljen, zaprt, sojen, obsojen, ustreljen, deportiran, žrtvovan, prodan, izdan; in vrhu vsega za- smehovan, smešen, osramočen, razžaljen, onečaščen. To je torej vlada; to je njena prav ica; to je njena morala.« P.J. Proudhon »Socializem bo svoboden ali pa ga sploh ne bo. Rudolph Rocker »Vsak anarhist je socialist, toda vsak socialist ni nujno anarhist.« .Adolph Fischer »Nihče ni tako podoben predstavniku buržoazije kot predstavnik proletariata« Georges Sorci '° Poglejmo si le nekaj tipičnih reakcij našega tiska. Tovariš Šetinc, odgovorni (!) urednik ND piše v članku »Kdo riše Kljukaste križe?«; »Nekatere skupine niti ne skrivajo svoje izrazito anarhistične in pronacistične usmer- ihausaufgabe; alpska pripoved) zagledali smo majhen avto in se spustili v dolino mimo krav peli smo pesem adijo planine, mama je bila prepotena po majici ki se ji je lepila na kožo. oče se ni potil, je pa vseeno pil šnops iz flaške ko je potegnil zamašek je poknilo in mama ga je pogle- dala z zapeljivim pogledom, stanejo tiodll ob strani te naše poti ga ravno ne navdušujejo konec koncev pa tudi ni družinski član poleg vsega pa je še peder in ve da oče ne mara takšnih, spom- nil sem se pripetljaja v koči ko se je peter napil in so se mu lica napela kot paradižnik, stane ga je šlatal in se kislo smejal oče ga je potem udaril in se mu v istem hipu opravičil nato ga je ob- esil na kavelj pred kočo mama se ga je tako napila da je mislila da smo v ljubljani in ne v planinah stane je jokal celo dolgo noč a jaz mu nisem mogel pomagati ker sem vedel da bi naju potem oče oba obesil pred hišo no, pa saj pato ni prvič da je oče koga obesil pred hišo vsak večer je nekdo visel tak je pač običaj pravi oče običaje pa je treba spoštovat noro so vriskali potem in še bolj pili ko so bili na višku pijanosti so se spomnili na staneta šli so ga pogledat smejali so se mu ko je on moledoval naj ga spustijo dol oče je postajal bolj in bolj zlobno razpoložen snel mu je hlače in mu s pipcem odrezal lulčka potem so kar vsi po vrsti kozlali lulčka je snedel maček jebi ga saj si stane kar za- služi to je rekel oče pa mu je bilo vseeno malo žal takšna je pa pravica naše družine staneta pa kar razumem, sedaj se drži bolj ob strani, te naše poti ga ravno ne navdušujejo, prvič in zadnjič je rekel, no pa saj ni slab fant, pravi oče. jenosti in njihovi koncerti velikokrat spominjajo na Goebbelksove shode nacistične mladine« Predsedstvo Glasbene mladine Jugoslavije, v Delu II. 12. 1981 : »Punk, rock in druge oblike sodobne popularne glasbe mladih, je bilo poudarjeno na konferenci GM J. se ne smejo izrabljati za širjenje desničarskih, neonacističnih in fašističnih ideologij. Ti po- jav j ^o naleteli na ostre reakcije in obsodbe med mladimi« \ llustrovani Politiki pa novinar Stevan Zec v članku »Uspon i pad četvrtog rajhj« ugotavlja: »Trojica najistaknutijih, od kojih su samo dva punoletna. osnovali su neo- nacističku punk-družinu po uzoru na engleske punk-neonacisle. Družini su dali ime »Četvrti rajh«. U Dugu iz 19. 12. 1981 pa novinar Rajkjo Djurdjevič v članku »Parada kukastih kr- stova« piše: »Firer« iz Ljubljane vratio se (iz Anglije, op.p.) sa idejama i prošvercova- nim simbohma kukastih krstova. Ludilo je moglo da počne! okupljeno je članstvo, »sa nama, ili protiv nas!« ... Jednog »fanta« koji se posle podpisa kolebao, vodje »Cetr- vrtog rajha« kaznile su kao izdajnika. Mučenje su snimali megnteibnom. Metode su- rovosti od kojih se diže kosa.« Za inicijalkami skriti P.L. piše v isti številki Duge; »Kao da nisu. još pre tri godine, čuli za onaj stari vic koji kaže: »Imala majka dvaglupasina. Jedan je završio u ludnici, dru- gi je otišao u Ljubljanu i postao punker.« Lahko bi še našteval v nedogled toda že zgornji citati dovolj dobro ilustrirajo siceršnji ni\o pisanja o punku v zadnjem času. To pisanje je polno polresnic in čistih laži. pri- mitiv izma, konformizma, pa tudi navadnega neznanja. Gregor Tome vsi smo za hribi in za cesto, za zelenimi lažmi, zadaj za avtomobili, bli- žajo se zeleni in oranžni tanki, nekateri so oboroženi z neunič- ljivim orožjem, starejši mladoletniki streljajo in mečejo granate, gozdovi sedaj padajo pod težo tankov, mladi fantje se smejijo in si podajajo roke. nekje za njimi se peljejo enote rumenih mro- žev. prave vulve, smejijo se na glas, krohotajo se, mimo glav pa jim letijo raznobarvni izstrelki, vsi so osvetljeni od žarometov, dekleta plešejo in se zvijajo proti oblakom, pa padajo po tleh. modri častnik govori z umirjenim glasom pametnega trideset- letnika. postavil si je improviziran govorniški oder, zbit iz desk. pod njim so mrtve kokoši, brez glav In z grdimi raznobarvnimi očmi. gledajo! on pa si otira s čela pot, prava zmešnjava, nekdo vpije »kje pa je sploh fronta«? neka ženska, ki je v prostem času kurba, si nateguje najlonke gor prav do pizde, smeji se s hrlpa- vlm glasom, kot da |i gre na bruhanje, ko gleda vse te bedake, ] ki se nekam podijo, debeluhi izstopajo iz pravkar popravljenih j avtomobilov, poskušajo rešiti situacijo, ona bruha, bruha in se ■ smeji do solz. bruhanje se razliva po puškah, nekje za gorami, ; med belimi ledeniki se prikaže sonce, vendar zahaja, postaja ! prav veselo, vsi se smejijo in objemajo, »debeluhi so zopet re- šili situacijo«, se sliši med ljudmi, pevci zagodejo eno domačo, kranjske In pivo so že tu. velika kosmata natakarica teka po dvorišču, namesto oči ima le dve krvavi luknji, na tasi, ki jo drži pred seboj, je polno hrane za pridne fante, teka od mize do mize in se prikljanja debeluhom, debeluhi pijejo pivo iz vrčkov, ki se poceja preko vsake mere. iz velikih kamionov kar naprej prihajajo lepa umetna dekleta, po dvorišču jih je že vse polno, ležijo kar tako za grmi in pod mizami, moški kažejo rdeče cure in se zdravo smejijo, hahahahahahahahahahahaha na prsih ni več medalj, nekdo vpije »vse se konča pri fuku«. nekaj se po- navlja, ponavlja, mlad moški meče v zrak kovanec, kadar pade cifra, vsi v en glas zavpijejo: »čas teče sedaj mnogo hitreje«, dajmo, vojaki, dajmo, v tanke in - naorei. 16. PAPIRNATA VOJNA V RDEČIH DRAMAH FirnARMONUl IN f^MlI^NIMI stopili smo do vrhovnega poveljstva že vseskozi smo svarili pred nevarnontjo ljudje so si nadeli za-^čitne plastike deklicam so dal ali silo ampak one so bile že mrtve in re snloh niso branile zato smo mi voili n^jmesto njih poveljniki so zmedeni tekali 0-^- kantine d:, k-mtine ven sn nrin"-th''i truola očitno streže.] stali so nekateri tam. na hribu in ooazov^-li oblake temno sive temno modre nekdo se je obešal na vrv, pa mu je vedno znova spodletelo, roke je Imel mastne, lepljive, prebral < je skledo fižola in  posilil dvanajst mačk. ^ v dvigalih je kričal д od groze, konji so hrzali nad njegovim truplom, ko je on že zdavnaj miril redarje pekla. vse si je podobno, vendar nihče ni zaskrbljen, modrec! povej nam, kako in kaj. veš, da rabimo drevo, da se pokol ustavi, smehljaš se, smehljaš, v garaži je človek, od nog do glave polit s terpentinom. dež bo. ljudje so pisali dolge stavke, ker niso imeli lopat, zastave so razobešali ob vsaki priložnosti, sešite in krvave, od njih je kapljala kri v tankih, dolgih kapljah, možje so bili med nogami krvavi in mazali so se z medom, našla ga je, ko se je valjal v jarku in kričal od bolečin. zajcu so iztaknili oči, ■ pobruhal se jim je v ^ naročje, ljudje so odreveneli 1 v tihi grozi, nekdo je j zavpil. da bo zdaj državni udar in da mora vse potekati hitro, zelo hitro, po tem dogodku je v deželi / prišla na oblast demokmskaM vladavina. j včeraj so ljudje stali v krogu in so bili napeti kot strune opazovali so letala helikopterje potern so se smejali do onemoglosti razbež.ili so se po gostilnah tn pil| preko vsake mere nek državnik je stal na mizi v roki je držal zelen semafor tudi on se je smejal in kazal curo po celem olennem prostoru smejoč skozi solze je kozlal in poljuboval ljudi na čelo imel je črno kravato in tri mozolje postavljene v 'moje dekle moje dekk dela v tovarni / 8 ur na dan / ni v pisarni/ ni tam kjer se iorade denar / stanujeva v temni lüeti / med vlažnimi stenami/ in skozi edino okno ki ga imava / vidiva k noge Ijnd^oje dekk ima 18 k« ravno toKko kot jaz / kmalu bo zima / in spet bo nastopil mraz.../ 19 STROGO ZAUPNO Nisi hodil po ovinkih hotel si obdavčili šiind komisijo hotel si spremeniti celi svet nisi vedel da je revolucija že gotova Treba jo je samo braniti bil si proti tistim ki so bih pod točko razno najglasnejši pri izkušnjah pa še najstarejši Lahko nas označite kakor vam paše samo ne pričakujte spovedi naše Nismo na svetu zato da bi se z nami igrali lahko, pojdi iz njihovega sveta dokler se še da Bil si proti zato da bi bil drugačen preveč si slišal dobrega da bi vse verjel nisi imel vzornikov bilo ti je vseeno verjel si v simbole ki ne pomenijo ničesar Izbral si boljšo pot najbolje je biti miren gledati od strani in se zabavati ukvarjaš se s problemi kijih ni nikjer za koga se boriš zakaj še sploh živiš? TI SI SRANJE Vedno 3i pazil kaj si govoril vedno so lepo govorili o tebi vedno si hotel iti više,više opiral si se m na tradicijo Ti si sranje ti si sranje Pretvarjal si se samo za druge pazil si samo na sebe drugi so stopili v partijo pa si stopil tudi ti Srečen si ker ti dobro gre denar dobivaš z goyoj^i ^Si^gš o sedanjosti ^azea o рпћ ¿'dnosti , VERIGA t v šoli je bil vzor solidarnosti zavesti ^ drugi so šli na zabavo on je bil v brigadi ni si izoblikoval prepričanja bil je kopija kopije. . . s .spoštovanjem so ga pozdravljali naredil je kariero. . . Ni imel časa za sebe sedaj ima časa preveč. . . Bil je proti kriminalu kot vsak sodoben človek bil je proti onesnaževanju in pomanjkanju bil je vedno za in ni vedel za kaj in tega se ni zavedal Gledal je v račune vse se je ujemalo dobil je priznanje za minulo delo pred pokojem pa zlato uro na krsto so mu položili 7 vencev njegova zadnja želja je bila da bi prišel čas ko. . . KO TE NI BILO II Najbrž bo res najbolje, ko bom crkaval, komaj čakam, da grem ven iz tega dreka ušivih lažnicev. Vsi po vrsti hočjo uživat. Pa kako fino znajo to prikrivat. Sicer pa bom užival, ko bom crkaval. Pa kako se slinijo, da bi me vzgojili. Bo res fino, ko jih bom zajebal, že zdaj uživam, ko jih bom pustil vse posrane ob njihovih načrtih. Bo prav fino, ko bodo ostali takole praznih rok. KO TE NI BILO III Mrliči so na britofu, prav fino se zabavajo. Ljudje pridejo kdaj tja in hlinijo svojo žalost. So jim fouš, ker niso med njimi. Izmuznili д bi se radi, snrduhi. ^ 1 I ^ Je pessm to, da pijfem vino? Je pesem to, da berem časopis? Je pesem to, da gledam vse te gnile face? Je pesem to, da se odženem in treščim z glavo v marmornati zid? Pesem za №ndić Dušana Med ulcam se veter vije, državni je praznik, pod streham megla brije. Po cestah hodijo ljudje. Na vogalih bajt so zvočniki, koračnice se od- bijajo od sten in sekajo ljudem glave. Praznik. Megla rosi ulce so sive, glej te mrzle ljudi ... z zastav kaplja kri i Med hišami hodi skupina mladcev. "2IVEL0!! !" Mi odločamo!! ! "HURAAAA!!!" Cez ker travnik bo šla cesta!!! "MI ODLOČAMO!!!" "HURAAA!!!" "HURA! MI ODLOČAMO! ! !" Megla se vleče nad pločniki. Jutro. Droben dež pada ljudem za ovratnike in se jim zažira do kosti. Po tleh je polno rdečih madežev. Molčijo. Praznik. Hiše so sive, kje ste ljudje, da vas pobijejo in bodo ulice rdeče. /27. MINI MAL MAIM -Ž8- MINIMAL MAN Patrick Шкг 1980 SCREAMERS SCREAMERS Gary Panter 2S 1977 Roman NA PAROVE RAZBROJ SE I Na prevzgojo Ulice V Irkutsku so široke, prave avenije. TrgI prostrani in veli- kopotezni. Z velikanskimi portreti vodilnih revolucionarjev in enobarvnimi transparenti. Vreme pa jasno. Nebo modro, tedne in tedne sama modrina. Ženske, mislim, da so v redu. Čeprav seveda nimam nobenih možnosti, da bi stopil z njimi v kakršenkoli stik. Glede tega so me dobro privili. Najbrž razumljivo. Saj sem zaradi njih na pre- vzgoji. Ljubljane se večkrat spominjam. Robovega vodnjaka, pa Kode- Ijevega parka, kamor sem hodil oprezovat za parčki. Ozkih ulic starega dela mesta in porisanih sledov anarhistov. Meglenega barja, pa seveda drkanja v službi. O drkanju največ premišlju- jem. Najbrž zato, ker me tukaj glede tega tako nadzorujejo. Če- prav mi ga sicer v intimnosti skreta dopuščajo. Ne gre mi v glavo, da jih je tisto drkanje lahko tako motilo. In ne vem, kako so ga lahko povezali s politiko. Kako so lahko prišli na misel, da drkam oblast v glavo. Je njihov nadzor res že tako totalen, • • • V službi sem delal dopoldne, kartica pa mi je odmerjala osemur- ni delavnik. Kot menda vsak povprečen državljan sem imel dela za štiri ure, štiri ure pa sem lahko počel tudi druge stvari. Jaz, poleg tega, da sem prebral časopis, nisem imel drugega dela in sem v glavnem samo razmišljal o pičkah in drkal. V začetku sem si ga največkrat drku na Ano. Ana je bila dobro vpeljana administrativna delavka pri kakih štiridesetih. Pri njej me je najbolj rajcal njen smeh. Kadar se je smejala, smejala pa se ni tako na ves glas ampak bolj na lahko s poudarkom, sem si vedno zamišljal, kako more v teh ustih izgedatlkurac, možev, ki ga ima gotovo dvakrat do trikrat na teden noter, ali pa od kakšnega ljubimca. Predstavljal sem si, kako ta, sicer čisto na- vadna usta, s katerimi sem se vsakdan čisto normalno pogo- varjal in so izgledala tako nedolžno, praktično vsak dan oblizu- jejo kakšen kurac, si ga vtikajo do požiralnika, ga seslajo, se- sajo, grickajo. Predstavljal sem si trenutek, ko tistemu kurcu pride v ustih, ko usta takrat hlastajoče požirajo vročo spermo, jezik pa oblizuje še tisto, kar je kurac pošprical okoli ust. Pri Ani me je recimo