VVAUoUnAr i Iv"hnounw
Ust ljudstvu v pouk in zabavo.
bhaja vsak četrtek in velja t po&niso vred in v Mariberu » poiflJ«wileni Khodi uun po njega, piat?» na leto ms 3 K. — Naročnina se po! druživa" dobivajo list briz potrebne naročnin«. — Posamezni
S K.
......,___..... na dora z* celo leto 4 K, poi leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnin« za Nemčijo 6 K. za druge lzvenavutrijske dežele
nina se pošilja na: Uredništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoliškega tokovnega Usti stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. S, sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
X» inserate se plačuje od enostopne petttvrste m enkrat 18 vir.., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. 7.» večkratne oglase primeren popust. V oddelku „Mala naznanila" itane beseda 5 vin. P«rte in rahvaJe vmJs* petitvrata 34 vin., Izjave in Poslano 36 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne, — Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Velika zmaga v zahodni Galiciji.
Kmečke skrbi,
Bili so časi, ko si je vsakdo prisvajal pravico, zmerjati čez državni zbor in ga omalovaževati. Sedaj se je mnenje o pomenu državnega zbora spremenilo. !Ako bi državni zbor tudi nič druzega ne pomenil, to je gotovo, da je imelo ljudstvo, ko so bila vrata državnega zbora odprta, po svojih zastopnikih svobodno besedo in nadzorstvo čez vso javno državno upravo. Sedaj ni te kontrole. Vsi je pogrešamo, posebno pa še kmečki1 stan, in med nami vsemi dozoreva prepričanje, da je najslabši državni zbor še vedno boljši kot razmere, v katerih so zastopniki ljudstva obsojeni na molčanje.
Kmečki stan si močno želi, da bi se pri dopustih in posebno pri dalje trajajočih oprostitvah oziralo bolj in bolj na poletne potrebe kmečkega stanu, ko je pri gospodarstvu vse polno dela. V tem pogledu bi naj našli pot, ki bi kmeta istotako upoštevala kakor meščana, uradnika in fabriškega delavca. Za te se dobijo razmeroma mnogoštevilne oprostitve, ker se smatrajo za izročeno jim delo za „neobhodno potrebni". V mnogih kmečkih družinah pa so istotako slučaji „neobhodne potrebe". Naj bi v tem oziru oblasti ne povpraševale samo orožnikov za mnenje, ampak predvsem župane, ki iz lastne skušnje lahko presodijo potrebo ali nepotrebo. Nekatera glavarstva gredo sicer kolikor mogoče ljudstvu na roko, pri drugih zopet se gleda skozi stroga uradniška očala, ki vidijo le paragrafe, a ne ljudskega življenja.
Hudo razburjalo kmete vedne tožbe zaradi pretiravanja cen raznim kmečkim pridelkom. Vsak obrtnik, vsak trgovec vsled sedanjih razmer podražuje svoje blago, samo kmetu se zamerja, ako je nekoliko dražji. In nihče ne misli, da kmet ne nastavlja poljubno svojih cen, kakor se to n. pr. dogaja pri kar-telih (trgovskih zvezah), ampak da se strogo ravna po starem gospodarskem načelu, kolikor se blaga ponuja in koliko se po njem povprašuje. Ne gre, da se pri kmečkih cenah uvažujejo mestne razmere, torej
LISTEK.
Rezervist Grega.
Po resničnih virih spisal Matko Krevh.
(Dalje.)
Na kolo pa je Grega pozabil, pozabil celo tedaj, ko se je odpravil domov; odšel je mirno in brezskrbno ter sporočil gospodarju, da se krušnica dobro melje.
Drugega dne — kdo bi si mislil kaj takega o Rogaču — se je Grega postil in obenem poslušal posledice težke gospodarjeve roke.
Razumljivo je, da takega Človeka niso mogli porabiti pri vojakih, dasiravno jim je njegova močna postava zelo ugajala. Poslali so ga domov iz treh vzrokov, prvič, ker se Grega ničesar ni naučil, drugič, ker Grega ničesar ni znal in tretjič, ker je Grega napravil vse narobe. Salut',ra.l je z levico, začel korakati včasih z levo, največkrat pa z desno nogo in obračal se je kakor petelin na stolpu domače cerkve, enkrat sem, drugič pa tja. Vojaški predstojniki so bili v veliki zadregi zaradi njega, končno pa so le spoznali in ukrenili, da je Grega doma v Zakotju in samo tam.
In sedaj ta pozivnica! Rogač je bil v resnici v zadregi zaradi nje. Ali naj pošlje Grega samega na vlak? Naj li ga spremlja ter si naredi nepotreb-e stroške? Vrnivši se od župana, razložil je vse svo'e pomisleke ženi, ki je bila v takih rečeh pametna svetovalka.
