Leto V.
Szombathely, 1918. december 22.
Štev. 51
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin na leto je vsakomi na njegov naslov 8 K. Sküpno od deset več  .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   6 K.
Naročniki k Novinam brezplačno dobijo vsaki mesec „Marijin List“ I na konci leta „Kalendar Srca Jezušovoga.“
Cena ednoga drobca je doma 10 filerov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
pleb, v Dolencih, NAGYDOLÁNY, Vasmegye.
K tomi se more pošilati naročnine i vsi dopisi, ne pa v tiskarno ali v Črenšovce.
Lastnik i izdajatel Novin i Marijinoga Lista je Klekl Jožef vp. pleb. v Črensovcih, Cserföld, Zalamegye.
Peti božič.
Štiri božiče so meli vu blatnih strelnih jarkah, pod milov nebov. Že se je peti približavao. Žene so gučale: Nikdar ne bode konca. Pa je prišeo. Slednje dni oktobra je revolucija zmagala. Nove vlade prvo delo je bilo, da je zapovedala, da vojaki včasi na mesti doli denejo orožje. Peti božič že vküp najde vse. Pri ništernoj hiši je edno ali drügo mesto pri stoli prazno. Spadno je. Mati ga je že dosta objokala, nego čas hitro vrači, več že ne joče, samo Boga moli za njega. Tem bolje se veseli, da ove drüge vküp zagonjene vidi na varnom. Na varnom biti — to je bila žela vsem. Žitek si občuvati i zdrav domo priti, za to so molili vsi. Ka je minolo, to je lagoja senja bila. Nišče si je več ne žele. Ne kriči več nišče, da bi bojna živela. Zakaj bi se mi bili za drüga dela? Istina, da je slovenski rod nesrečen rod. Od tistoga mao, ka se njega zgodovina spominja, se je vsikdar pod tühinskimi vladari za tühinske dela bio. Okoli 300 leta je bio vu armadi Atilovoj i od tistoga mao vu vsakom bitji. Za naš dom, za našo Slovenščino bi se ešče bili, nego za drügo ne. Da pa nanč za toga volo ne sme biti več bitja. Mi smo ponüdili mir, bojna je skončana, Wilson je prišo v Europo kak sodec. On je obečo vsakomi narodi svoje pravice. Naj se da vsakomi, ka se njemi dostaja i ka njemi hodi i z bojnov na veke trbe tiho biti.
Vogrske novine se jočejo, da Vogrsko razno češejo. Grof Andrassy Gyula se toži da vkraj spadnejo krajine, kde so kopali srebro, zlato, železo, vkraj spadnejo logi i šume, vkraj spadnejo krajine, kde so kopali vogelje i kde je teko petroleum. Sto je tomi kriv? Jezero let
smo vküp živeli, zakaj so Rumune, Srbe i Slovake ne bolje k sebi zvezali, tak, da bi se srečni čütiti, da so s madjarami priduženi? Zakaj so ne na zadovolščino narodov spunili, ka so obečali? I zdaj ka obečavajo, narodnost potrdilo, garancijo od zvunešnjih narodov — od Wilsona — čakajo. Što je kriv, da je naše vüpanje tak pomenjkalo?
Andrassy dalje piše, da či proti madjarom rešijo delo narodov, na Vogrskom se vožge sveti ogenj revancha, to je nazaj plačanja. To je za en čas mo se znovič bili. Komaj smo z bojne domo prišli pa se nam znovič s bojnov protiti — v to mi ne dovolimo.
Novi red je prišo, republiko mamo. Z vladov so ništerni ne zadovoljni. Dosta nam dati ne morejo, da so vse prazno, spotreto prek vzeli. Vu vladi so jo i socijalisti i židovje, da pa to denok moremo spoznati, da so novi red oni prinesli. Či so židovje, naj bo, za dosta je ne dobro, da krščanski delavci — socialisti — ne morejo dobiti krščanskih voditelov. Jas vam samo to pravim, novi red, republika je dobra misel, zdaj nad vami stoji, da takše lüdi odeberete i pošljete na narodno spravišče (nemzetgyülés), šteri so z vsov močjov za republiko i za naš slovenski narod. Na narodnom spravišči do se redile pravde od delitvi zemle, od dače, kakšo oblast dobi prezident i t. d. Odebiranje na narodno spravišče, tak je obečano, de se vršilo meseca januara. To smo pa že popisali, da de odebirala vsaka ženska i moški. Nego kda de od toga guč, pazte, ka te vzeti vu lajštre.
Pri Slovenskoj vodi Müri na sveti post po obedi idejo dekle i (pojbje) dečki po
drva, da mati večer pogače spečejo. Šteri s parom prinese drva, de se ženo k fašenki.
Vsem čitatelom vesele svetke želejn.
Premirje.