zelo rajcalo tudi to, da ni nosila žab ampak nogavice s pasom. Po tem sem vedel, da rada, neznansko rada fuka. To sem vedel tudi po tem, kakb je držala noge. Nekatere ženske stalno skrbno pazijo, da držijo noge vedno skupaj. Tudi kadar so za pisalnimi mizami in so za predali praktično skrite. Ana ne. No, kadar je bila večja družba, ob kavi, sestankih in pod- obnih priložnostih že. Kadar pa smo bili sami v sobi in je bil na videz vsak zatopljen v svoje delo, je povsem sprostila noge. Včasih, kadar sem šel vreči papir v koš, sem opazil, s kratkimi in prikritimi pogledi v desno, kjer je sedela, da je noge tako raz- širila, kot da bi sedela na kakšni sveči ali pa podobnem pred- metu. Včasih se mi je celo zazdelo, da jo vidim, kako nekaj men- ca z nogami; takrat je izgledala prav tako, kot da bi se njena piz- da igrala s tujkom, ki ga ima v sebi. • • • Potem pa sem začel vse več in več drkati na šefinjo naše ana- litične službe tovarišico Jermanovo. Ne vem sicer točno, zakaj. Ženska srednjih let je in čeprav je dovolj prijetna, deluje kar ne- kam preveč strogo. Me je res zato tako privlačevala, ker je še- finja in družbenopolitično aktivna, zato ker sem si lahko pred- stavljal, da če drkam na njo, da drkam na oblast, da drkam ob- last v glavo, kot se temu lahko reče? Ne vem. Res ne vem. Vse sem počel popolnoma instinktivno. Bil sem kot pes kadar se goni. Kot pes, ki mu po urah neprestane- ga čakanja pred uto svoje izvoljenke začne v kepah curljati pena iz gobca. Nisem več drkal samo na skretu oziroma kadar sem bil sam v sobi. Ni me motilo, če sem Jermanovo, kadar sva sedela vsak za svojo pisalno mizo, gledal naravnost v oči, hkrati pa pod mizo divje drkal. Seveda se je enkrat moralo nekaj zgoditi. Bil sem vse bolj pred- rzen, čeprav sem dobro vedel, kako hitro me lahko odkrijejo... Imel sem smolo, da je bilo to ravno med nekim kongresom. Jer- manova je imela celo neki referat in v službo je prišla samo zato, kot je rekla, da ga v miru pretipka in še kaj doda, če bo ugotovila, da je to potrebno. Bila je čudovito oblečena. Jekleno sive nogavice, brezhibno krojen temno plav kostim, že skoraj uniforma, do skrajnosti pre- cizen make-up. Videl sem jo, kako se sklanja nad referatom, kako ji oči sijejo v divjem vzburjenju. Najprej sem celo pomislil, ¡ da jO je začela dajati vročica, potem pa sem le spoznal, da je praktično tik pred orgazmom. Bila sva sama v sobi in tudi sam sem se divje prijel za kurca. Nisem mogel več zdržati za pisalno I mizo. Stopil sem, kar tako s kurcem v roki, proti njej, da si po- bliže ogledam sceno. Vedel sem da tvegam veliko, vendar pa me to takrat ni prav nič motilo. Še zdaj lahko rečem, da se je za tisto doživetje splačalo vstati s stola. Jermanovi sem se približal na meter, dva, tako da sem vse lahko videl povsem natančno. Ni sedela v svojem fotelju, ampak na navadnem lesenem stolu, ki je bil precej nižji. Široko razkrečene noge je opirala na spodnje mizne predale. Z levo roko si je, kot da povsem brezbrižno, podpirala glavo, v desni roki pa je držala velik, z rdečim žametom oblečen tulec, v katerega je sicer shra- njevala svoja priznanja, in si ga vtikala v pičko. Tulec je moral imeti v premeru vsaj deset centimetrov, vendar pa sem dobil ob- čutek, da bi pizda lahko požirala še večje kose. Bila je neznan- ska, hkrati pa je, povsem obrita, izgledala skoraj dekliško ne- dolžna. Prizor me je povsem očaral, prikoval na mesto. Nič več nisem kot nor grabil po kurcu, samo še čisto nalahno sem ga božal, pa vendar sem vedel, da lahko vsak trenutek pričakujem močefid- no salvo. Tedaj me je Jermanova opazila. Vendar, kot da ni bila nič pre- senečena. Dolgo časa me je gledala s tistimi, tedaj motnimi in zasanjanimi očmi, in ko je njen pogled obstal na moji zabuhli ba- tini, ni storila drugega kot da si je za rinila tulec še globlje v pizdo. Vedel sem, da je to tisto dolgo prihajanje, o katerem toliko žen- sk samo sanja. Tudi sam nisem več zdržal. Kurac je začel briz- gati sperno s tako silo, da sem kar klecnil. Kljub temu pa sem curek sperme le še uspel osredotočiti na Jermanovo. Tudi tak- rat je ostala povsem mirna. Le z jezikom se je obliznila okoli ust, kot da bi hotela povedati, da si takšnega tuša še želi. • • • šele nekje sredi tistih mukotrpnih zasliševanj sem začel slutiti, koliko tega so oni vedeli. Da bi spoznal pravo resnico o dometu njihovega vedenja (recimo, ne vem niti, ali sta Ana in Jermanova njihovi osebi ali ne), pa mislim, da bo potrebno počakati vsaj do naslendjih volitev. II Na položaje Iz Irkutska me je pot vodila naprej. Ne vem sicer natančno, kam, vem pa, da se bom od tam rad spominjal tiste prelestne scene. Prigodila se nam je v nekem prijaznem mestecu, le-to je ležalo v vznožju prelepega hribovja, ki je bolj kot na južnoameriške Ande spominjalo na Kavkaz. Tam sem postal član neke pomož- ne zaščitne enote, ki je neki večji matični varnostni enoti poma- gala utrjevati položaj na tem območju. Ni nam bilo slabo pod vodstvom Generala Mraka, kot smo mo- rali klicati našega šefa, za katerega sicer še sedaj nisem pre- pričan, če je sploh imel kakšen čin. Bil pa je dober z nami, per- verzni general, imel nas je rad in znal je poskrbeti, da se zaba- vamo. Se posebno pa se je potrudil takrat v tistem mestecu med Andi in Kavzakom. Najprej nas je dodobra napojil. Popivali smo od jutra, vmes pa smo večkrat tudi dobro mezili, tako da smo res potrebovali samo še kakšno zdravo telovadbo, da bi zabavi posadili olivo na pico. Generalu se je seveda kmalu utrnila genialna zamisel. Na- jprej je velel slehernemu natočiti kupico do vrha, potem pa nam je razložil plan. Da je v mestu znana trgovska akademija, kjer študira cvet okoliških deklet. Da je z njimi vse v redu in prav, da pa jim ne bi prav nič škodovalo, če bi jim taka elitna enota, kot smo mi, še malo bolj utrdila zavest. . . Po še nekaj popitih kupicah medice smo bili vsi prepričani o tem, da mora biti to utrjevanje zavesti zadeva popolnega učin- ka. Da torej ne gre samo za to, da ti utrjuješ zavest ampak, da jo tudi utrdiš. . . Moralo je izgledati^ veličastno, ko smo se ob sončnem zahodu razpostavili okoli nekdanje grofije, sedaj trgovske akademije. Bili smo oblečeni samo v čevlje za v mesto, kravate in pa de- santne čepice, te vedno pridejo prav; kurci pa so nam tako št- rleli pokonci, da bi bili še v 9. topniški, ki je sicer znana po po- vprečju svojega kalibra, ponosni na nas. General Mrak nam je v kratkem nagovoru pred naskokom še enkrat na grobo oslikal politični pomen akcije, še enkrat nas je opozoril, da ne uporab- ljamo sile, potem pa je z njemu pristno mehkobo zarjul: Na po- ložaje. . . • • • Da, časov pod Generalom Mrakom ne bom zlepa pozabil. Če- prav so potem kmalu prišle premestitve, čeprav sem spoznal mnogo tega in onega, izkusil marsikaj, doživel mnogo lepega in bridkega, čeprav sem se na koncu celo uspel vrniti domov, ne bom nobene osebe, nobene stvari ohranil tako jasno v spominu, tako globoko v srcu, kot starega morbidneža Generala Mraka. On me je prepričal, da drkanja ne potrebujem več. Z njegovo po- močjo sem, preko takih praktičnih spoznanj kot je bilo ono opi- sano maloprej, prišel do spoznanja, da je nekaj vredno še več. Na parove razbroj se. . . ... je zatulil četni narednik Merčun. Sicer Slovenec iz Ilirske Bistrice. "Parni može u kantinu, ostali za deset minuta zbor- u potpunoj bojnoj spremi.« Bil sem med tistimi, ki so šli v kantino. Tiste čase so nam to do- voljevali le poredkoma in vedel sem, da se ga bom napil kot ži- val. Vedel sem tudi, da bo s tovariši enako in da bo v kantini, ko bodo začele peti steklenice in žvižgati težki usnjeni pasovi, lah- ko celo bolj vroče kot gori v hosti, kjer se neparni ubadajo z oko- liškimi gverilci. . . Ni bilo ravno tako. V kantini so nekateri sicer res staknili nekaj poškodb - urezi, odrgnine in take stvari, eden pa je poleg hrane in pijače skozlal domala cel želodec, vendar pa je bilo s fanti, ki so se po hosti ubadali z gverilci, precej drugače, kot smo si predstavljali. Komaj polovica se jih je vrnila. Druge gverilci najbrž že predelu- jejo v energin. Njih smo se, pred četnim pregledom in obvezno jutranjo telovadbo, spomnili z enominutnim molkom. »U zbor,« je zatulil Lajoš, namestnik četnega narednika Merču- na, Slovenca iz Ilirske Bistrice, ki je bil med tistimi, ki se včeraj niso vrnili iz hoste. »Na parove razbroj se. . .« Bil sem med neparnimi. In imel sem deset minut časa, da se v popolni bojni opremi pojavim v zboru. Rosetta Brooks: SLOG BRUTALNOSTI, »S/M (sado mazohizem) je seks visoke tehnologije. Zahteva toliko časa in predajanja, da si ne želimo nikogar lastiti ves čas. Zadovoljna sem z njihovo seksualno podrejenostjo. V tem je razlika med resničnim suženjstvom ali izkoriščanjem in S/M. Zanima me nekaj kratkotrajnega, užitek, ne eko- nomski nadzor ali prisilna reprodukcija.« »Morda prav zaradi tega S/M tako ogroža etabliran red in morda je zato tako strogo kaznovan in preganjan. S/M vloge se ne nanašajo na spol ali seksualno orientacijo ali raso ali razred. Moje lastne potrebe mi narekujejo, katero vlogo bom prevzela. Naš politični sistem ne more prebaviti pojma moči, ki ni povezan s privilegijem. S/M prepoznava vlogo erotike kot podstati našega sistema in si jo skuša pridobiti nazaj. Nekaj ogromnega in trdega stoji pod duhovnikovo haljo, policajevo uniformo, predsednikovo poslovno oble- ko, vojakovo kaki uniformo. Toda falus je močan samo, do- kler je prikrit, povzdignjen na raven simbola, nikoli izpo- stavljen ali uporabljen v dejanskem fukanju. Policaj, ki mu nabreklina štrli ven, je lahko kaznovan, izločen, podrkan, lahko tudi sedeš nanj, toda preneha biti pol-bog. V kontek- stu S/M postanejo uniforme, družbene vloge in dialog paro- dije avtoritete, izziv le-tej, spoznanje njene skrivne seksual- ne narave.« »Vlade so utemeljene na seksualnem nadzoru. Vsaka sku- pina ljudi, ki si pridobi dostop do avtoritarne moči. postane soudeleženka takšne ideologije. Začne perpetuirati in uve- ljavljati seksualni nadzor. Ženske in pedri, ki so sovražni drugim seksualnim manjšinam, se opredeljujejo za fašizem. Nočejo, da bi se uniforme izrodile v nošo - hočejo svoje last- ne uniforme.« Pat Califia: SEKSUALNOST NA MEJI Kaj se zgodi, ko se noša izrodi v modo? Ali to izziva moč na »vrhu«? Ali lepi hetero fantje in dekleta, za katere je fetiši- zem le retorična aura, in za katere je nasilje nekaj, kar se vidi na TV, z neko premeteno dvojno negacijo izpraznijo in raz- vodenijo izziv, ki ga predstavlja S/M? Po mnenju Gergesa Bataillea je vsa erotika oblika bogoklet- stva. Čar erotike je po njegovem v tem, da je »grešna«; krši vse običajne norme spodobnosti. Erotika je ločena od življe- nja normalnih ljudi, vključenih v domačno udobje spolnosti zaradi reprodukcije - in je nazadnje ločena od ljubezni same. Toda kako tesno je ta prekoračitev povezana s tržnim pro- metom, z blagovnostjo? Je S/M moda simptom kulturnega propada in dekadence, izziv avtoriteti razmerij oblasti? Ali pa S/M moda sama po sebi preprosto odraža rastočo moč obstoječih razmerij ob- lasti? ТУ Murder: Helmut Newton, ¡975 Helmut Newton je v sedemdesetih letih prekršil nekaj tabu- jev v svetu modnih revij. V »popolne svetove«, ki nam jih je ponujala reklama itd., je vpeljal grožnjo distopije. Names- to spolne harmonije in stabilnosti so Newtonove podobe odražale konflikt in fragmentiranost. Prikrita erotika se je spremenila v odkrito spolnost. Pol-akti, ki so postali spo- dobni v paradižu reklam za deodoranse, postanejo grožnje implozije v pekel mestnega življenja. Postopno vse bolj eksplicitno lezbične, S/M in fetišistične teme in asociacije v Newtonovih fotografijah so sprva vodile do cenzure (angleški Vogue), nazadnje pa k splošnemu pri- znanju in k novemu žanru modne fotografije. Zaradi pre- proste udarnosti njegovih podob sredi »čistih«, drugih sve- tov modne reklame vrnitev k staremu nazaj ni bila več mož- na. Subverzivnost Newtonovih fotografij se kaže v tem, da reducirajo vse druge modne fotografije na enakost, na lah- koten odnos med potrošniki in njihovimi namišljenimi sve- tovi. Grožnja z nasiljem in s posilstvom, s spolnim bogoskrun- stvom dela iz Newtonovih podob »pasti za pogled« (Lacan). Narejene so tako, da pritegnejo pozornost. S tem v zvezi se moramo zavedati vse manjšega učinka v razvoju Newtono- vega dela. S tem, ko si je ostala modna fotografija prilastila in razvila to novo področje podobe proizvoda, tudi Newto- nove podobe izgubijo začetni šokantni učinek. Propaganda ni nujno vabilo v udoben drugi svet domišljije. Lahko je izziv. Če izgledajo reklamne obljube lažne, zakaj ne bi poudarili lažnosti podobe in s tem izzvali domišljijski svet v sami osnovi? Oblačila, v katerih te posilijo, čevlji, v katerih te najdejo mr- tvega, šal, s katerim te zadavijo - Newtonove fotografije ob- ljubljajo nasilje, surovost in smrt. Proizvod je manj pomemben kot podoba proizvoda. Med potezami, ki najbolj bodejo v oči pri Newtonovih modnih fotografijah, je konvencionainost, celo konservativnost mode, ki jo propagira. Ne dela reklame za S/M modo. Ali bi to počel ali ne, če bi S/M moda postala prevladajoča v se- demdesetih letih, ni pomembno. Newtonovo delo je bilo subverzivno zato, ker je zelo spodobne izdelke visoke mode ogrozila ost seksualnega nasilja, manifestiranje odnosov moči, ki so del uniform srednjega razreda, kijih njegove sli- ke tako minirajo kot propagirajo. Pomembno pri tem je, da je do spremembe najprej prišlo v svetu trgovine (modna fo- tografija), še preden je S/M moda postala realnost s ceste. Zgleda, daje Newton med vsemi modnimi fotografi