Stran 484.
Politični pregled.
Notranji položaj. — Od časa do časa strese ministrskega predsednika Korberja kurja polt, in tedaj začne narodom pihati na dušo V ogrskem parlamentu je te dni ministrski predsednik razpravljal tudi o eventuvalnosti, da cislit-vanska ne bo mogla zadostiti pogojem cislitvansko-ogrske nagodbe. Kaj je mislil ogrski ministrski predsednik s tem reči, je lahko uganiti. Cislitvanska je doslej potom cesarskih naredb vse storila, kar se je zahtevalo, da ostane nagodba intaktna, in ker bo tudi v prihodnje s § 14. lahko uveljavila vsako, na nagodbo se nanašajočo postavo, je brez dvoma, da je Szell imel pri svojem govoru v mislih eventuvalnost, ko se v dunajskem parlamentu ne bo dalo izvršiti volitev delegacije. Za ta trenotek suše Madjari, kot dalekovidni politiki, že zdaj svoj smodnik. Madjari se nam seveda tudi tedaj ne bodo izneverili, Szell je grozil z obljubo, da je tudi za ta slučaj oskrbljeno ^a skupne zadeve in za skupne interese. To se pravi: Madjari bodo dovolili, da smejo avstrijski davkoplačevalci tudi brez privoljenja delegacij plačevati 2/8 vseh skupnih izdatkov. Ministrski predsednik Korber se je seveda takoj ustrašil, in njegovi časopisi svare „avstrijske narode" naj postanejo ponižni, sicer se zgodi grozna nesreča, da razpade dualizem. Gospod plem. Korber pa se jako moti, ako misli, da se narodi te možnosti boje. Eavno nasprotno: V tej državi ga kmalu ne bo človeka, ki bi razpada dualizma ne smatral za odrešenje. Koliko se vlada trudi, da bi oživela državni zbor, in še za to ne more razgreti narodov, kaj še da bi jih razgrela za dualizem. Ta odrvenelost, ta brezobzirnost naroda za tiste institucije, na katerih je merodajnim krogom največ ležeče, kaže očitno, kar se vedno bolj in bolj odvračajo narodi od drŽave. Narodom je postalo čisto vse jedno, kaj se zgodi z državo, in to je slabo znamenje.
Deželni zbori. — Dne 10. decembra se je sešel prvi izmed sklicanih deželnih zborov, namreč dalmatinski. Že v prvi seji se je pokazalo, kakšno nevoljo je obudil dogovor mej dunajsko in peštansko vlado glede bosanskih železnic. Tekom prihodnjih dni se snidejo drugi deželni zbori. Zlasti zasedanje češkega deželnega zbora dela vladi velike preglavice, ker namerava češki radikalec dr. Baxa sprožiti razpravo o deklaraciji presumptivnega prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda.
Volilno gibanje. — Skoro v vseh kronovinah se vrše sedaj volitve volilnih mož. V obče so stranke ohranile svojo posest, le tu in tam se utegne zgoditi kaka prememba. Najzanimivejši pojav celega volilnega gibanja je, da so socialni demokratje na češkem mogočno nazadovali. Vsakdo bi mislil, da mora socialna demokracija v industrijalni češki znatno napredovati, v tem ko se je pri volitvi volilnih mož izkazalo, da izgublja teren pod nogami. Nemški nacionalci so socialnim demokratom stališče tako podkopali, da bodo socialni demokratje izgubili samo na češkem tri mandate.
Proti knezu Lobkovicu. — Praški časopis „Budivoju ja priobčil te dni prav zanimivo razkritje. Sporočil je, da skušajo gotovi krogi izpodriniti češkega deželnega maršala kneza Jurija Lobkovica in na njegovo mesto spraviti nemškega liberalca kneza Furstenberga. Lobkovic je energičen in se malo meni za želje kacega ministrskega predsednika, vrh tega
pa je odločno češkonarodnega  mišljenja, in   zato bi ga Nemci radi odstranili.
Bolgarska. — Te dni je ministrstvo vsled konflikta z narodnim sobranjem odstopilo. Šele po dolgih, večkrat ponesrečenih prizadevanjih, sestaviti novo vlado, je to nalogo prevzel bivši ministrski predsednik Ivančov. Posledica tega bo, da se razpusti sobranje.
Vojna v južni Afriki. — Zadnje dni se poroča, da so Angleži zopet dosegli neke uspehe. Žal, da Kriiger ni mogel v Evropi ničesar opraviti. Kraljica nizozemska je staremu prezidentu pojasnila, da je nemogoča vsaka intervencija, ker ni zanjo pridobiti ne Nemčije, niti Francije. Kriiger je vsled tega opustil nameravano potovanje na Rusko. V angležkem parlamentu je vlada povedala, da hoče anektirani južnoafriški republiki utelesiti Kaplandijo in jima sčasoma dati avtonomijo.