7. dec. Minister Jaszi je izjavo, či ententa ne odstrani anarhijo (nerednost) na Vogrskom, vlada doli zahvali. — Vogrska vlada je za švicarskoga poslanika imenüvala žensko BédiSchwimmer Rozo. Ker niti švicarska vlada, niti drügi poslaniki nej so šteli spoznati žensko za poslanika, jo je Vogrska vlada mogla nazaj pozvati. Med Slovakami se vsikdar bolje širi gibanje, da samostojno republiko postavijo. Iz Švicarskoga se glasi, da bivši casar Karol v nemškoj Austriji gori stopi za poslanika. — Z Nemcami se prvle ne sklene mir, dokeč vküp ne pozovejo narodno spravišče. — Vogrski ministerski predsednik Karolyi je vu ednom govori pravo, da žmečo bojne — stroške do mogli oni nositi, ki so vu bojni iskali. Izjavo je, da se vüpa, da za štiri tjedne zvrši odebiranje na narodno spravišče.
Angleški minister Lloyd George je izjavo, da stroške bojne centralne države (Nemci i Vogri) morejo plačati. — Z Londona se glasi, da zimos v ništernih krajah Europe glad bode. — Beč zasedejo čete ententa, zmes bodejo i češko-slovaške čete, Budimpeštinske novine so prinesle glas, da so jugoslovanske čete pri Radgoni prek stopile granico i za ništerne dni je prišo glas, da so nazaj odišle. Novine so ednok celo od toga pisale, da so jugoslovanske čete zasedle Soboto i vöskričale zdrüžitev Prekmurja k Jugoslaviji.
2
NOVINE
1918. dec. 22.
12. dec. Slovaki so vö skričali republiko. Za poslanika ščejo postaviti Hodzsa Milana. — Rumunski voditelje Erdela so šli v Bukarešt in so celi Erdely ponüdili rumunskoni krali Ferdinandi. — Rumuni zdrüženi z Francozi sikdar dele notri ido na Erdeljskon. Gnjes so prek zeli mesto Nagyszeben. Lüdstvo jih je veselo pozdravilo, kak svoje rešitele. Francoski general Foch je zapoved dobo, naj z celov svojov armadov mer napravi na nemškon. Dokeč nede stalni voditelov si od mira nemremo gučati. — Čarnogorci (Montenegro) so svojemi krali Nikiti tron (prestol) v krej zeli in se pridrüžili trozvezi Srbov-Horvatov in Slovencov. 23. dec. de šou ministerski predsednik Wilson v Rim, ge gori poišči sv. Očo Benedikta XV. V Rimi ostane 3 dni.
13. dec. 14. ga pride Wilson v Brest in tam odnet na tri dni de 22 ga šou v Rim, vu šterij mestaj do si od mira pogučavali. — Žmetno čakani, francoskih vojakov prvi del je gnjes prišeo v Budapešt. Tej do konje v küp pobirali, zato se dugo v Budapešti nedo stavlali, — Tudi gnjes so prišli angleški vojaki z častniki in srbski častniki, šteri do mesto pripravljali za pridoče trupe. — Vogri so poslali poslanca Sigray Antal grofa in Gerarda v Paris, da bi Wilsoni povedao vogrske razmere. Ali v Beči so ga gori prijali na češko zapoved. Čehi so pravili, ka či ednoga vogrskoga poslanca prek pistijo v Paris, te njin več ne dajo vogelja. — Wilson ne pride na mirovno pogajanje.
Dom i svet. — Glási.
Jugoslovanski škofje za slovansko bogoslužje. Ljubljanski, banjaluški, senjski, križevski i splitski püšpeki i zastopnikih drügih püšpekov so 27. nov. v Zagrebi sprejeli 5 resolucij (odločbo), vu šterih pozdravlajo zedinjenje vseh Slovencov, Hrvatov v edno neodvisno državo, previdijo, kak opravičeno je, da pride siromaškeši del kmetskega stana do primerne zemljiške posesti, zato so z svoje strani pripravljeni sprositi dovoljenje rimskoga papo, da se proti pravičnomi plačili i odškodnini odstopijo od cerkvenih velikih posestev potrebne zemljišča. Pooblastili so nadškofa Zagrebečkoga, da kem prle v imeni vseh vloži na rimskoga papo prošnjo za dovolitev sv. meše v staroslovenskom, drügih obredov, kak krst, pokapanje i t. d. v živom narodnom jeziki.
1. dec. popoldne so jugoslovonske čete zasedle mesto Radgono i Cmurek. Radgončani so se mirno podali v Cmureki je pa prišlo do male praške.
Sobočka železnica samo v pondelek, v torek, v četertek i v petek hodi.
Ficko Karol je poslani na Gornji Sinik za kaplana, Deli István na Ujhegy za plebanoša, Krantz Jožef v Soboto za kaplana. Winter György je z Sobote poslani na Sepetnek.