najbolj ravnodušen do mode. Kaže, kot da niti ne poskuša predsta- viti njenih kvalitet. Zanima ga podoba. Ustreči potrebam stranke je sekundarnega pomena. Vloga modnega fotografa predpostavlja vse večji nadzor. Začenja diktirati pogoje in kontekst, znotraj katerih se moda ustvarja in konzumira - eksplicitno. V ospredje prinaša fetišizem, odnose moči in spolnega nasilja, kije sicer implicitno v celotni modni fotog- rafiji. Njegove podobe so najbolj šokantne, kadar je subver- 32 tiranje tujega glavnega toka modne fotografije najbolj po- tuhnjeno. Na primer: dokaj zgodnja serija fotografij »Zgod- oa OHHH« je reklamirala klasične večerne obleke iz sifona. Zgolj rahel namig na karkoli grozečega v upodobitvi niza koketnih gibov med urejenim buržoaznim moškim in dve- ma klasično elegantnima ženskama skozi različne epizode je prisotnost dveh velikih psov. Toda v zadnji fotografiji sek- vence zgleda, da moški grabi žensko za prsi. Ali jo je v prsi udaril? Moški izgleda čvrst in mrk. Usta ženske so odprta, oči pol-zaprte. Lahko gre ali za ekstazo ali pa za bolečino. Težko je razbrati, kaj se dogaja. Fotografija je nejasna in neostra. Toda ali predstavlja nejasnost divji trenutek, ki ga je ujel nepripravljen aparat, ali trenutek ekstaze v nejasnem romantičnem slogu, običajnem za modne posnetke večer- nih oblek iz sifona? V negotovosti 1п1ефге1ааје tega niza fo- tografij je ogrožena krhka izumetničenost ženskega oblačila. Obleka iz sifona postane pretveza za spolno nasilje. Krhkost »fasade« na ženskosti srednjega razreda pokaže svojo drugo stran v dominaciji. Izumetničenost videza je poudarjena - tujost modne podobe. Ta poudarek na tujosti in izmetničenih potezah modne fo- tografije je značilna za Nevvtonove najuspešnejše posnetke in serije. Njegove manekenke so takšne kot bi prišle narav- nost s tekočega traku. Hladne in daljne, rezilo njihove ero- tike je njihova nenaravnost - njihova neresničnost. Ženski stereotipi se nič več ne stapljajo z naravnim okoljem, v ka- terem se predstavljajo in perpetuirajo. Udobna prizorišča za modne podobe so razbita. Stereotip izstopa kot tuj, vendar kot objektiven v svoji zlaganosti (kot realnost, ustvarjena z aktivnostjo modne fotografije). Ne gre toliko za to, da bi bila .ženska erotizirano, kot za to, daje njena erotičnost zredu- cirana na površje, blišč modne podobe. Newton fetišizira smrtne značilnosti ženske seksualnosti kot njeno redukcijo na podobo. Razburja ga prav proces fotografije in odnosi moči, ki jo vsebuje. Meja med manipulativno prisilnostjo mesa in manekenke postane bistvo medsebojnega učinko- vanja erotičnega med živim in mrtvim (med naravo in izdel- kom). Umetni svet podobe je edina obljubljena dežela Newtono- vih reklam. Podoba poslane videz na sebi in za sebe. Modno podobo sprejmemo kot zlaganost. Saddle I: Hetmut Newton, ¡978 DRUGA KOZA Oblačenje mrtve kože, prepuščanje telesa usnjenemu kom- binezonu, je lahko za punka in za fetišista usnja čisto dru- gačno izkustvo. Toda fetišizem in odvisnost sta verjetno več kot zgolj naključno povezana tako s S/M kot s punkom. Gre za podobno prekoračitev. Tisto, o čemer bi se strinjali tako punker v tesnem usnju. Pat Califia in katerikoli bralec Atomaga (revija za fetišiste gume, usnja in plastike) je, da jim daje druga koža občutek varnosti pred svetom. Fetišist uživa v tem, da je fizično ob- krožen, kar je v skrajnostih fetišizma gume in usnja skoraj čutna deprivacija. Ta izguba neposrednega stika z svetom, občutek da je lastno telo odmaknjeno, stisnjeno, proizvaja občutje kot daje lastno telo drugo (kot posredovano). Feti- šizem je čutni narcizem za telo kot posredovano. Punker prevzame simbolično povezanost usnjenih vezi iz odnosa gospodar/žrtev, da bi izpadel grozeč. To je druga ob- lika oklepa - bolj ohlapna koža, s katero se punker-ica pred- stavlja kot zunaj in kot tuj samemu sebi. To poenostavlja stik z zunanjim svetom (z drugimi), tako kot ga poenostavlja mrtva koža na čutnem nivoju. Poleg tega, da se fetišist usnja zavaruje pred zunanjim sve- tom, privede ta svet tudi v bolj neposreden čuten stik s te- lesom. Na poti od fetišizma za plast usnja do gume in v za- dnjem času plastike stopa posameznik v niz kulturnih ab- strakcij lastne žive kože. Punk se veže na drugačne kulturne abstrakcije. Zlit iz ste- reotipov filmov groze, s-f tujih bitij, in obrabljenih asociacij na staro pornografijo, vključuje punk imidž S/M kot asocia- cijo, kije potlačena bralstvu Atomaga, ki se oblači naskrivaj in si želi, da bi jih pustili na miru v anonimnosti, kjer bi se lahko prepuščali svojim nedolžnim poželjenjem. V usnjeni koži lahko sadist uprizarja fantazijo drugačnosti - telo kot tudi dobro podmazan stroj uprizarjata kruto gos- postvo nad žrtvijo (mesom). »Višek« postane posredovan z usnjem, abstrakcija gospodarja. Toda ali gre za gospostvo ničejanskega nadčloveka ali za fantazijsko vdanost super- moški ali superženski kameji? To, kar je skupno kopici ju- nakov in junakinj stripov, so njihova tesno prilegajoča se oblačila. To jih povezuje z akcijo (uniforma igra podobno »ceremonialno« vlogo). Toda usnjeno oblačilo je uniforma autsajderja - nadčloveška koža, ki jo prevzame pri obredu nasilja. Zapeljivo je misliti, da izhajajo usnjena oblačila fe- tišistov in sadistov iz istega prvotnega vzora kot pol-standar- dni modeli, videti kožo kot retorično nulto točko modne konvencije. Toda avtentična S/M moda je prav tako prepletena s film- skimi in stripovskimi stereotipi kot punkovska. Le njen nivo prilastitve je bolj nedolžen. Pri spremembah sloga gre za to, da se sledi času, ne pa, da se izgubi vsak stik z njim. Fantazija transformacije pomeni za fetišista ali sadista ures- ničitev kulturne abstrakcije, kot tudi umik v zatajevanje in prisiljenost v usnje abstrahiranega telesa. Občutek, da si bil nekoč oddaljen od sveta (lahko bi rekli v drugem svetu) prav toliko pripada kulturni mediaciji sprejetih stereotipov kot pripada »naravnim« mediativnim lastnostim usnja. Za punk je ta tujost in abstrakcija predmet javnega razkazova- nja, medtem koje za fetišista predmet zasebnega sanjarjenja. Prispevek punka k modi je v tem, daje uvedel tujost v mod- na oblačila. Verige in jermeni za noge so zgolj simboli uje- tosti. V »Sexu« je še cenenost plastike čisto retorična. Očit- nost goljufije je del novega nivoja izmenjave, ki ga vsebuje sprejemanje modnega izgleda. Običajno predstavlja vrednost modnega izgleda preseganje izumetničenosti, določenih in prepoznavnih stereotipov starejših modnih izgledov. Cilj je bil izgledati naravno. Punk je izhajal iz tega, daje skušal izgledati izumetničeno. Gre za kulturno prekoračenje, toda prekoračenje, ki je bilo že od samega začetka obsojeno (načrtovano?) na to, da vzdržuje mehanizem spreobračanja imidža v prekoračenje. Stereoti- pov seje moč polastiti kot starih, mrtvih lupin starih stra- V in želja. Punk predstavlja podobo mrhovinarja, ki živi od ostankov kulturnih ruševin. Modna podoba se troši kot prazna, ne pa kot domišljijska polastitev sveta samouresni- čenja. Seksualni stereotip doseže stvarnost s tem, daje že na prvi pogled lažen. Dediščina Helmuta Newtona v modni fotografiji (in na dru- gih področjih reklame) in vpliv punka na modo sta med dru- gim dva pomembna faktorja, ki sta prispevala k temu, da so podobe S/M v zadnjih letih dominantne. Morda S/M izziva na nivoju razkrivanja erotične podstati dominantnih prija- teljskih vezi in sprejetih oblik družbenega nasilja, kot pred- laga Pat Califia, toda dominantne sile, vsaj kolikor se odra- žajo v sedanjih podobah medijev, bolj očitno zanima upo- raba S/M podob kot pa njihovo potlačevanje. Redukcija seksualnosti na medsebojno učinkovanje moči; moda kot ujetost; modna podoba kot oblika prisile in dominacije; S/M izgleda kot demistifikacija kulturnih institucij. Opazu- jemo njihovo redukcijo na eros moči. Toda retorika devia- cije in čudaška nenaravnost S/M izgleda le kot še ena oblika potrošnje in potrjevanja kulturne reprodukcije. S tem, ko sprejema dominantne podobe naše kulture kot lažne, nas uči sprejemati univerzalno gospostvo umetnega. Gledati na pojav S/M podob kot na spontano izkazovanje kulturne dekadence je verjetno pretirana simplifikacija, saj je jasno, da je prav priokus dekadence tisto, kar se prilašča pri prevzemu mode. S/M vrača tabu v dolgčas potrošnje, podobno kot je punk prevzel nacistične insignije, s težnjo in privlačnostjo k priznanim družbenim in kulturnim ekstre- mom kot sredstvom premagovanja dolgčasa. Vse resnične zveze razpadejo. To odraža določen cinizem do kulturnega obstoja, a predstavlja tudi novo stališče življenja z umetnim. Vstop S/M podob v množično kulturo služi zgolj kot dokaz za to, da ni pomembnih odklonov - da ni izhoda. Punk je dokaz za varljivost individualnosti. Kot delni reprodukt in delni deviant uteleša punkovski imidž navezanost indivi- dualnosti na umetno. Individualnost postane zgolj zavestno prejetje pretiranih kulturnih stereotipov. Ce je bil punk sploh kdaj mišljen kot subverzija spektakla, mu je bilo usojeno delovati kot stopnica k višjemu redu spektakularnega. Zmožnost množične kulture za to, da ob- uja in proizvaja svoj lasten autsajderski položaj je odsev na- raščajočega reda odnosov moči znotraj medijev, ki izvajajo nadzor nad oblikovanjem kulture preko fragmentiranja, ne pa preprosto prek združevanja okoli ene podobe. To samo po sebi ni nič novega. To, kar se je morda spremenilo, je zmožnost kulture, da vsebuje nezdružljivo zbirko kulturnih svetov in imaginarnih načinov življenja. Morda se približu- jemo situaciji popolne vsemogočnosti in avtonomije mno- žične kulture, ki sta jo predvidela Adorno in Horkheimer (Kulturna industrija: Razsvetljenstvo kot množična preva- ra) kot »Triumf reklamiranja v kulturni industriji« kot toč- ka, na kateri se »potrošniki čutijo primorane kupiti in upo- rabiti njene proizvode, čeprav vidijo skozi njih.« Modna podoba običajno uteleša neko enost s svetom, na- ravno stališče, ki zahteva visok nivo kultiviranosti. Svoje korenine ima v renesančni ideji »miline«. Ko uživamo v na- mišljenem paradižu ali utopiji modne podobe se učimo pro- jicirati sebe ven iz sedanjosti naše nesvobode in odnosov ne- moči, za katere čutimo, da nas omejujejo. S prisvojitvijo druge kože kulture vstopimo v namišljeno projekcijo, ki presega njene meje. Je pa to tudi način, za katerega se kot posamezniki skrijemo kot naravni primerki in se pojavimo pripravljeni na soočenje s svetom kot tipi. Celotna dinamika mode je osredotočena na nasprotujoče si imp'ulze razkriva- nja in prikrivanja. Moda je tako preseganje tipičnega kot umik v tipično. Naša navezanost na modo se znotraj spek- takla kulture deli med spektakularne manifestacije indivi- dualnosti in umik v spektakularno anonimnost tipa. Prevladujoči trendi zadnjega desetletja so zamenjali obljube trenutne svobode z zagotovili večne odvisnosti in namigi na paradiž ali utopijo s peklom in distopijo. Toda temeljna di- namika mode je ostala nespremenjena. Referenčne točke za simbole mode se zgolj povečajo. Za razliko od preproste na- vezave na starodavne kreposti lepote, miline in narave nudi svet grdega, tesnega in umetnega novo bogastvo simbolične- mu slovarju mode. Negacija je vključena. S/M kuplet gospodar/suženj in aktiven/pasiven je skoraj emblem kulturnega in umetnega. Predstavlja vloge in stališ- ča, ki jih kultura in družba vsiljujeta. Michel Foucalt vidi S/M kot nekaj kar seje pojavilo na določeni točki zgodovine (pozno 18. stoletje) in kot odsev nove kulturne zavesti sek- sualnosti kot nečesa neodvisnega od ljubezni, religije in nuj- nosti telesne reprodukcije. Zaradi predstavljanja seksual- nosti kot moči izgleda, da so odnosi moči v družbi istočasno zakoreninjeni v naravi seksualnosti in daje seksualnost za- koreninjena v odnosih moči v družbi. S/M je izum čiste sek- sualnosti. Redukcija spolnosti na preprosto družbeno opo- zicijo moči in nemoči predstavlja nesvobodo. Je ujetost tis- i tega kar nam je po našem mnenju najbliže izumetničenosti kulture in odnosom moči v družbi. Predstavlja grožnjo na- jbolj utrjenemu dualizmu v življenjske izkušnje - zaseb- no/javno. Ravno zaradi tega je vedno zasedal področje na robu tabuja v družbeni zavesti. Čudaštvo predstavlja ome- jitev seksualnosti na lažne odnose mestnega življenja, kul- ture. Eksplicitno pravi, da »ni izhoda«. Morda njeno spre- jetje na nivoju mode predstavlja bistveno razveljavitev tega pomena ali pa morda realizacijo nečesa kar sta si Adorno in Horkheimer predstavljala kot neizbežno nesvobodo totali- tarne potrošniške kulture v kateri »povpraševanje« nad- omesti preprosta poslušnost. Prevedel G. T. mladi mislijo o smrti mladi mislijo o religiji mladi sanjajo o drogi sami zafukani idealisti ampak rad bi bil strt, ampak rad bi bil strt! še zmerej sanjajo o lepoti ko sedijo na gnojniti kupih vidim jih hočjo v naravo vidim jih hočjo proč cel življenje se umikajo i cel življenje se skrivajo j cel življenje se umikajo I cel življenje se skrivajo I z umikanjem se ne doseže cilj mimogrede, a imaš sploh kakšen cilj a imaš sploh kakšen cilj v,/ a imaš sploh kakšen cilj? yS vsak dan praznovanje vsako noč pijančevanje pomikanje po mrtvem mestu sedem dni v tednu: - i - zmerej jih je več J - zmerej jih vidim več 4 - zmerej nas je več je to tisto največ kar lahko nardiš ^ ne upaš it naprej ne upaš igrat drugačnih iger ne upaš It naprej, ne upaš it naprej ne upaš It naprej včasih je treba kej riskirat m ti se bojiš za svojo rit včasih je treba tvegat včasih je treba kej nardit ne upaš it naprej, ne upaš it naprej! tvojih sposobnosti ni zato te oni zunaj ljubijo pijan od nasvetov, modrosti njihovo čudovito ljubezen ljubezen, ljubezen, . . . z njo ubijajo tvojo voljo z njo ubijajo tvojo voljo'' kva boš naredu, kva boš naredu? kva boš naredu proti temu, proti temu? kva boš naredu, . . . i nč ne boš naredu. nč ne boš naredu NČ NE BOŠ NAREQU! — rdeča luč prodira skozi mene ubija stvari ubija ideje občutke svet brez sreče kriminalka na TV ekranu reke krvi nasilje in ljubezen industrijska limonada na recept za ljudi za ljudi kaj naj storim naj gledam njih naj izbiram med drekom in ljudmi?j ni razlike isto sranje povsod leži ^ drevo sredi mesta, betona ¡ propada umira in se duši mesto ostane drevo se posuši za ljudi fl za ljudi Ш reka teče polna mrtvih rib ■ starec teče s palico v hrib I mesar zaklal je svežo kravo dali ste mi vaše ime dali številko 392685 da nadzirate mojo svoboda da nadzirate moje gibanjeJ to je prevara prevara ^ svoboda je prevara Ш zafukana prevara ^ za ljudi »Ce na| bi imeli kulturno pluralistično družbo, potem moramo razviti socialistično kulturo, ki ohranja progresivne elemente različnih subkultur, ki so se bile razvile, in nasprotuje reakcionarnim tradicionalnim elemen- tom, ki se najjasneje manifestirao v rasizmu in seksizmu.« (Mike Brake, The Sociology of Youth Culture and Youth Subcultures, London 1980, p.viii) Tudi kak širši zapis na temo subkultur ne bl bil odveč, toda zaenkrat se bom omejil le na nekatere aspekte, povezane s punkom in prej ome- njene prihranil za kako daigo priložnost. Posebej se je vprašanje sub- kultur na analitični ravni aktualiziralo po razvpiti »aferi«, ko je vrsti naših medijev nekako spodletelo, da bi punku naprtili »nacizacijo«. Prav tako pa se je to vprašanje aktualiziralo v dneh, ki so bili potisnjeni med deveti kongres slovenskih komunistov in obletnico Osvobodilne fronte. Na kongresu je namreč Vlado Šestan podal referat na temo -ene kulture, ker je lahko le ta nosilec edinstvenih, univerzalnih človeških vrednot« — seveda je ta kultura pojmovana klasično — kot poustvarjanje in soustvar- janje — »v nasprotju s tem pa se javlja pojem mladinske kulture kot sub- kulture ali ponekod kontrakulture s čisto določenim idejnim ozadjem«. Tovariš seveda zagovarja najširšo odprtost kulture, subkulturi pa pripiše vlogo omejevanja in krnitve mlade generacije. Če ob tem iz vsega re- ferata veje globoka »navezanost« na Roszaka in avtorje, tipične za kontekst neke subkulture, ki ima značilna kontrakulturna obeležja iz šestdesetih let (doba hipijev, nirvanizma, freakovstva), potem je takoj jasno, da avtor med pojmoma subkultura in kontrakultura NE LOČI po- menske razlike. V tem, sedaj že »zgodovinskem« kontekstu seveda ne more mimo punka, in ker je odkril magično formulo ene in edine uni- verzalne kulture, je vse, kar vanjo ne spada ali pa predstavlja njeno negacijo, zreducirano na »skupni idejni in psihološki imenovalec« kontra- /sub/-kulture, na skupne značilnosti negativnih vplivov in »tujih ideolo- gij«. Pri tem seveda punku (ki je bil tudi reakcija na pasivizem hipijev, na introspekcijo namesto akcije, na ponotranjanje namesto povnanjanja potreb po aktivnem poseganju — ne glede na način — v ta svet, v vsakodnevno realnost) ne določa njegovega mesta prav v nekaterih točkah, ki predstavljajo praktično negacijo in obenem višek razvoja (»zgodovine«) subkultur. Tudi za laika izzveni naslednja trditev nekako nelogično (citat): »S tem (omenja Roszaka, Fromma, Junga — opomba avtorja) povezana kultura notranjega samoodkrivanja, eksperimentiranja zavesti, kultura, ki je obrnjena k doživljanju namesto k dejanju, se po- javlja v raznih oblikah. Skupaj z njo se pojavlja tudi nova glorifikacija anarhije — parola anarhija je enako svoboda, ki jo vidimo v tistem za- okroženem znaku punka ali panka, ne da bi seveda to pomenilo, da se kot tak vedno tudi zavestno sprejema. Z vsem tem se prepleta inspira- cija vzhodnih duhovnih tradicij, meditacija joge, zena itd.« Citat nedvomno izvrstno ilustrira nam že znano metodologijo Nedelj- skega dnevnika, ko neki negativno označeni stvari hitro pridenemo še drugo in to prav tako očrnimo — pri tem se seveda raje ne bi lotevali še upravičenosti prvotne trditve, ki meče senco na vse, kar je v zvezi z njo. Vsak tak pristop pa temelji na redukcionizmu in nerazumevanju vsebin in pomena punka, skratka pomanjkanju specializiranega znanja, ki bi po vse pravilih morato biti tudi pri nas osnova za kakršnekoli izjave ali referate, posebej še za tiste, ki se pojavijo na kongresu avantgarde našega delavskega razreda (sic!). Povsem logično bi bilo, če bi tovariš na koncu referata posredoval delegatom še naslov kake komune, kjer bi si razne delegacije lahko ogledale punkovce in hipije v dmžnih meditacijah, med- tem ko pavze izrabijo za risanje anarhističnih znakov po stenah. Vse te kontra-/sub/-kulture (in z njimi povezani pojavi) so prinesene z vzhoda, toda preko sredstev zahoda, s posredovanjem zahoda, torej so vse to negativni in tuji ideološki vplivi — od kod neki, če ne iz zahodne družbe, »ki stalno siromašijo človeka s svojim nebrzdanim potrošniš- tvom, dominacijo odtujene tehnologije in tehnokracije, s pozitivistično usmerjeno znanostjo (vse tipično kontrakulturne preokupacije — opom- ba avtorja). Kontrakulturni tokovi in anarhistične tendence, transcen- dentalni humanizem lahko imajo v teh pogojih svojevrsten raison d'être kot odgovor, kot negacijo tehnokratskega, potrošniškega in pozitivistič- nega odtujevanja človeka«. Takoj zatem pa nastopi mnogo bolj zani- miva miselna preslikava, če o preskokih že težko govorimo (citat); »Seveda pa ne smemo pozabiti, da so odtujena tehnologija, potrošniš- tvo, pozitivistična znanost, pa tudi dogmatično odtegovanje človeka še vedno prisotni tudi pri nas. Če jih uspešno ne presegamo in ne odprav- ljamo, če ne nudimo ustvarjalne socialistične alternative, puščamo tem več prostora za druge, uvožene ali drugačne«. Teza o uv oženosti in po- dobnih »donkihotskih« strahovih je doživela svoj fiasko v zdravorazu- marskem brambovstvu pred kakima dvema letoma. Iz viharnih razprav v 42 Poštnem predalu 29 v Sobotni prilogi Dela in ponekod drugod je vel duh poletne zagnanosti v stilu »očistimo našo deželo vsega tujega«, ki niti iniciatorju Borisu Verbiču niti njegovim pristašem ni prinesel nič drugega kot nekajmesečno pogostejše predvajanje šansonov v nočnem progra- mu Radia Ljubljana! Zanimivo pa je tudi to, da se je ta ideja takrat poja- vila ravno v krogu Zveze komunistov naše RTV in ni bila brez prikritih referenc na punk. Očitno so določeni recidivi takšnega mišljenja še vedno prisotni in glede na (NE)poznavanje samega predmeta obravnave — kot je razvidno iz referata — analitično nekonsekventni. Med zadjima navedenima citatoma se namreč pojavlja trditev o veri v našo družbo in nedogmatični marksizem, ki »je v stanju (pasiv! — opom- ba avtorja) dati svoje izvirne odgovore in altemative; njej niso potrebni odgovori, ki jih daje kontrakultura ali slične smeri. To je nedvomno po- tencial naše socialistične kulture. Moramo pa se spraševati ali smo ta potencial zadostno razvili«. In če ga nismo, potem lahko uvažamo — kot toliko drugih stvari — bi lahko povsem logično zaključili. Da pri tem ne gre za uvažanje, niti za pojave, ki so nasprotni marksistični misli, ampak predstavljajo svojevrsten način reagiranja na nepravilnosti, je seveda tovarišu tuje, saj s svojim dogmatskim postavljanjem nedogmatskega marksizma kot alternative zapira prav polje njegove odprtosti, in pojave, ki niso v polju njegove magične formule, izvrže in jih kot take že vnaprej razvrednoti. Prav subkulturnih (ne kontrakulturnih, ker so malce manj aktualni) pojavov pa se je potrebno lotiti z marteg od resničnosti, je reakcija nanjo in ne njena reakcionamost. Je predvsem odnos do resničnosti tega sveta, povezan s potrebo po njegovem spreminjanju, pa čeprav na svojstven način, ki je značilen za subkulturo. Marjan Ogrinc IT CANT HAPPEN HERE FrMiKÍKO Mattos Лл Peter Strange 1979 vi kte nía liniji атјзак jiaz nifeem k van t__ _ vilmam sceíio aniipakimen^ jr"^ vi yieki(iočte ampak j^z nòfcem пб рг§1 ste sé zabavat in Џа\ sé de^ar--- arfjpâk nîste ffliffi[üpt rte pojema :avas ne|ni«ie trte kupi iie péjem za vjtsr— to ni nfiioja pesem to ja san vač iuf-MMЏ ан4ч1ат1 je zi^uft vi «ist«* gof ----4- nc^čgm 8» vilm dajat in riocem se prodaj«] пејгпаф vas zábtót пвјгпш vas oryaia^^ ке^ nistje mej kup\ ne boien-i za \ as | ne nistfi melkupi ine pojem za viis. Saj ni treba vsklikat parol na ves glas ni treba ker vas je več kot nas. ^ Ona nastopa v TV reklami ona gre zmeraj plesat z vami zunaj dežuje zato vzem dežnik svoboda je vaša moj je poraz ne znam bit svoboden na ukaz. Z glavo v belo steno na zidu je kri '»јш z roko skoz praznino nikjer me ni| Oblečt je treba najlepšo obleko | 1 in treba se je pridno učit J katera barva je prava in kaj je treba govort ena je naša zastava tud jaz za njo grem po zidu po cesti skoz mesto na vrh ona ima rada lepe obleke. Z glavo v belo steno na zidu je kri ne moreš se skrit ne moreš uit z roko skoz praznino nikjer me ni nikjer me ni nikjer me ni. . . .F/AMÑI/Zll N fanzin se pojavlja pri nas kot nova oblika - medij delovanja znotraj punk-rock kulture za razliko od beograda, kjer se je ta praksa produkcije že uveljavila m »družbeno verificirala«. naslov fanzin označuje specifično publikacijo, tako pri nas kot v svetu, ki nastaja in izhaja v čisto dirugačnih pogojifi. kot je to običajno za obstoječi institucionalizirani tisk. te pogoje določa sam položaj punka, ki delu)e v naši družbi še vedno kot marginalen fenomen, četudi je do incidenta fanzin bilo videti, če parafraziramo enega od našifi mladinskifi funkcionarjev, da »naša druž- ba še ni tako enodimenzionalna, da ne bi bila sposobna prebaviti tudi takega po- java, kot je punk.« štiriletni obstoj ljubljanskega punka se je doslej »na srečo« uspel kanalizirati preko I običajniti manifestacij-koncertov, ki omogočajo že znane oblike javne katarze. [ punkerje se na ta način postavlja samo v vlogo nekakšnih ljubiteljev-fanov, ki za- čnejo funkcionirati samo še kot konzumatorji določene zvrsti glasbe za razliko od drugih zvrsti. s tem se skuša zabrisati kritični in socialni kontekst, pa tudi zavest te družbene kategorije pri nas. tak način ustvarjanja fanov-potrošnikov se prika- zuje na zunaj samo kot »pubertetniško-pobalinski« revolt, ki prav tak omogoča po- seganje in represivnost sistema, v katerem obstajajo. ravno zaradi takih pritiskov, ki jim ni izpostavljena nobena druga družbena kategorija, se realnost punkerjev »za tiste od zunaj« pokaže kot nekaj nerealnega, če spet nekoga parafraziramo: »ali se lahko v naši družbi dogaia kaj takega m če se dogaja, potem imajo organi javne varnosti gotovo razloge za to!« tak začaran krog se lahko sprošča samo po poti neke individualne avtodestrukcije ali v neformalnih zbiranjih in pogovorih. ljubljanski fanzin pa seje vzpostavil kot možnost, da se ta realnost izrazi in kon- frontira kot nekaj, kar že ves čas obstaja. kot je že znano iz obvestil rš, je bila prva številka ljubljanskega fanzina prepo- vedana kako je nastajala in kaj vsebuje ta prva številka^ predlog za nastanek take publikacije je nastal ob predstavitvi delovanja beograjskega skc-ja v ljub- ljanskem бкис-и. beograjski fanzini izhaiajo izkl|učno kot delo največ treh av- torjev in so v pravem pomenu besede fan magazini _(interv|uji z bendi, top lest- vice, informacije z angleške novovalovske scene itd.). že prej povedana situacija v ljubljani je narekovala drugačen pristop zbiranja, urejevanja m oblikovanja naše številke fanzina. zavest, da se ne vklopimo v standardizirano fan-potrošniko produkcijo in da predstavimo situacijo ljubljanske punk scene, je pripeljala do od- ločitve, da se ne prepustimo takšnemu komercialnemu štosu poveličevanja in ob- oževanja ljubljanskih punk »zvezd«. nismo hoteli sladiti umetno skonstruirani punk-estetiki takih fanzinov in producirati tako, »kot da nekje zunaj obstaia neka publika, ki čaka, da ji nekaj povemo«, ampak smo vedeli, da smo mi tisti, ki pro- duciramo punk sceno in jo istočasno tudi konzumiramo. zato je pri prvi številki ljubljanskega fanzina sodelovalo s prispevki in predlogi okoli trideset ljudi, od tega štirje bendi: lublanski psi, kuzle, indust bag, racija v kliniki mercator, ostalo pa je bilo delo posameznikov. fanzin vsebuje deset dvostranskih fotokopiranih listov, vsak avtor je samostojno uredil svojo stran. izšlo nai bi 300 izvodov; 100 iz- vodov je bilo namenjenih in financiranih s strani beograjskega skc-ja, preostalih Punkerje se postavlja samo še v vlogo nekakšnih ljubiteljev-fanov, ki začnejo funkcionirati samo še kot konzumatorji določene zvrsti glasbe za razliko od drugih zvrsti. S tem se skuša zabrisati kritični in socialni kontekst, pa tudi zavest te družbene kategorije pri nas. Ljubljanski FANZIN se je vzpostavil kot možnost, da se ta realnost i- zrazi in konfrontira kot nekaj, kar že ves čas obstaja. Tiskanje FAN- ZIN-a je bilo ustavljeno s strani pomočnika javnega tožilca zaradi problejiatići* vsebine, ____ ^0 V trenutku, ko pride do razmahu teh znarr.enj kot moini.-i čod^tkov, ko se določene tendence znotraj .■:ubkulture vkl.jući.io v n.-: ;ovne medije in potro;;njo, se "moč" delovanja subculture skorzerci alizi in sprostituira. Vsa ta "r;ibanja"se prelonijo ravno v tej toč; 4mm la prav : ^apai МП H lit d* tuicaj ntttj (ardi / 4ж / -)tjtt fé I« air • tmi • t«Bi *•*■! lata!, 4i> íTl» aa I« «It t«n ■■•« u гчч, Ij.Ur M ajaa atari pođi сиЈ doM, »аи «аЧ lar niaa tat Kot ja on. ta irta al alai da ja / 2i / | V«a bl ra> Datala dOM.Kot «a Ila »i • aane, ■«M nlial aa »o« >adla «va ja Il>lanj«. Ì Ш kia ja poi Sa niaa tac tot jt on, 1 • ■inja aa tu in taa fai f«io. j «a ja poi !a чтј^ SLC«4C • | 1 I-a «a ai r«cal ^ vafild,yanld ,каа pa eral, V »ahid.yanid.aaj vai da tj» na aaai, ^ fahid.vanid.pa^t doaot pajt doMT in роаае ла ajan a«alo*,o,da., роаав 3T*t IH MIL , /Качг!