Sobočka železnica samo v štirih dnevah hodi, či Vam Novine zakesnejo, mejte potrplenje. I vredništvo je celo odrezano od tiskarne. To so posledice bojne. Ka pa nas ešče čaka. Z velkimi dačami se nam protijo. Ministri, ki je to izjavo, so na oči vrgli, ka lüdi saga, ništerni bogataši na krajah, štere so srbi zasedli, so za toga volo k Srbom prevrgli.
V Monostri je lüdstvo 9. decembra Götzl a (lüdje ga zovejo za Butikaša) porobilo. V njegovo trgovino je prišeo eden paverski človek i je proso štof. Štof se je njemi dragi vido, štacünar ga je na dveri vö sünjavao. Več ljüdih je vküp pribežalo. Sin štacunara je bežao po samokres (revolvo) i skoz na okno je med ljüdstvo strelao. Krugla je ednoga mladoga človeka zadela, ki je včasi vküp spadno. Kak je ljüdstvo to vidlo, vdrlo je vu trgovino, vse platno razneslo, ešče postelino, stolce. Narodna straža je prišla s strojnov püškov, in je med lüdi streljala. To se je zgadilo predpoldnevom. Potem se je ljüdstvo vküp pobralo i šlo pred velko trafiko, kde je cigare želelo. Pravijo, da edno vöro so skoz okna cigare i dohan lüčali med ljüdi. Nišče je nikaj ne plačao.
Razderejo grad v Komaromi? Vu gradi bi bilo 20—30 milijonov cigla i drüge materije. To vse bi s fal vožnjov po vodi Donavi v Budapešt spravili i bi tam hiše zidali. Zdaj opitajo vojaškoga ministra, je li ne ma iz vojaške strani kaj proti.
Bivši kral i generali so fal küpivali gvant iz vojaških magazinov. Tak je Böm-Ermolli 101 metrov platna, 22 m. štofa, 365 m. batista, 36 salavetov, 24 par štrumf küpo. Nadvojoda (főherceg) Leopold Salvator je küpo 35771 metrov štofa, šteri se da proti. General Kövess je küpo 843 m. štofa za bluz, 3 kg. poplatov, 6 kg ledra, 12 parov rokajic. To so ništerni med drügimi generali.
Na podporo M. Lista in Novin so darüvali. Hren Ivan, Sr. Bistrice 1 k, Drüžba M. 7. Radosti, V. Polana 2 k, Črensovski farniki 200 k, preč. g. Ča-
čič J. pleb. 20, Kreslin Ana, D. Bistrica 10, Golob Eva, Žižki 20, Hegedüš Treza, Krog, 3 k, N. od Lipe 20 k, Maroša Ana, Törnišče 10 k, Raščan Štefan 2 k, Koren Klara 2 k, Zver Marija, Lipa 2 k, Vinčec Jožef, Trnje 5 k, Horvat Ignac, Trnje 6 k, Hozjan Ivan, Trnja 6 k, Hren Ana, Sr. Bistrica 6 k, Salaj Verona Črensovci 6 k, Bačič Ivan, vojni delavec 16 k, Vagner Treza, Sr. Bistrica 1 k, Kolar Kata, Žižki 10, Balažic Marija, Sr. Bistrica 2 k, Kolenko Ivan, Črensovci 20 k, Dolnjelendavski Slovenci 6 k, Štimec Jürij, Sr. Bistrica 8 k, Ciglár Marijanka, Sr. Bistrica 2 k, Andrej Gabrovšek, ekspozit v proslavo dr. Sobočana, svojega sošolca 30 k. Ignac Leban, župnik, Batuje 10 k, Marič Alojz, Krajna 5 k, St. E. Gederovci 25 k, Alojz Kokelj, župnik Vurberg pri Ptuju 10 k.	(Dale.)
Vašlagov, milosti pune božične svetke in srečno novo leto želejta vsem vrlim Slovencom, posebno pa düšnim vodnikom, dva Slov. bogoslovca iz Szombotela.
Francozi v Szomboteli. 15. dec. je 84 francoskih vojakov prišlo vu Somboteo, šteri do poleg merne pogodbe po okolici konje rekvirerali. Na postaji so bilij od Vogrov pozdravljeni.
Pošta. Vlč. g. pleb. Čačič v Črensovci. Motite se, jas sam Vam vu Novinaj po pošti nikšega glasa ne poslo.
Vernih düš den.
Čaren plašč si Mati Slava dnes odeva.
Čut hvaležnosti, lubezni, silno jo razgreva, silno v širni svet jo vleče, iskat svoje sine, žrtve na oltari domovine.
Idi Mati, idi na sever, doli na jug, na zahod; spijo tam mnoga tí deca, aldov podam za narod.
Sveče prižgi jim dišeče, z voska včel slovenskih. . . vence na grob jim položi, s cvetja tal slovenskih. . . ležja bo jim tuja zemla, slajše večno spanje.
Idi Mati, vse poglej vsem povej:
Mir vam bodi v večnoj domovini! Mir, lubezen, brončeno jedinost, prošnja vaša naj izprosi živim bratom v novoj domovini.
R. J.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomdában  Szombathelyen.