«/ pa kMCaai *ojat I*a t« «а<в, puBca.Kl a-Ja praj Isal aa j« poroiiU. tatM ai Caula,hvala bmtn, ad«j ja d«»«la ta peat* bo rodila. чаГ.-ц* мП a« aprijaiat • toa, )a al il daoTB т daa atarajll, da-l poatal atar aaalla dabll, fa«t,t*«> badosaoat >• puata • sodai bot (lope T p«rcu,jobalo ai ti bo *■•, t.a bol atar,atar la C"il. ob aobota-i bol dalai ta trug*. •,*Г.;П* аог* •■ aprijaaat a taa, da al il dnava т dan atarojii, di'l poatal atar aaailn dabll, faat.tioja bodoCaoit ja puota( >aat,t*ojB bodoíaoat ja iHiata, fant.tToJa bodoíaoat ja pjata, faa«,l">> bodofiaoal ja puata, rant,t>aja bodoiniat ja puata aaijaha a*ojin bol laaal aarraj, a T чоји b»l 1* aaaraj lot praj. FABRKA oni V bistvu misijo namesto mene/hočejo mi vsilt kva je prav in kva ni/ne smeš delat tega/ne smeš delat onga/ne smeš več ukrepat po svoji glav/mi smo tvoji možgani/potrebna doza LSD/mi vemo da nas potrebuješ/če ti ni prav ti bomo razbili zobe!/jest sm zdej še mlad/upam da ne bom nkol tak kot vi/moj ideal ni lastna hiša in bazen pred njo/kupiti si avto in barvni TV/uspelo vam je/zlomili ste mi misli/moje delo je mehansko in glava mi je prazna. . ./cesta je ista/drevesa so enaka/le šofer je včasih drug/a fabrka je ista/fabrka je ista/ista/ista/pizda/ista/pizda/ista/PIZDA!/ KLZLE O Mario, šef je, na stolčku trdno sedi, vrača se k bazi, ljubim ruku. On je bog. bog je on. vsi po njegovi poti, hočemo zmeraj naprej. Rdeče blesti se povsod, še stolček rdeče greje, in kaj potem če rit jim ližeš, povsod je, jebi ga, cenzura. BIL Ne me spet vtaknit nekam. Jaz nočem zopet v vaše (1. kanale. 2. predale. Saj iz vsakega smrdi po istem dreku, barva pa tako ali tako ne spremeni vonja. Jaz nočem ne na levo ne na desno, jaz nočem ne dol ne gor. snu 31 / raorie / Zbrl* B*oja amfutana íuatva, pj«al Ji« da ti ja (вааа, tud- ía BO lo pritiarjal, pa«al jla da ti jo *eoan < ■^aoj aa jla.io ta rinajo * lolaajo, aaoj aa ji',«o t* rlaiajo po tlob, aaoj ai .i',co ta pollja,,a ir Intormat, •тлЈ aa jla - udar po aobafi ■ OST« IDI« / 4alaat . к»иг1с / zaaraj »a aajda bl Unica io arafa. ваагвЈ ва 1оП< rali* prad ttlovlior, doal ja £• tarjMOl/vlopli *ааа/ doat ja i* авЈга! /* lapli !ааа/ ' doal jo ia Torjaaai t Tđlla nadaljBilb popolđna«o*, "oír! ar.Eo la «.aio cano, rali BO iaata ta proaiaoco cano, aiarovo probujonja.i.^ ti ala pljuaa > obrai. cataa Idlot prai do «'oj^a (onea, 1< tata bol labKo almo «pal, n« boj aa.TBdBo Jo ii.iod la fadao aa *ва lapo laoía i kVlAK HiH J* ZDI / raurle / pr aaa ja *aa u rada.al pa aa ^»lo adi, riodll po caat In «idil. r LidJa ta íladajo nae« jiB {rol / (■pai aaa a« idi.da nataj aardl / 4x / rar bl rad poiadal sadr* u Bob, bra* *o«o ja it tai alad aodat. ■or« bit lablona «a nofal uapat, holil po caat la lidil. 7uaBj Ja 6 pod nulo,ura ja Ï, ludjB ao lailtl * piali*. sedaj gre жвгез Rook fronta ned. 22.XI. 81 Sedaj gre zares Da- sedaj ,s člankom v vieokotiražnem nedeljskem, se je kampanja za "dokončno rešitev^vprašanja ^«rf-Ä na Blovonskem, za odstranitev tega ±a^ka idejno nečistega tujka iz zdravega tkiva slovenske nacionalne mladine.prevesila v čisto novo fazo: z bombastičnim naslovom"Kdo piše Icljukacte križe",in sugestijo odgovora,ki g-a ponujata obe fotografiji, so tovariši, katerih funkcijo in vlogo bomo skušali izluSîiti izmed vrstio članka Zlatka betinoa V "edlejskem, poklicali na nomoč "tiho večino",jaa dali so signal mogočnim silam kolektivnega nezavednega,siuïaiîSiiî^masovnC; psihologija zdravega slovenizma, ki pocivajo-x tak6 najbrž računajo ti tovariSi- v milijonski publiki "fdeljskega dnevnika^SñtjEv-iadajxRsaxlaaxjDaxtrdz praâlaïkàoxiiBxsBxvarjEivdat Pa isi ooglejmo stvar od blizu. Besedilo jEts članka gotovo poznate,zato bom navajal le najpomembnejše odlomke.Olrvir obravnavanja punka na nov način, kl poüteno nresega|^"brkati ourrealizem" mladinskega funkcionar- ja, je zapeljivo nedolženj £a z nekaterimi ¿etinéevimi trditvami v zvezi z družino,šolo itd. oe človek res mora strinjati.Tudi tega,da lepo novoJe primere fizičnega nasilja oz. Tiladinskega kriminala, in "ekscese",ki da se dogajajo znotraj punka, mu ne moremo zameriti: takšne so pač zakonitosti visokotiražnih časopisov: ííoke in senzacije je treba kopičiti, ne pa se ubadati z nekakšnim ooredeljevaijera ,iskanjem razlik, odtenkov in drugačnosti.. ■te-ü. ÎBicer bi lahko rekli,da je катраИпја zor.er punk,ki je ni začela niti Mladina niti Nedeljski, vpeljana v tale članek na dokaj nevsiljiv način- vsaj za t.im."povorečnega tralca". Tov.ijetinc namreč (izrecno "brani"-tako tuji kot domači punk- ■ íT^c'kc Tv, saj pravi":"Bođa takšne skrajnosti(namreč anarhej^naciat^pne") ne smejo postati sinonim za nunkllemu so odločno upirajo sarai glasbeniki (skupina Dead "^ennedys itđ...5e manj pa bi to smeli povezovati z jugoelovanskim ponkom". -2- Zelo leoe- a kaj,ko pa prej in pozneje tov.Lteinc v owojem pieanjunstori marskikaj.da bi razvrednotil te svoje trditvej najprej_prià docela neverjeten način preprosto м±х izenači "anarhizem" in "nacizem"-,ko "odkrije'.da'fnelcatere skupine niti ne skrivajo svoje izrazito anarhistične in pronecistlčne usmerje- nosti"; ta^te tega,da -z več leti zamude- posnema klevete angleških bulvarskih tabloiđov,mu nač ne morem« posebej zamori- ti.Seveda oa o tem,käil£xe fašistične ideje in organizacije naj bl se lepile na punk,tudi nič ne nove,»car pa tudi spada k površnosti,ki Jo goji tovrstni tisk. Ali naj torej verjamemo,da tovipetlno Tirenrooto ne.loči , , anarhizma in naclzma?Temu se ne gre 'i;::^^* čuđltl:v popularnûm хипж1Х tisku so Ге zđavnaj-ob pojavit«. Baader-Mainhofe,rdečih brigad in terorizma nasploh veselo razširjali tezo,da ste desni in levi ekstremizem eno in Isto;in tako toviietine mime duše zaniSe grozljivo ж±» trditev:"glede anarhističnih Ide J,ki oa so doslej vrele bolj z ultraleve strani in veliko bolj potiho z desno,smo si kot družba bolj ali manj na Jasnem." In nato citira Kardelja.. .Tore J obstaja ne le ultra-levi.omnak tudi i/th^i^~ deoni, 2ÎrS3ïOel6"naoisticni anarhizem"! Totalna absurdnost takih .-nisli bi bila smeSna.ko je vieokotiražni BS ne Iji proflajol ža "družbeno razjasnjeno"roonioo;tako pa Je grozlJiva:če že trJcò očitnih nasprotji in razlik ne ločijo,kaj bo šele xxialjx tietimi, ki so težje orazne-? yxn^azxiasxto 'endar ima L^etinčeVo istovetenje ovoj,dokaj jasno prepoznaven virgin vzrok^o so nođatki.na osnovi katerih Je zgradil cel članek- podatki o Xfxm rezultatih preiskave,v kateri so varnostni organi odkrili ta 18 piscev takih in drugačnih grafit^v;punkov- skih in "anarhističnih",zraven pa 5e-pronacističnih, ... Jedro grozljive potvorbe.kl Jo"-hote ali nehote^^~''ÍBl4"^eíÍnc,«3csicer celo odgovrml urednik ND, skozi pol teksta. Je preprosto izenačovnn.le punlcovsko-anarhiotičnih napisov in onih drugih.Tu se Je torej njegovo - morebitno- nepoznavanje razlike med nacizmom in anarhizmom leoo ^'¿aij^txs s policijsko preiskavo,ki ji očitno ni bilo- ali ni hotelo biti do tega,da bl delala razliko fed punkerji in šovlnistlčnlffli ^^^ar¿l so se pritalmili zraven/ To, da Je 1теГ za podijo gradiva "ministrstva re onice",™ tur.i ni olaJ.'íOVEilnn okollSčina-raje n.iOTirotno:toro,i nmo triko daleč, tk^fco-Ce., prtvOUu/eÍCT- Oí X^MíV^ ЧК/1Л^ ÙOui\}:^a^:u::^^..,^;¿x»xú;¡alx ffihtut, »r иоуемш iui__mtbtuskllmliviiik_i itn kdo riše kllukaste kriie? :^od2aknll sedemnajstletnike, ki v zabavo mučijo soiolcat |l fjA bpmo začeli Iskati krivce? , '''^, problemi mladega rodu so spet razburkali duhove onilormi cije vzgoje« mcm eden anv.d • idcologuv. slovenskega punke. pra*. p« шц bo poak. todi itmm mo гахвшцф s flMbi, u »Ott Ш комак, uvcuu na primere nasilja. oäioao* * kimu (смгмф koncerti ali goebbelsovi shodi? zaradi napisov, ki so se začeli pojavljali ла naìih liduvih. spo- ìelka so bili io nekakini besedni prolesti proti disco glasbi. bili so nekakini znaki pripadnosti ne- katerim ansamblom. pojavile so se tudi velike frke a v krogu... lc (cdki so vcdeh, kaj pomenijo anarchy. anarhija -kdo (e, po vifem »ne.ju. anarhisi?« je malcolma mcu-j rina, mcneietja anjjlciko sku-> pine »sex pistols*, ki je med naj* zaslužnejiimi za komercialni tattvet punk glasbe, pobaral neki reporter tehmìke v sedmih primerih gre za neurejene družine, za vse pa je, kot kaie, inaiilna po- manjkljiva vzgoja in neunima- njc staricv do problemov njiho- vih ol rok. svojih dcjanf niti niso obžalo- vali; kot pristaii' punk gibanja zagovarjajo anarhijo in ocenju- jejo lo gibanje kol »boj za po- polno svobodo*. boj za svobodo z naponali- stićnimi. nacionalno nestrpnimi m profajistićnimi gesli? sami so trdih, da parol in nacističnih sim- bolov niso uporabljali v smislu idejne opredelitve, temveí so г njimi skuiali protestirali proti nckaienm pt.>javom v družbi. ni:k (hjiiieiu puKin-uliiif^f^ јвге diijilitstnüllll1~íticj. vseeno tiismo lüipl jvijáli mladinska organizacija du tega pojava do nedavne problemske koníercncc o kultun mladih niti ni imela po- sebnih slaliif (m ludi na konfe- rciici sami k a kine skladnosti glede lega ni bilo opazili) — če- prav jc punk v precejinji meri tudi p(yledik:a ali odgovor anc- mičnosli zsms. sola kol specifični del družbe se s problemi mladih največkrat ukvarja k ob ekscesih posamez- nikov — in ie to s posebnimi me- rili glede tega, kaj je ekscesno. raziskave, ki so jih opravijdli psihologi. SÜ pokazale, da imajo učitelji za največje probleme pn učencih: laganje, ruîenje druž- benih norm glede spolnosti, le- nobo m predr¿nosi. veliko mani po&rr та posvečajo lastno- omritliiiii |мп'ђ£ммпм|||јс»к starši z dvojr obrazom torej dnižin«. kakii ■ urejene drtiüne«, iz kali rekruorajb mladi nasilni kat ustanovitelji neonaci: strank? kaj vsebuje pojcii jena? mali, oče, določen., čina denarja, itevilo otrol mehanične kategorije, ki ji; vpisujemo v obrjace, oam i malo pcrvcdo <>' dcuži ozračju. mnogi starti pre: kov polem, ko jih nadot' razf)čara. panično br^kai spominu, kje so stodli n: so ga preveč ali premalo u ; razvajali, ali se je vse sku|.' čelo ie pri dojenju, kol nan freud? ne eno ne drugo, menije, kovnjaki spkđno ozračj vlada v družini, je veliki membnejie kot posamezne vzgojnih postopkov. olrt družin, v katerih jc čutili m bojno zaupanje, ljubezen \ variike odnose tako med kol med.njimijn^otroki. bi • večjo veijetnoetjo ¿isb v 1 pozitivnimi oasboouninu »Kaj misliš o tej barabi? Jaz bi ga zadavila. y.-----_ í hook fronta- nedelja, 5.xii. 31 to kdo ni-isaîcaj^^aa ве boino ìli polemiko z b^ezniselna^nedoljqko oolo"pyootođu3nfii povrjnogti,bebavih nolrcsrïio,T^otvorb in prodsoakov.ki ž^je wdi v zvezi z,naci-ruiuc''blcfmáaiom ippo/ odrezala,kot nriiata dvo pismi v'rubriki)^"nmenoa in ctal^^ca'v// , tv . ki ne na„način rnvlpià "пот/ odzivata., so pac moti.fci«latn,d»-4/ue pisni-z znacilnli.ia näalovoria kicunkax^a "kdo je kdo" in "runka je nrevec"-//üoaebej jòledhji' jaoíio ftovari o inforrairanobti in bistrini а^погјох-? ^air^i nJ'oo^ , na^boljo eme sita-(vsa j za'^publiko oddaj(/, (uu vsag.-ùtìamìl « ..in ker 30 nas s traf;edioo na'^akialnem pragu svetcg^^ petra" pri ajacciu voi obilno prehiteli;boni ponudili nekaj drane/^a^kar pa jo ■•e pil iiijtib riirimva tudi povsem logično-in nujno nac3al jevanjo | neod^avomei^ :disanja odcovomoga urednika kedoljskef^a o пшгкиа^ kot"potencialncm ßojiücu unarhističnih--in naciati6nih''idoj. članek je namreč,kot je bilo nriöakovati»dobil inlade- in to kar v ! naui preatolnici: v zadnji ütcvilki beograjsko inačice "licùoljca"- j v "iludtrovani lolitiki",jo iz50l tzia^&k z naslovom,ki ш p» лоргочпсга senzacionalizmu celo prokaüa naüeca dra/;ef;a "üodeljca": * naclov je narnroč taklo;"vspon in npopad četrtefia rajha",:)ođnnalov ' pa"2imnko ljubljansko razburjenje"; kot ка.ло, jo S^^^Ê^k redak- j cija "iluatrovt'jio volitiko" v oilnora razburjenju nad čudovitim /jriill jajem,ki jia je tiriletel v cobec iz ljubi joño,kar zameííala letne баве... ^ ..ïakst га salo na atran: članek jo "ess zgleden primorok ticte barve ?.urnalizma,ki i^a pocnamo iz znamenitega iotinčovo^^a nt)ina, -^o^hkrati^ izborno dopolnilo le-teßa,da ga јл velja prevosti sko- ^raj v celoti.takole gro:., "ljubijana,konoc novombra.zares nas nič več ne more presenetiti, a vest,ki jo je objavil prvi profpram raflia beograd v dnevniku ob 15-tih 19. mvembra 1931,jo bila osupljujoču:v ljurljoni do odkrili ckunino 18 mladeničev,ki so po zidovih disali nacistično pafolo í^rr^т^г'.^:7^tïjглt orio-r,vin ?it, .1 : r.nnrhi-'-ni . 1 n -^iinkcvskt in simbole 1 ".. .umuiijax:;z*íd.i^'*«xxfc>icuí;ra5*kbk;«aur¡i;ilii>*;lx:^,i.a^ iïaijsks3x3â«2gîà»z5a^lk.kxlsx|ï£aî22^'^i"-« '«"veem.kot bomo oliûall).... "dol/tolotni tioroüovulco .(ađia Ђааг.таа iz i.jubljnne kolja at.-nr.-',- ' -L- iević je в svojim znanim speoifiînlm glasom,ki vliva zaupanje, đr«jna-tl5no ßvoro'il^f tiiäi druge üodrobnoati:vse se je габв1о z napisi in pisanjdm narol po zidovih zgradb v ljubljani.v začetku 80 bili to protesti,pa grožnjo,nato pa ao ee pojavili črni kroßi z veliko tiskano črko a v sredini.ta a je izhajal iz prve črke besede anarhija.nato so risali črne kroge,vendar z mrtvaško glavo, nato mrtvabke glave brez krogov-na konou pa nacistični kljukasti kriäü'inäpektorji 3nz so zelo hitro odkrili..".it.itd.,kar že vemoizanimivo je,kaki je beograjski žumalust natančno razumel namig zlatka šetinca,da bo"anarhi*ični"in punkovski napiei "organ- sko povezani",d in je zelo olasticno^pyy^^^n^îîiovo postopno prelivanje v nacistične simbole,medtem ko je šetinc veijdarle še bhnoitixmozmst govoril o tem, da so se drugi po javili^t^oleg" prvih. klevetalako manipulacijo je torej beograjski žumalial«?fzpiljal do konca.. ^^^^ ...oremc dalje:"inäpektorjl snz so kmalu odkrili skudino 18 ^ mladeničev.ki so bili avtorji teh simbolov in rarol.najmlajši člani te skupine imajo 14- let in so šele končali osnovno šolo. trije najstarejši,od katerih sta samo dva polnoletna,pa so ustano- vili neonacistično punk-skupino po vzoru angleških ounk-neonaois*- tov.skuoini 80 д dali ime-"četrti rajh"."konec citata.-in spet nekaj zanimivosti: v beograjskem tekstu je x se večji poudarek na i "skupini",katere"najstarejši clani^torej"naravni" voditelji,so / nato storili kxîctx vse tisto grdobi je. zakaj je ?.e šetinc govoril / i o "äkupini"-zakaj no preprooto o 10 posameznikih,ce"n±=íii*i¿í'^su¿«- irirati "določene organiziranosti,"gibanja"?... ^___> "vest je zbudila izjemno zanimanje med tistimi,ki so jo slišali, morda pa še večje ori tiatih.ki je oo radia niso slišali,nadaljuje if."tako se je začelo spraševanje,ali so v ljubljani našli 18, l8o ali l8oo neonacì3tov7nostrpno so pričakovali nadaljnjo oddaje radia.glede na"đimenzije" primera pa tudi -televizije".k.c.komentar je seveda komaj tsotreben: tule imamo spet zelo. plastično ooisan ■'валх "halo efekt" in izkrivljanja,ki jih v javnosti tsdik zbujajo takšne informacijerin iii so bile v tem primeru preračunano izzva- ne,kajti-kot piše naprej v članku-^ sedaj gre zares -5- K.o.odomba:zaninivoi po nafiih podatkih ao zaorti tri.1o.Ali je moso6e,da r«publi5ki sekretar za NZ ne ve,koliko je oravzaorav zaprtiï Se je zmotila IF7A1Ì gre za kaj tret jegaVKaj nam ho odpuičen ta majhen priooevek k suspansu,napetosti tega naol- punk-trilerje;k» si раб ne moremo pomagati,ko oa imemo tudi sami nekaj Banealjirih vlror Infonaacij-pa ne posebej "tajnih".. ...Sremo napreji H:"Zvedeli smo,da Je republlSki sekretariat dal soglasje Nedeljskemu dnevniku,da prvi in edini objavi podrobnosti?,je nato vpraSala IP.In spet si ne morem kaj,da*ne bi izrazil svojega navduSenJa nad direktnostjo in pronicljivost Jo beograjskega kolege:s to informacijo Je potrdil velik del hirotez o tom,kdo Je sprožil akcijo za "dokonino reäitev punkovekega voraSanJa" na Slovenskem,in kakSno vlogo igra Nedeljski v tej akciji. Naj tu navedem Se izjavo KI Direktorja akdat ND MIlana medena, ki Je nekoliko kasneje v istem članku čutil za potrebno,da za IF izjavil "Mi prakticiramo to,da)^Safê teden asatiinkii:- razgovore z voditelji službe notranjih zadev.To niso Vrifin/ri. kjer nam odi eugerirajo,kaJ naj pišemo,kaj pa ne,ampak najbolj navadni informativni razgovori." totako K.o.A tako Je torej s tem?2i£srx^zxï:kk;jx Kdo bi si mislil,. » Odgovxor 9ГШШ■iibttillrnmiioekretarja RÖNZ SR Slovenije i "Popolnoma se strinjam z načinom in obsegom,kako Je Küe to -3- j«'poroSevalea Radia Beograd imel priložnost priti do natisnjenegi Nedeljskega dnevnika prej,preden js bil dan v prodajo*.IM» A to Je Sele sačetek-najzanimlvejSe ie pride.Kajti iszmx IF dramatično nadaljaje: "Vendar o tem nih6e ni воогобИ niti besede.Ne tistega,ne v naslednjih dnevlh.L* Лгл dni kasneje je bila bralcem NedCJskega dnevnika dana nova porolja razburjenj.." K.o.Bravo,IP-to so prave besede:braloi SD s* zlakotnjenl preriva- jo окгођ kBtta svojega nedeljskega kotla,ktz^tkxlai is katerega Jin đelijo"poroije razburjenja"...In nadaljuje IPV"Na celi tretji,udarni strani Je odgovorni urednik tega lista Zlatko Šetinc nod naslovom"Xdo pi$e kljukaste križe", na axutSiisa za časnike specifičen način obravnaval"probleme mladega naraščaja ki spet vznemirja duhove".K.c.In kaj Je bilo v tem testu tako "specifičnega za časnike"? IP to takoj ooJasnl:"Ta tekst bi lahko imeli za teoretično razpravo o punk-gibanju,punk glasbi in o skrajnih odklonih v njej,če v tem članku ne bi bilo tudi informa- cije,ki jo Je že objavil Radio Beograd.Čast,da Javnosti prvi odkrije obstoj In polovitev punk neonaoistiine skupine Četrti rajh na vendarle orioada, roko na srce, žumallstu Šetincu,ker je poročevalec Radio Beograda imel priložnost priti do natisnjeni; ega Nedeljskega dnevnika,preden Je bil dan v prodajo".K.0. In zaresinaSe občudovanje i^lei^^^nža^in^na^ančnega onaženja novinarja IP postaja brezmeJnorvedno bolj Jasno izgovarja xxitiikOT resnico o pravl^vseeini^^poeei^a Nedeljskega -seveda s kancem značilnega pretiravanja-tieta o "teoretičnostl"iletinče- vega pisanja Je seveda bosa..Io Je bila navadna pretveza ±л i za.diskvalificiranje ounka"kot takegaï.A vrnimo se k sočnemu, ' napetemu pisanja IP,ki oo^îa^^piati nedvomno prekaša ND... »Pretekli ponedel Jek,tore J Stiri dhi po omenjeni radijski vesti Tone Vahen,predsednik republiškega komiteja za informiranje pri- 13 SRS(ali po starea-minlater za informacije)- še ni vedel ničesar. Na naSe vpra5anje,za kaj pravzaprav gre. Je od tajnice zahteval, da mu prinesejo Nedeljski dnevnik,po telefonu Je takoj poklical republiškega sekretarja za notranje zadeve in direktorja omenjençr< lista.?o kosultaciji in izmenjavi mnen^^je predsednik komiteja za informacije dejal:"Zares sen za to Sele sedaj zvedellTova- riSi pravijo,da v interesu nreiokave ne morejo dati nobenih novih podatkov.Akcija republiškega SKZ še traja.Hi dovoljeno objaviti nikoiSfenjs^a imena, sret v interesu preiskave.Ne morem vara druga- če poraa,<;ati,annak vam svetujem,da nonatianete tekst,ki ga Je objavil Nedeljski.".K.c.-in odstavka.Zares -stvar nootaja пТру zabavna!i;aicâîèffi/prï°î?-JU jo^^iie^noraanjkanje informaciji o tako oočnim škandalu takoj oumljivo-ln seveda so se obrnili na uradni viri.Ta pa ne samo,da nič ne ve,ampak celo svetuje,naj beograjska IP ponatisne članek v ND! S V redakciji IP-Ja so ae gotovo valjali po tleh od smeha.. Drama se približuje vrhuncuгзгзшја na sceno so stonili težki topovi oz. glavni igralci-naJvišji republlSki funkcionarji, ki morajo sedaj pojasniti:zakaj ni InformacijlTKdo so mlìitìo pošasti? Krvoželjnost bulvarskega tiska je komajda prikrita. ìni:saidximax Zakaj skrivajo imena, če oa sta dva polnoletna? In zato se morajo tovarijl iz Slovenije oprati suma,da kaj skri- vajo-naolednjl oqstavé'0oitira ïa sekretarja SZH SR Slovenije Tomaža i^rtlaï "Nikogar no bomo skrivali".XxûxJiamxB Tekst r.re pa takole:" Poiskali smo Tomaža ürtla.H Sekretarja za notranje zadeve SR Sloveni Je.Nenavadno za republiške funkcionarje je tovariš Tomaž Urti naš noskus ,đa se najavimo oc telefonu, brez kakršnihkoli formalnosti spremenil v pogovor za časopis." g'./6¿^opo^aWisti/^oyi^yÎS Д se^l odgvyW t)f9^e^:^i¡4y:äi;:cr ire judiciran,^'o in i/:noriranje ':ravnih nom,ki no v veljf:.vi?3íbbxge*¿i Ali je r:oràa ugledni pravni strokovnjak itiel v mislih tako noi'etjptko jo na okror;li mi?.i r .ii :i o r.or.ovu -7- (Tovoril o te-n, da"co e določeni oct; nki ctalini'/i;. ^ri n.s,i,i in oot.mki se ka.'ie.io v nrc:-,ira do n-.jola z;.k'.mii-t,or.ti. ."V ¿:vcùawo ce,da so to "to.^ka" v:ira;;[jija:- a riislimo.da bi sc i.o.-jì svo:e od,-ovomocti ^ie tolilce bolj zavedati visoki funkcion. rji -t canou ravnof^a socialictic.io- in '/.AlvOi.'IVIJ- dru ibo in dr!-..tveí Л t.ido.-no nr.; re j z ieged::ni tavari."a ј:;г bla: " i.rlcl I i-.o pr.:vûi'-.i:ino in noiolno i.-iror:.....r^.i,i javnont','1 "ravo.j■ 'fi. 10 vil',: \or, i:o-)olno[,ia pa toliko,kolikor to do-^u^jajo interesi r,lu:",ne .:. 1. ju- kaiîti kri/ii ao ce r>oj;.vili r..ì n.i íih zidovih,in ini nrûo tiol;",ni to cxvar s!^raviti na uistinu. .c. *г.ка Zanimivo:po :raicnjii tov.iJrtla je bila jr'vnoat tor- . -ravoćacno obvelj6ena" .Po naših -dokaj zanosi jivih-info.-....xi jah "a z z.-rleda stvar nekoliko ciru.':ace;,':lavni aej. .cai'.nivo.'^a gc:,anja,za x«ìì;qx. ,,.^:.:;^;;гј..,^...-. tri jo r.ladoniCi v :)rei:ikavi- in torej , ."-e no no t.iotino- 0--'ìm.jeni to,-:a doj:.nja,in niti še ne obtoženi- obto.Too na-iri-c vlo>:i javni to:íilec r-o kon.j:..ii ;irei:ikavi,lc\7ta oa je,kot s:,io clii.ai od ganc,':a tov..rtla,šc v tokuy tore j : .-rlavni del tc,-a kaznive.'^a dojijija ce je izvrjiî^j.iu^'n^d enim letom ! k-':jti eut.n 0ü treh glavnih osunl.Uncev jo bil ¿a od jeseni lanske--.i leta do ■red nek.aj meEeci/-«.*°i:b'^?;à direktno iz vojslie r.a dirent..vili v ^rcickovalni za'or.ïo pa no:.ieni- к;:ххкх če dr'.i- da :;o orriani javne vamoGti ;'o v^aj leto dni vedeli ca colo rečUn 10 ene.m letu so so odlomili,da je nanočil nravi c..c ;:a "nravo5ttr.no inforniranje javnosti"! üareo гл.о zaninivo.ïn '.'ie enkrat ot^raŠujeno: ali ir.a ta zamudna " ravo,";;r.aor.t" '-.-л^ отл-;..- viti г. torn,da ne je [ielo ^red nekaj ineseci ;-oj^-vila^^cla^-in:-." oetrti lïajh.ièi^je šele 3:c-.i;;»Jii;; dalo moi:noot,da :;o**kj-.. ro.iiti". in dinkvalificira?i:ar::r.;:¿::>-in::rl-n>:-::l5t::aka-.:i:;;;in-i,;::;v rjr.,[:a::bx:'::b Leno bi bilo,ko bi kak tovoriš î:alibra tov-riŠa ge):retarja lirtla lahko nojasnil te nejasnosti. Ш Ven -ir Umi .-.i-^r.l i,... .-r- ..... - ... .. .. rc.no..où ,ca, ovo . .г1...п.10 n. u. -c V ■ •■-o oo o . o 01 v. , . 1 cv v . ni v .-;nr ;..,-„.r:u -■-........ ro • - v 1 v „ mo ... „0 .„ г..:;:ш1-лс..ие ni'izrivali .r:-j-:i- ^с'/'^'i-:,.......... '•-j -in -■•o^:..n> radi.-, ;oo:.-,.ü.:o:.:;,-.o .-. ,.c.-.. . .-c '''^ «xx x o. . , ' •'•:.^-> .cr.Uo .-1 .^i:.,., ..v.>,c. - . -, ■ " ' ' «0«,.,...., iz, , , .c.v. , , "" ■''—■^ '^-'^■^i vc-iU v ,;o.u''.;:...: . ■■ ""■ cn:,j,::i.......^,., . ^.^-i .. -O.: ^r.i.-:i jo ulic.-. : . ,......, . - - ... . ......,r,ti.c.;,vt.ni i-,v:-,o-.-- -.■ - •• ■•■ ..-.iml l..lu.i;.l,-.n:.-.- ni :o vr:-.;;.'. y V - ••-"•'i i„ . .. " :'-,-o . _i U . " -----io. ;.o .ojijo ..-.C o,u "X ,ur. u:;,: .-.( ■ <>"--"i.ov.„njc. ::-j;. nctej^iti ^a!t:.to 4.; r.x.io to- jo noütoiio ní'inroi-iJÍiV--.o,cr.j-;:oi 0:10 -.ovrcì.-.li- r.iiiói-.i':* ï.c v.u-o -.-.0 ioJujcjo ucC "nein-¿i" i.i "oiii...i ■ma;:oi-,ii,'''!i^'''ÙJcii v;;i;.í',.i^~'i'"'.UvicíV; ^l^o^'^i-a.iJa bi "i-iprvo;:.^i ur.L.vlj:.iìi" vzcli ..ravico v livojc- l*okc. "0 ùo::.auc' co to)..u /c-čo 0 ir:-.vijcv-.inj0 lir. ;;:.::o;'.l. li.'.ča. V naùaljevanju jo z;--iiniv jo intorvju z ''lilanoi.! Гсаслош, direktorjem ;Jodeljcì-.cra.. "Uà tu tena vcn.Tarlo ni voaebej ^or.'.onbna,bi loiiko nkìe ì;1i vo da mloh ni bila o.-.ravnr.v.uia n;i otnjieh dncvnejm izdaje "i..ia.il j.-:i.; :■. /•a iliu'vaika.iroverili г..110 vtlo v r.^z.'^ovoru z :.iili no-i -9- "::.i -iraklicira.-.o i.-;..-.;coii;;ìl.;;.;~ to,da iru.ti.o vn.-Г.с tcù'.n r. ;:,>vr/ri z vooitelji olu'ue nctranjiii zi.dev.ïo niúo bril'i.i.-i.'.r.-cr ... ... oni n.i::erirajo,k:. j n.-^.j i.";e..-.o,kf. j т>.'. no, a." ^'i'.i n.-.jbolj n. v .':.'.i in: or...;4.lv.ii raz,':ovori,..or.-..-.l.--.o je,i".a oe rr^zu .'.f,'"'"i '.'.ori.^o :.ovl..' vedeli vue,ali o;:oi4.¿ v;;e,(1.4 vodo in da ao xrvi o.ive.:;. r.i o .t , ki,j !№ uo.v.ja v njihovi oko-lioi, .ci.;,-.;;.l.juje :il n .\iU-.i. in ^-o j:"i.'o,¿.. je t-iüic \í.íz\.. ..'.co -.etincnâ-... .-.o.,....i ;,v.::.¡ □ tcm,í:.'. je njc,:ov oie zuu.ïi ' olituini uclavec.i'la.ko . i iL.-.o cl- avier tek^t.-, íí;!:1¿l;Ji-.o 2í.«o,".;,r jo .^o :okiica -i.'ííííojo,^.. i ....ii ..j, úi: cel.. 'crt rtj r.ivi .'.1...^ vc.:j.-:'.í .-,n-,c.-.a od ■ nii.olo'krv.. i'rije rc,';idii-ìa-:uii nt-i.laoi.;ti nr. Sva '.ili ..on-. .Г, ov. ..c' v -.laji-ira-, ча je ii^ivi ;>:.v.;^,;.. v;rcv;.ii';.. i.i i.ii-. .;.:>r.,.. m Jnevnika.ö-.et i;i je i.-o.i., -.-i:;.-..'.;! ;.3 :'.jr...i:i.1^,.. . £,-r.-."iev:il ores (.l..ke -.-.a :^';;iku-i.^ ...-:u;ù-..;;'i0 li.i. v::.*... .i.....:. ne -ior.ili. z.-.= tr.viti vj;..:e.«.r»»i:;-.:.i-..;.:.-;.x;..pyl".c,; ob -.»i::. nj.¡ ■. .....c. v ;.J,jn je ;ilr,n Mfócn začutil,£a nckr.j ni v г^■(".u,in „( .^1 v in.-.njjo 0,'onr.ivo.Takole jv r..-.čaljeval:"Jicer .-a v..:; „ v .. .'л1 no v .)eo,.:rađu -o zidovih črni kro.'ti 1: .'.-.io., v ,..ii?.;. : ,i •.. v ra-.iijte tov.-iriije u'zelc:-.,.¡e:;reor.rj:i ro-uuli.'.".:e,■'■■'^ -^.c —-v .'■ , ali do t;.ki znaki tucVi r.:, zi.;ovi;. „ -roba.'..ј:;;..;:г:.".• o.u c c. Torej tudi ;.:oden ло kur е.-..-.:! Л-је ir. kl;ak,u¡-ie kri.a-.. ;.-. . -.л celo r.'àlo razburi;■ :-oüi:.-. v..a,v Vojvodini -.-o гте r..,. ■ .•. . L. ■■-i.;:.viTi klju.-.;)ti k.-j 'i.i.l io .".cl.ji Vj .iv.n.i .iciV . .< i^cri jo i~-rr.ton;:klii :;ni; -oli.i.inik noc.-^kov.: i v 1.. 1 Ir.i.-.o t.k."ne ckjceao ::i;.ii kri-..i;-.,.!, za ;;i-i ,iin-,l v ...... bi —or-.ni v.-irnooti. • K.c.Le-o- torej ven.-.r.rle ne rc le ;.-,:.o".o.,- ki ..oj.'.v.kot jo tik .ч-eù te..-. :iv.ii-il ; ećeii..Ie i-.o.-..l V.iui -.• 1-...i0 r.ir.i-ur,ien,dr. ,ie i-i .cl -i.-, korikoi- v In ti o:.^x i.:: rr,,.. ';■ o^.i*.k-.r.o in znajdemo v konunik.-.ci.U z :nlaf".ini",In oten nlcdl oUvc/.n-. i;.', k.-; nl..n;in:ike ori^.-.nizaci jc;kt «u '^'^',^^^,a,\l„'.:.;:.ih 'or^vv.%'.;. г г,г>: .ì;,ì-i -■ri.;lo ùo.irot ¿o to г.опгј .-locic-r.-io jj.- difc-n .-,сз 'ci ,,c..Jioo.^- -.0 -.^ i-e:-iovali,ÙQbil ll,ni où ».vzo 3 Г. ^i.i nrviit-Ire a^u, ki i,,(_-nu,1e "Jodoa :-.o::ri-t^ir, ^ .iku.I.'v",. лопсс. i;'le ...'..,:.ол г... il'. :\.n::.-l,e je 1/ ¿o,olr..l.. j .ot -.-.l'ijo, où i;;.^i.-ro ii-ov.- ,;_.:л1ч l'oto.-r.-ifijr:. i •..i.;:rtov is ; j.. .ao.ki do l,mi ùojili r.-r.y.--o V .;'::o^^i"; v rotorr.i:;jû r.;;^„- .j¡;i!ira.-. na3i«.h;nji tcl.c-;,,;:! i j:;;:cioi-iir:i kûo -■oi.....:j:ov;".. .^o ¿u uila oJkri-;;;! :;;:u-in . üo ril-idoie-tr.ili v,n:er:ov,;:i :ío г.с o j..lovih bjOí'.^-nj (:i..:co-:.lu.JÍii o-'.', violili -л:. v;u,TO-i-.v-o.i;.ci;r¿ov! ", Vo .¡e г...„ ,:-.:..o i.wü :a:u-.i-,u1;icí,;j.,::oí, ;:i jo jo • rivo.':ćil ..t-do]..ir,.:! n.: r.:ir,lovnici,ko jc : od n;.GÍuv"i.do ;iOütavil fo-^c-i^l/ijo ai:.^:¡.4 '*:ш;л". :.'ajve:-j;. ■/i.r:;^.- '.lo ;ci.r oivcllov.ika ,:ro:;ljiv'.;..- ucjjtvo,ü,j. rú'i'UJ.i,;/IJA V iÍM:u ki naj ui ;.ila 'Го u: , r3i,o.-::m.fija i'ankrtov.o m:;.l í.w^í;;-J zvj;',,;: :.л .,j,;.' .,I .....:,. ЈЛ ./j'. oL,;:.';>. ?.u>.j,:tvov* v'..kû ¿..lee l.,.-.o ^ ; . . ^-'r . ^ ■ . , . , . t • novo, ■ - o- - - . ' ■ ■ ./, .-■ jo,,caj ni;..e г! ol-r-j..,..... ;;-;;-.uí:;:an:;ikiox¿ürrik:;;:v:ü;i.:,,;:,.i;l.^i,:;;vj*Cc no vor,; i.'.(..to,ka i-.,o 1ж'- na voljo jo v vcic-.i 1 ju'olј:ш:;к111 kio;.kia. ?a::o- zgodbo j¿- kon.-c.jiii. jc dol.;,«i,;;:;;:i.¿i>;i-,;. von;i; i- lu^.. Íi::i;;:'*ÍnxQr;-;ai:;vií::j:r^:.^J:. : J;.v.:o..íix£;:knrjk:í;;,:v:.i:; O .Iii; uoiionih takogii obliV:o'/ar.¿:i j .v.'.c,:;! rrjior.ja-in o oba:;, n,¡i; .■;l;c.i-a.;;;r.i:ix3:'.-¿iiki;-*- orj~,\nov v toj sr-.ùovi- -^а vpIJ.l ti'npx.ito razmisliti.î a 0 odnoca ~.od j.-.vnoct jo,e» njenimi ,-la.;ili in iioc'.: fronta- гл-..,.-! ,;a , Ij.ÂII .ol "^.ij-iitc iolitiku ri-:j¿: r.'l-cicviúki por.Kori a Ljubljani"!- i,*..¿ dra^o naóaljovt-n jo,koncu -a Г.е ni vidoti... i'.'-'. .1ј>1 ra■^<^Г^O :;u..v;.'^c4.or.: .lie »i[..ridici- v u'- ^ .'"j , ti:;:u go jiri-7. decer,^јл^. go jo "zai:cvl-",ki ,¡-j v.^j. .и,.:,, .о^ lotila .v iolitiki ■'iTc cu, z.i noo "i,iiUi z;;,~ivb .;г- ,:ч, ■í,o':r;\¿ üc bor.io jf:v;.r J.-.1* lo u ^rvo.No z^'nito -«í^co , .-»i : k-\j íio lai;ko jo z,;odi ííov»^:- ;0 vr-cl. .ri-/. •-.I J. ' ,; ■ ■ .; :. dovolila :;eQC-l3üki daovnik in л>.\.о IlJcLrovan;! noli v i kr..l... j ..i tudi "i olitika Iix¡--;*o£ja jt^, cfo- ?o zacluf:i podoi-'-^-ao,-:.. 1<~. r-rodor..»-,--. novia rukoga pro6topa,i--*-:;;.li.,\*u:^ zvodola m-kaj zt-lo :;..ni;,.i-.-*:.- tuüi ;;a nao- c^vari. j i-vi del ílnnka.ki jo oujrivljon na u.-lcdni -otrtl ûti-.-'.:i li; nooi íi-3lov"/;ia:.o.:íl-i ta,о;.*"о,-; ..-..-/'»jo bolj ^li i.i -4v/.;0v^k oit:;t.-,,].-. Zlatka ^«-¿inc-.-u ka-o-:. ciOavOV- i;i oai,i -//..r. i^v.-. v n јо'л,л 1 ci ga vu.: r.ovcd.'i .'t-1 ine ni no.;'¿;.vil : "¡ üiikor.ii,-^o,,... .'.li (jlovok(x-:;xva ob vûCi; ^oii a:.pi:^ii; r.^^ ::í;.ovil-i-o .i^...*;..!.^ r-;\-.iO p^ialíorji?".J-cr-r jo iv •■'Ov;:i.'-...*''rl:.íi:::. i:-. ...^ ij vo'-.ii '"'ol ti-tih ""ir'ia", ; .')iliolo"ko-.-..4.ioj;uíi,v¡;o; v.ry'.c i -o .. . г.ч?/.г1;д j,4nj,g kiitoriv.i jo , c-tinc o:-rc.-nil r,voj ^lr.no'.z, '¿-.I. '..:.-'.:•:> pi;oj za ir,jc vallen lo ix> nc oa-ûisor,:,.r.--.,;;i-ia íh-voo.-i -млк.'.'. ■ no :iri.va,notvarjajoca,r.ûvr:'.na i:\ ;-;onr,.lcioii,-.li;;-^,il'aa n..r..v.. . ^■\,*..- ^;ovo.-^.. rriotopa k ".чхс-ri" l;;-ot ¿..r.\\o -nkr/'o: ir, :ov i;. il' in " 'o r.vo^oí.:" .-i'.-r i j;-.t.^,:io i:toji: pro,, bi .'v.w. oofi hoograjckn li:'-ta . rc ■■vo.Vi.o dojro т.'::и .ilr', i>;...o v. ,.■ ■•o. '■Irak:; v i'ícrtoljr-kcpi, ir. .Т.,.."о!;;-. ^г..:о etia^-i''^í^^ oi o "v"rr>kih" ,0 dru.iini, .'lo."'i itd, puiri-il i vac . r. i.iutvcno bolj zanir.-iiv jo ¿rar^ aol clank.',ki ■.■.om:..í- r*. ■ .r.l-. li'nl,m,u (1о,":пг'п.ј IJ.lri .)0-;.'ot ^ro ,-¡ Ir.hot-'«!.-' /.voi'.-i, . .. ve.:. V;: del C'l.-tnkri ima zgivoro.i .til'òr,; i.jIov: "'/ .'^l.'vit.m .-■.-.a u ¡.i.j , ", VuOi ji jo n.'imroí zani-n-'.lo"kdo jo ti :nlr:dcni jí, i:^ k's: ir,k druiiin.iíigavi otroci :;oV...::.;;" ,a tudi: "ki".;. j ;-o ■ i) i u.^'ti ia kiikoVJ.aj jc ocdaj z njir.i?" *u je V.'. celo ,->:ч-.и',';1г: jl .. v je troba ugotoviti:vno 'l^o uo v r..'.; n.¡a,ki bi t;»' '.ov.'i;; ou tekom"nrimeru" saatr.viti vo.ikotiu noviní'r.iu.m- 3.o lovoo-a a - i inde (lil j i odetavek Članica v HK ina naslov: "No gro опмо za punkorjo",v njom na ni'io: "Vondar т>а jo Tomaž Jrtl, öci:rctar za :V¿ ¿iVJ v tolofonokon razgovora do jal,da iiu gro za pnjr.vo,;:i niLi niao nnocifičnost Ljubljano,niti ne tako nevarni,kot Kglodajo v prvom trenutku.üicer na no gre samo za -nunkerjo.a na vra'íanjo o □ ocir.lnom lorcklu mladoničov jo odgovoril,da ni:-.o vai i/, dolav.'-kia dru/,in,da na so tudi tak"ni",üanca -ciiia^fi.Kaj bi na to ùc jal Glevalier Du-^in? I-iorda bi no preaonočcno v ra'.al, k.^'ro ji? r^.ogoćc, da 30 naenkrat staliučc tov. ¿rtla iuàai razlikuje od tir.tcga , kar je za: Í3íil KD, in to kljub "nlovitini" inforu-'-tivnifr, noutankoi.-." ucd novinarji Ui) in voi]itol;ii olu^.bo javno vr'r.;r>nti,Mod 1,:Лого v:ic':;\i:or aodi tudi tov.:irtl?Ivajti tov. L.otinc ni nilcjcr .'isrij., da "no gre samo za nunkor je" гатгпа!: jo riaco k.k.iod. donlodno noir.t'votil s "vri-n'.duiki 'iLuik gijanj:;" I Cro i.iûrd:i za kratik r.tik, jo morila ^'etin-c oovr.hio br.\l colo nvoj edini vir infon.u'ciji- -.Ti i;a jo oiàcnjono ntaliiČo tov. xirtla zq noclocica reakcij na članek v iiuVi'.; jti npormimo r,o: zr. llur.trov.'no nolitü:o jc tov.^^rtl -i";e pač vc-rjanomo II'- lajal.da oo''r)Onolnon:i. ntránja z n:.'':ino;i in o;K;egom,kot je to rcik-.tavil Jnfvnik";in je tU'U --oiH-i.ril, ùi;"v::i nunkor ji niao ¡-..".cii-; »iVnil: jor na ni dcj.-il, (''a nir.o v;-.i nri.cinti i;unkcr;ji¡ ;:.;-.li.kr; jo kar velika,nnj tlo Гасио ". o ; Г; vLja." r.\.üro';ilo i.ctini'ovcga i;l;.nlm,! ,.Л tu je "o bolj zaniaivr. izjava,ki i otrjaje tole i-.adn.jo ocono (o 40 uv.vku) :takolo nato r,i'-.e pK:'"i*udi tovari "i Ivan Vinklt-r, n- iontnik ííci U'¿ jo odkrito .Tovoril o ten nrincru: "proti nunku,razumijivo,nihče nima ničeoar."Kc.-Ali naj vorj;Me-;o Inntnin ocem?üaj da гсз niaČo nii;ia nié 7>roti nunlruV:;;.j tn jo -irr vo ra.zočoranjo-nedaj moramo pa ki'.r hitro najti vra.i iwln»;** rr.cfa Jlovonca,ki iifla vendarlo kaj ^roti пипкц-лг.тј í^iccr jjji.jcjifiw^jî'ttctwPK- no bo ja3no,za kaj ae iravzanrav ,gro..» öuatimo narkriî--ori-tu г.о bolj zi'.jiinive utvari: Vinklor je takole nadaljeval: "To,fla ga nekateri izkoriaČajo tudi za druge cilje in mu nelijo otilroto, jo nokij drugega.W-^jnlab-je bi bilo,mkaterl pa to /.o ro£ij:u'ajo, da bi vue to označili kot snonad ^-^olicije in runkerjov.To bi romonilo cnoi-'ad z najo dobro r.ladino,ki :oolu:"?. in izvi-.ja to ^l«5fcomeni otaliìsce tov. Vinklorja -nomenbcn nrcriik. k realnemu ocenjevanju cele zadovo-ljravzaiirav točno k tiijto;;iu,l:; r som г.,-ЈЛ ckujal povedati v teh nekaj oddajaiii in v mm odgovoru I.'edel jnkcmu.In rraviJiinkrEler dal je : "pootOT-ei: nroti lOaa'ÑCzniko , ki CO nimk izkoristili kot karnufla/,o za tinto,c čimer co go ul;vpr jali, je zrdcljučcn ^n prodrui codiriču.lnforn.ici jo o tc:r, bodo da.li sodni org-ni,kot i ričaku jemo,na jknnno jo v nccccu dni, Û tori,kdo je in zakaj izkorijČal nunk,GO bo gotovo i"e govorilo, in üo o tem üclo trobi, odkrito govoriti.r^a-'e ntrli-ičo jo j.-.mo: o vaCM tem jo tr.vba r>iaati in obve^sčati javnoot.in ta ni nobenih Gkrivjionti."Iv,c. Kaj naj Г;о doda:no?:'.ort"a to.oa so ne tovariši na r.ai.ont nropo:-,nc G:-onuiili,da bi bilo t.obro stvari natrnčnojo oprodelitiik.".jti 0':cuj jo ^•■aČ ¿o v ctrchi.A '¿o voóno oataja vnra'an je : nal:aj iti) od voega začetka ni "lazil" na io,kar je cednj tov.Vinklor jacno imenoval kot"izkorijčanje ,unka" g strrni nekaterih, na to,da зо ga "úooar.iosniki",in ne skupino, uporabljali zíx l-amufla.žo itd.?In kaj nomoni to,da jo tov. urti za IP По izjavil, da "nino vsi -ounkerji nr.ciati", za i iî r.a,dn no gro ппгло za nunVcr jc? i'.orda gre х:^г. сљ-по za nic.r.ao- a v z:'.dovi,kjer jc več nlaòih ljudi iíp mosoco v '^roinkovalnoii za; oru,ko jih jo ;':e Honti voČ do:';ivolo Biraíck svojako ravnanje s strani nolicije,in jo dobila mno>:ica glasbenikov in 1)jubiteljov/fanov pečat potencial- nega neonacizma, no če kako romombne .iixotlx Л ND oo jo- ko ü njegovi inforr.iacijodajalci- očitno veaolo no/.Vi/.gal na to. Äxin Zakaj? Iz îicto хпт: novrúnostiÍkix^nxtuiiix.iictrrxi-r.a.A.lr.:; ïz ticte doVro znane nernamosti v odnosu do nokonvonoionalnih interesov laladih-ki jo niti ne moromo obco^ti.iaaj i;'ia codobcn oúnos sftiiiit vrh mladinoko orgcmizacije?Ali nioo tedaj naravnoat licomorake izjave Milana Modena za IP,ki govori o "nroblomih v komuniciranju a družbe z Emladin o"-oam pa do-u5ČQ takäno pisanje,kot je bilo Uotinčevo? ììnj omenim še izjavo enoga od udeležencev eojo Icomioijo za idojno- politično delo í'IiC ZKS.ki je govorila o tej zadoviÍHxnn3ir;;.cax;;:;; qcaraS.^lxnnüanjciiiaanaslci-.riia.TDnin'i: ". .taki nrimori oc uporabljajo za dviganje naklade tiska", jo dejal nrodoednik MIC ZJIK:, Janko TuCnik, predsednik mladine Bežigrada,pa jo dojal mod drugim":*'otogr ifi ja neonacista,ki je bila objavljena ob tekstu (v NÜ-on,),mislim da je nesprojemljiva..Зпгаиијеп ce,kaj je z novinarnko otiko", „ ^ . - . . ■ ттло na tudi .kak-nlovon^.V"! сс,:;л->1а. Vso to JO -noleg drugih izjav o to noje- oi javila i üxiuika ii/i,n veste,kdo je nrodaodnik te komisije? Tov- r.ilon l'eden. Л bodi dovolj,Üe mi bo kdo očital,da sem rremalo "teoretičen",za zahajam v podrobnosti,na j novoT. lo to:v zadnjem toOnu jo ->ri::io do kar treh pobud za "olcrogle mizo", ocvctovanja itd. o nunku- in to g strani zelo znanatvonih inr;tituci j-?3I a,In3tituta za. sociologijo in Fil., na üo g otraai r.'arkcističnoga centra -nri Iii; Z3mS.Skratka: o^'ÏAoroticno obravnavanje postaja malone onli"e- r.*ib±xsr.xi2n;;±ir^;a>:::g«i.;;;lt:ui:ju>;iir.ia;:trivi^^ miČno- medtom ko moran'.o izjave in inf ormaci jo,ki dajejo clutiti, da z zadevo ljubi janckih"naci-nun]:orjev"r.¿ "o v ocnovi ni vr.o v:;:-..,, tako,kot je ninal Kedoljoki, brcati no uaconicih iz drugih revublik. Aliena rV-lcn:,ti iz. drobcev,ki j.iii rliji' med nrj ra/Toti.in-i. *.«:'.iuxgi.íií:v»i(inaxliüx;í;:xa лох da di go ïiKto banalno., re wii-i ce, no vo- zano s nîimo "kriminnlno/vamoütno" -ilntjo-in njeno zvor.o г. tisko;..- kar 1л.-ао bali., .l'a jo v-^ra^^anj o tom,kako jo vx¿ bila nkonatraliv.- na/ai.era,uc đooti.A r rihraniao jih za kako drugo nrililco- kajti, kot gro fraza,tudi па5а "-reiskava",kix^îoïvj/pO(jo\.-је','кх/аи jo naji novinarji prepustili organom, Zo ni končami,-. Ißor Viùaar .^^- dodatek k punk-številki Uredništvo: Miha Avanzo (glavni urednik), Miran Božovič, Mladen Dolar (odgovorni urednik), Branko Gradišnik, Milan Jesih, Miha Kovač, Peter Mlakar, Rastko Močnik, Denis Po- niž, Rado Riha, Jože Vogrinc, Zdenko Vrdlovec. Svet revije: Miha Avanzo, Mladen Dolar, Uroš Kalčič, Sergej Kapus, Peter Lovšin, Rastko Močnik, Boris A. Novak, Braco Rotar, Ivan Urbančič. Jože Vogrinc, Siavoj Žižek (delegati sodelavcev); Jože Dežman, Valentin Kalan, Marko Kerševan, Marjan Kotar, Lev Kreft, Sonja Lokar, Tomaž Mastnak, Jože Osterman (predsednik sveta). Marko Švabič, Jadranka Vesel (delegati širše družbene skupnosti). Na zahtevo urednikov punk-številke Problemov, da naj se razjasni, kako je prišlo do cenzurnega posega na prvih straneh te številke, je uredništvo na skupnem sestanku s sestavljalo! soglasno sprejelo sledeče obvestilo: Vse bralce, ki so se morda čudili črnim plahtam na 3. in 4. strani punk - Problemov, obveščamo, da je do tega prišlo na zahtevo javnega tožilca in proti volji sestavljalcev številke, uredništva in odgovornega urednika. Inkriminirane tri pesmi — Tovariši (čigavi? ) in Zahvala zahvalam benda O! kult ter 700 usnjenih torbic benda Otroci socializma — je uredništvo sprejelo in ne vidimo nobenih razlogov za njihovo prepoved. S tem posegom je številka izšla v okrnje- ni obliki in še enkrat je bilo nazorno pokazano, kako se punku nasilno jemlje beseda. Uredništvo Uredniki številke druga številka punk problemov - po- pravki: - Pri navedbah „Del likovne opreme iz edicij Galerija ŠKUC" (glej platnice!) in „Milan Košir: Iz brošure - Vsi ste izdajalci (G. SKUC) (glej kazalo str. 17!) - pravilno: material iz publikacij GALERIJA ŠKUC IZ- DAJA (PGŠ). - str. 16, 17, 19: iz PGŠ št. 7 „Vsi ste izdajalci", M. Košir in M. Brezovar. - str. 26, 27: iz PGŠ št. 5, B. Razkolnikof in D.M. - str. 26, 27, 30-35, 46, 48, 49: iz PGŠ št. 3 „Odnos vladajoče ideologije do subkulture, B. Borčič, M. Grži- nič, A. Šmid. - str. 32-35: iz PGŠ št. 1, tekst - Rosetta Brooks ,3ru- tality Chic", prevod B. Borčič, M. Gržinič, G. Tome, grafična oprema M. Gržinič - str. 47, 49: iz PGŠ št. 4 „Ce bi bil rojen pred svojo mamo bi bil svoboden", Esad Babačič. - str. 17: iz FANZINa, Položaj punkerjev v Medexu - str. 18: iz FANZINa, vsi teksti razen pesmi skupine Otroci socializma - str. 19, iz FANZINa, Nepisan zakon - str. 35, 36: iz FANZINa, bend Racija v kliniki mercator (v kazalu napačno Puttane Rosse) - str. 49. 50: iz FANZINa, grafični material - str. 48, Kazalo: FANZIN, manjka A. Šmid, M. Gržinič Revijo podpira Kulturna skupnost Slovenije. Po sklepu Republiškega sekretariata za kulturo in prosveto št. 421-1/74 z dne 14. 3. 1974 je revija oproščena te- meljnega davka od prometa proizvodov. Tekoči račun: 50100-678-47163 z oznako »Za Probleme«. Letna naročnina: 150 din (za tujino dvojno). Izdajatelj: RK ZSMS. Tisk: Tiskarna Kresija, Ljubljana, Gosposvetska 13 Uredništvo sprejema sodelavce vsak torek od 16. do 18. in četrtek od 10. do 12. ure v svojih prostorih na Gospo- ski lO/I. ' ^ . ^ Cena te številke je 10 din. hs- in httđm fntj« od it t>ks^iS!r>joi ■all hoi«t> ■ tu жше±1 mbottđm-tl.d« » imoiisolatl6iia punk-«kuiiln» l>lll?r»il«trli»b» tu41 t drugih đ»llh зреј? ■ odfotorl-hl moit itnr.da (ovoria o tn.lsliko ra!>a la to,da amo ni t rapttbllikaa 3iiz sloranlja domll informeija.kl 1«т1г«кјо la druclh кгајат jc«t>alatl}a,da nakaj ni т rada prl tah llailli pmkarjlh.sladila ja akolja.kl ia trmja.prrl raaoltatl pralakara p« ao bill pradatarljanl jamoatl na najbolj orinaran naíln", i. a .*lutan«i4b4ktixkusttzltz ïpialhi:aax|>x in z oblasanjaa cunj.kl ao jlh omnda nabavili na bolsjem trfeu v ilondonu- ja zavladala panika.v tah dneh ja na ulicah ljubljana popolnona nemogosa aračatl kakega punkfrja.obvaisanl rravljo.da je net nladlal ljubljančani ta vrata v toku atrlsenja na hitro roko, preoblačenja in aploh vsakrino glancanje. na bojijo ee oni tega, da bl jih miličniki takole kar po vrati aretirali,kar eo organi varaoetl ia tosno razlo^è-h naonaciata od onih drugih, ampak aa bojijo,da bl jih kak nervozen drsavljan.kl ni dovolj xaaaafa obvaičaa o tej etvarl, brez vaakaga okoliaianja na leoraill eredi ulice./ no,tule pa ae naia občudovanje ip-j« nehai^lt^ »"^*"" mimo taga.da j. pcit.nc n.l«foralrano,aaj-kct emo povedali- tlč ikl.. -10 na 1cčuj.J0 ..d "neonacleti" m "onimi drugimi- rjl.^a-ttdl wmç»ï«^alule4iga.d. bi "nervozni nivlj.nl" vzeli praviccievoja roka.^o domač, aa temu rače opravičevanje U» zakon. unča. v n.d.ljavanlu ja «nlalv ia intervju z «11«-» -i'"". -7- ■ govoril * tem, đa"eo će đololeni oetanlci etallnizma nri nas,in in ostanki ae ^aïejo v nrezlra do nasela zakonitosti.."? zavedamo se.đa so to "teslca" vi^rasanjai- a nilallibo,đa bl ae mogli svoje od^ovomoeti §e toliko bolj zavedati visoki funkcionarji tegb sanou-iravnepi socialletiïne- in zakonitb- družbe in dr save i a -o:'dtno naprej z besedami tovariša firtlai " želeli smo pravočasno in ooTiolno informirati javnostupravočaeno vsekakor, ponolnoma pa toliko,kolikor to donussajo interesi službe.klju- kasti križi 80 se oojavlll na naših zidovih,in mi amo dolžni to stvar sdravltl na čistino,"k.c. ttìa zanimivo:po mnenju tov.ertla je bila javnost tonf^^^vcčasno obveiîena" .po nallh -dokaj zanesljivih-informacijah na ш zgleda atvar nekoliko drugače i glavni del kasnivega de janja, га^^шт&ј£х&1л&&ш2ши txt4> trije aladenlsl v т5ге1вкат1- in torej , če ee ne motlno- sele oaualjeni tega dejanja,in niti še ne obtoženi- obtožbo namreč vloži javni tožilec т^о končaml drelekavl,le»ta na je,kot smo slišali od sa-tiega tov.^rtla,se v tokuy torejtglavnl del tega kaznivega_đejanja se je izvrâlî^zi^îed enim letom ! kajti eden od treh glavnih osumljencev je bil trn od jeseni lanskega leta do rred nekaj mesec direktno iz vojake |ta prestavili v T-relskovalnl zaror.to pa riomenl- ^f^" se drži- 'da so organi javne varnosti se vsaj leto dni vedeli za celo rest in •30 enem letu so se odločili,da je t* naoočll taravi čaa za "oravočaeno infomiranje javnoetl"!' zares zblo zanimivo.in še enkrat s-ra5ujeaio: ali ima ta zamudna " ravoîasnoet" kaj opra- viti s tem,da se je šele ired nekaj meeecl coja vïïi}"iï5ïi^" četrti hejh,ici^je žele mn^rítím dalo možnost,da sítcíímrromitlra in diskvalif 1с1га?кжгажх4жх1ах:х1жхххкж1хн1сш^±&к1шмхжххжжхш1ж11п ш^ажх1|1хнж le->o bl bilo,ko bl kak tovariš kalibra tovarisa sekretarja brtla lahko nojasnil te nejaenosti. ho- čudovitega članka v ip pa še ni konec-ln tudi ne izjav tov.irtla.takole je nadaljeval i "v bllxnji T^retekloatl smo imeli rrimer,da je varnostna služba molčala o antisocijallstičnih -9- "mi prakticiramo т)с*1аджжш1ш to,da imamo vsak teden reizgovor* z voditelji službe notranjih zadev.to nlao brlfingl,kjer nam oni eugerirajo,kej naj risemofkaj т>а пе,атосис najbolj navadni informativni razgovori.normalno je,da se razume,da morajo novinarji vedeti vse,ali ekoraj vse,da vedo in da sô^zriî^és^esceni o tem, kaj se dogaja v njihovi okolici, pojasnjaje milan meden. in na'etinc,nimb nobene zveze 8 ten,da je njegov oče znani trolitlčni delavvc.zlatko šetinc je avtor teksta izključno zato,ker je oo rokllcu osiholo^.ml mislimo, da cela ta reč niti nima večjega nomena od raiholoskefta tjojava, trije registrirani neonacisti naxtx na dva milijona slovencev «o zares smešna številka." k.c. še bolj smesna^da ne rečems^ss'^a^'' hujšega,oa je takšna izjava glavnega urednika in direktorja čl dnevnika,spet r>a je treba oriznatl mm žumallat* i'',da je sr^raševal brez dleike na jezlku-ln natančno tista vnrasanja.kl eo ee morala zastaviti vsakemurhbxmmtknaxilnnks ob pisanju šetinoa v nd,in je "ilan "eden začutil,da nekaj ni v redu,in je tireäel v manjso ofenzivo.takole je nadaljeval:"sicer na vas jaz vnrasami ali 80 v fjeogradu '^o zidovih črni krogi z a-jem v eredini?saflii pa v-rašajte tovarise uzelca,sekretarja re-jubliskeg* 3kz 3r hrvaške, ali 80 taki znalci tudi na zidovih iagreba.. .imxm»",konec o. torej tudi meden se kar enači a-je in kljukaste križe,,in se nato celo rahlo razburi:"pa orosim tab,v vojvodini ao se nred kratkim -ojavlli klja^:astl križi,in kaj ao delali vijvodlnoi? imeli so serijo naratonsklh хаа1жмках oolltlčnlh sestankov.и1 v sloveniji imamo taksne ekscese' ca čisti kriminal,za kriminal na ae vp,kdo вкгш —organi vamobti. ' k,o,le^o- torej vendarle ne gre le za oalholoi- kl r:ojav,kot je tik tired tem govoril meden.je moral biti že kar malo razburjen,da je orisel takorekoč v leti eapl ti ::rotlslovjm s samim eàbo.in s-et je tre'-a reči,da ga je žumallst ip dobre ujel.ie takoj zatem meden ST'et''säs£kö'ea-neka eebe:"ni problem v tračanju po zidovih,pa če so zidovi tudi rorisanl s kljukastimi križi,amoak je osnovno v-rasanje,kakô aerai kot družba obnasamo ém in znajdemo v komunikaciji z mladimi",in -loteo sledi obvezna kriti ka :»ladlnak, organizad j.,ki bo -о5в^^_^^ _ 3 -lo- i j -ro-):.r-- taii v "■'.ya;iiic-ci^i",-kajti tiste "đru/.ba",kater* : rnlk íit'í ;:eđt-] in 'eden, Je doslej % a iiinkerji kOTíunicírala i i X р:-Г':.- iH!cl.-iu;no s -onoíjo orranov zc notranje zadeve,To na 7.Lirci':.4,i r-^vori tuđi o odnoou do T.ladih nss?loh. i In je ik-. ni i- z;'i:lju3ni odstavek v ílanku I~:'t;vo,to bi bilo j v "l'^vr.f- vre v -irineni l.iuolJanskih -anlcerJev.Tuđi međ njimi bo rijlo ¿3.!:ot je to aeđp.j pođemo reči- é» diferenciacije,Sicer oa ie ljablan3;:i ^-lua^eni кххжвк!! -tunk aneanbel Pankrti,kot so ne Er-i.i i-ienovp.li,dobil lani od Zveze S V. SR firvateke па>тга4Е, ki se iTienuje "Seden sekretarjev aiÉOJA",. Koneo. Tale majhen naml^ ■ п". Prmkrte je IP âo"olnila s fotografi jo,rod katero piSe:"írooa- í^pjidBa foto/^raflja I ankrtov iz L jubl jEine.lci so lani dobili na/^riiđo ■J S^ikoja'*; v fotoprefî^o na je^vnoX?îran naslednji teket.ki fonkclonira kot lOdncslovJ "Kako je bila odkrita eku-'ina , -rete/,no mladoletnih -linkerjev, ki so se tío jalovih blodenj po i iiBco-klubih opredelili za vlopa-neonacietov!". To Je natančno ! iste sarte T-aniculacija.kot si jo je trivoäfiil Nedeljski na ] naslovnici,ko je r^od naslov'*Kđo piSe.." Doetavll fotografijo na: isa "VUlíK". Najveîja farsa- ali že kar orwelloveka grozi jlvlca- na je đejstvo»da FOTOGRAFIJA V 1Р,иш ki naj bi bila crooaeandna fotoi^rafija t ankrtov, S FAKKBTI NIMA NOBJäNE 2VHZSI NA NJEJ NI ENEGA ; SA:jìGj\ JLANA PAHKHTOV^ lako đal»i smo 2e: so.laj 1ж je mocoïe ■ .--.i -- r « j.-..M„c¡ -.r-rr J.,kaj pifie st,odaj.teîàli"°"- , amx«M3:fa.4t»t»xtigt±»XMB»^xt«*txn«lČe ne ver jamete,kunlte IF- na voljo je v veah ljubljanskih kioskih, j ■ j Talco- zgodbe je koneo.Bila je do Iga, mxmltliwi vendar tudi j к1в1сжк1жхаг)С1зипххгаАа4жх4пш«ж11х1ккахжкм4ххж«7 O globljih '\ oomenih takega oblikovanja javnega mnenja-in o obnaSanju j ш1пхш£кж1кхлААж1кх> organov v tej zadevi- na velja temeljite i razmisliti.Fa o odnosu med javnostjo,жх njenimi glasili 1л oblastjo tudi, A *e to naj ostane Se za druge redakcije RŽ. 1 i Î i -mt 2- i ci Je- seveda Ä-ln to je zelo velik ČB- ho5e novinar zares \ toSno,celovito in objektivno Irformiratl.Vedno bolj ee zdl.da \ Nedeljski iljl namena ni Imel-o realizacijl„najnena"pa smo £e govorili,Kajti verjeti,da gre oreprosto za Se eno od neStevllnlh i povránoeti in malomamoeti odgovornega urednika N1 je vedno teže- j posebej po tem,ko smo se seznanili z izjavami G U Bnevnlka \ tov. Milana Medena o izredno dobrih,vaakotedenskih odnosih j med novinarji ND In vodji službe javne vamoetl, V lu5i ' n^itkM drugainegm prlatona^ki so ga ubrali beobrajski novlïxarjl, j ae kažejo ¿etin5eve"Tíovrauostl" v vedno bolj 5udni 1иб1т1п ko bomo slläali,kaj se je dogajalo novinarki ^E,bo stvar postala Se bolj zanimiva.Vsekakor т» Ахж1у4жх|& ^Svlnaraka etika morala hudo obračati v кха svojem grobu,ka je brala risanje v Kedeljakem.. j Vrnimo se torej k odkritjem PB,ki jih razkriva nod nednaslovom j "V glavnem-zld Tnolka".Takole gret" Uspeli smo(v prizadevanjih,da bi zvedeli kaj ve6-op.) le toliko,kolikor ao nam odpirali vrata. \ Bolj ali manj- zid molka.Vse,kar smo sllSali.je bilo neuradno, j torej brez utemeljitve za objavo, , Slučajnost- ali privilegij za sano enega od naSih lietov"?",ee ¡ snraBuje PE."Kaj oa Je s pravočasnim.objektivnim in ->otiolnim Inf ona'j Iranjeni javnosti?" K,o,Zanimivo vpraáanjera kot rečeno,vedno ] bolj se zdi ,DA SPLOH NI ŠLO X ZA TO.KaJtl verjeti,da OU ND ne j obviSda ABC-ja novinartsìiegE -osla pretirosto noČeme,;;o,PB je tudi klicala republlSki konite za informad Je, vendar se z njo- | za razliko od IP- ni rogovarjal sekretar,armak namestnik Primoï i.agar,ki je dejal:"Cel ta r^rimer je bil tudi zane novostíto prehaja,kot kaže,funkcionarjem za informacije že kar v navado../). Obrnite se na ljubljansko aoravo javne varnosti in se sklicujte na ПЕш.кег menim,da morajo tudi drugi listi dobiti informacije." Aha- v igro se je vključil nov protagonistJljubljaneká UJV, ! torej tista instanca,ki je že leta v ,đe tako rečem,ne'^osrednem ■ atißu^S iaSiS^siìè^lSeaS.PZ §ÍÍ¿^g4em srečanju teJcole: oklicali \ smo UJV,Tajnica načelnika tm(on,:tajnice imajo v tej farsi »čitno veliko vlofTo)-torej:tajnica načelnika in Lucljan Furlan,zadolžen ; 4 i Rock fronta- neđelјаДЗ-ХИ.в! »Kupit« Folitiku Вхогаав! KaolstlSkl punker! u Ljabljaal-I- tXKk Лтиво nmdAlJ«Tanj*,koneft пл Se nI videti*... Splđealja nuMiM ■•n»aolonallfltiSne nrclio« т domaSem populam** tisku 81rl-7. decembra «e je "Badeve'',kl Jo vsi posnaao, lotllm ie Politika Ехвгеав. ва njo tudi zagrebika Arena,« tokrat se bomo ukvarjali le s rrvo.Ne saSnlte takoj Eehati,SeSi k»j lahko 9e zgodi novega ,o vseh perversiJah:, 1:1 -In. ai. jih dovolila Nedeljski dnevnik in nato Iluatrovana politlka.Eajtl tudi Politika Expresa je, spet po zaslug podjetnega In prodornega povlnamkega p*'"«*'^!* i********"*"** eredela nekaj selo zanimieUi- tudi sa nae- stvari. Prvi del SlBBka.ki je objavljen na ugledni četrti strani in Doel naelov''BIlad*nlSi tu,okrog na3",je bolj ali manj povcetek pisanja Zlatka Žetinca-e kunom citatov- In enim zanimivim vprafia- njem,ki si ga жшЛ seveda Šetinc ni t>ostavil:"Funkerji,oomiBll 61ovek(kaxxt ob vseh teh napisih na sldovih-or,), Vendar:all samo punkerji?",Sicer pa je FE v novze8li"'ih.anka iz ND iepuetlla večji del tistih -Siräih",pslholo5ko-na5elnih,¥kot vzroke l^čočie razmiäljenj,s katerimi je Jetlnc onrerall svoj članek. Za PB-kot ptej za IP,je vaSen le Se neonacizem,4.rajh-ln seveda ounk.Tako e4 prava,potvarjajoČa.povrSna in senzaclonalistlČna narava betln- čevega pristopa k "aferi" spet jasno nokažei izgovor,da r& naČ IP In PS "-0 svojet" rrlkrajata,ne stoji: prej bi rekel,da sta oba beograjska lista rrenrosto жж± dobro razumela osnovne noante članka v Nedeljskem,in 8ta"okraeke"-uetlnčeli» bUa meditacije o "vzrokih",o družini, Soli Itd. pustila vnemar. Bistveno bolj zanimiv je drugi del Čkanka,ki podaja rezultate lastnih dognanj PB,ki je-kot -^rej IP,hotela zvedeti 5e kaj veC. Ta del članka ima zgovoren mednaalov:"V glavnera-zid molka". Tudi .''E je namreč zanimalCkdo sa ti mladeniči,Iz kakšnih družin,Čigavi otroci 8oTl*U" tudii"kdaj so MU ujeti in kako?KaJ je sedaj s njimi?" Tu Je PE celo oresegla IP,in snet je treba ugotovltl:vee to so vnraSanja.ki bi se morala ob takem-nrimeni" zastaviti vsakemu novinarju,ne le lovcem na aenza- -3- za inforniranje,se strinjata z nami,da je treba o vsem tem obvestiti n JširSo Javnoet v državi,četudi Je "vse narisano v Hedeljskem", citira PE enega od njiju.Zanimivo: to Je-no sekretarja RSNZ- že dru(?a izjava,ki Izreka ND oriananje za pODOlnost informiranja« o zadevi- KLJUB vsem luknJaÉ,ki sao jih na^ll beograjski novi- nar Jl-tA^aSia^^enkosti ne onenjaa. In oravi naprej FE:"OblJubili so nam tudi razgovor s tovarlSem, ki dela na tem trimera,ki èicer Se ni zakl јисеп?**бнб-Ј1^* rosta- ja neoetai torej bomo ellSsai izjavo samega Inäpiktorja.all kar že je,ki je odkril шкш nacictlîno/faSistično/anarhlstično p šovAAistiČno ounk skupino "4*RBJh",torej iKngžfiiSJSnuBa glavnega junaka te usoeäne akcije naSlh varnostnih sil? Na ïaloat do tega ni nrlSlo.kajtl:"Nekaj ur kasneje ao naenkrat spremenili mnenje, oläe PB."Dejali so nam, da se "o vsem Se eblra dokumentacija,In da jo bodo dsai novinar jem,ko bo vse копсапо".К,о.Еа4х1ихкаж2жгш1 1»Јах»аж1и±тжКаj bo konČano?All ni UJV svojega oosla Že ooravlla? Kajti nekoliko kasneje pravi v istem Članku namestnik 3 R3NZ Slovenije tov,Ivan Vinkler naslednjei"Postopek proti posarneznlhom, ki so TTunk izkoristili kot kamuflaSo za tisto,в Slner po ukvarjali,Je zaključen In nredan sodlSču". Za kaj grs? Zakaj Ljubljanska UJV no5e dajati izjav o nečem,kar je očitno- s njen« strani- že končano? Hes-snet шоииаш občudovati prodornost in vstrajnost beograjskih novinarjev,kl ml omogočajo,da kot famosol Шх Chevalier C,Augaste Dupin .znameniti ¿l^tii Edgarja Allana Po«-Ja in prototip amaterskega detektiva, Iz časnikov хжжхи1жжп razblraa zametke nekakfine globi je,doslej Se nezaolsane resnice,tako kot je to počel Meje Durin v enaaenitem primeru "skrlvnostfMSÇÎf* Roget" ,gm^ttxM«ixt«k»xketxxxta»iyrl—gMTtBttxMtlTMtMxzantkt nxBiaxTBaalaaxuxBkLe da gre tu sa sœrt-nax resnic« аам.,. Njeno truolo -v obliki 215.ooo zavrženih prlmerkol^lÜ tedne starega Nedeljskega dnevnika-pa očitno Se vedno vzemirja,..Kajti morda i^a ne gre za ишог,вшоак samo za ugrabitev s Aranl Nedeljsk«- ga-ln njegovih virov InformaciJ?IiaiaŠa#toixeaAni