„Kaj si boš tri glavo", govorila je RogaČka, „pojdi ž njim na kolodvor; *če je vojska, poklicali bodo tudi druge rezerviste iz Zakotja in tem izročiš Grega v varstvo, nazaj pa ga bodo že spravili, ka^ kor so ga prvič,"
Rogač ji je molče pritrdil in sklenil storit; po
razmere uživalcev, ne pa razmere pridelovalcev. Kakor s'e v mnogih drugih rečeh kličejo strokovnjaki v sodno dvorano, tako bi se tudi pri vsaki obravnavi glede kmečkih cen morali pritegniti vešči kmečki gospodarji in povprašati za mnenje.
Kmečki stan ima največje boje z naravo. V težki borbi s celo naravo izvablja zemlji potrebne sadove in jih daje človeški družbi na razpolago. Zato bi morala človeška družba njegov boj z naravo podpirati. A razmere so take, da je kljub temu stara kmetova pr tožba zoper lovske postave, s katerimi branijo nekatere plasti človeške družbe v svojo zabavo različne škodljive živali. Letos lovoi niso izpolnili svoje dolžnosti, ker je niso mogli. Radi tega naj oblasti ne delajo glede pokončevanja divjačine, koje je že v postavi za gotove slučaje priskrbljeno, nobenih težav ter naj hitro, zelo hitro rešujejo vloge kmečkih občin. Kmet rad žrtvuje svoje življenje na. bojišču, naj torej tudi oblasti ne ščitijo zajca in drugih divjačin. Kakor je kmetu predpisano, koliko kruha sme snesti na dan, tako se naj tudi zajcem in fazanom letos onemogočijo obilnejše pojedine.
s<fi
Važno za črnovojniške obvezan ce,
Naknadno prebiranje črnovojnikov letnikov 1878 do 1894.
Pri prebiranju črnovojniških zavezancev letnikov 1878 do vštevši letnikov 1890, 1892, 1893 in 1894, ki se je vršilo v času od 1. oktobra do 31. decembra lanskega leta, so se dosegli uspehi, iz katerih se je razvidelo, da se pri presoji glede sposobnosti za vojaško službo ni postopalo povsod enakomerno. Razlike, ki so vsied tega nastale, se torej morajo izjednačiti. da se pritegne e-nakomerno vse za vojaško službo sposobne državljane za obrambo domovine pod orožje. Vojaška uprava je torej odredila, da se vnovič vrši prebiranje zgoraj označenih letnikov črnovojniških zavezancev. Od novega prebiranja so izvzeti tisti posamezni u-pravni okraji, ki so dali že pri lanskem prebiranju zadostno število za vojaško službo sposobnih mož in mladeničev. K novemu prebiranju morajo torej priti vsi črnovojniški zavezanci, rojeni v letih 1878 do 1890, 1892, 1893 in 1894, ki tačas še ne služijo v skupni armadi, v vojni mornarici, v domobranstvu. ali pri orožnikih, ali ki vsled svoje osebnečrnorojniške^ zavezanosti ne o
ženinem načrtu. Poklical je Grega v sobo i,o mu začel govoriti približno tako-le:
„Grega, jutri greš k soldatom." — Grega je odprl usta na stežaj. — „Zaito boš oblekel boljšo obleko. Ko bo ura devet, pojdeš z menoj na kolodvor, ali si razumel?"
Grega ni prikimal in ne odkimal, ker ni ničesar razumel. Gospodar je moral ponovit' besede:
„Ko bo ura devet, pojdeš z menoj, ali sedaj veš?" Tedaj je Grega prikimal, ker je mislil, da je tako najbolje.
Nastopil je pondeljek, tisti nepozabljivi dan za toliko družin in rezervistov. Na vse zgodaj se je pričelo tako življenje, kakor ga. ne pomnijo rodovi. Ni je bilo skoro hiše, pri kateri se ne bi poslavljal rezervist od svojih dragih. Koliko solz pa se je pretočilo isti dan, to ve samo Bog. Gregovo slovo je bilo lahko. Domači so ga sicer nekoliko pomilovali, a solzil se ni nihče, ker je vsak vedel, da se hlapec kmalu vrne. Rezervist 'Gresra se je oblekel praznično, si naprtal kovčeg, v katerega je naložila gospodinja raznih reči za vsak slučaj, in odšla sta z gospodarjem proti kolodvoru. Rogač je šel naprej ter se ukvarjal v mislih z gospodarstvom. Grega pa je štorkljal za njim ier se čudil, da mora tak dan od doma.
Na kolodvoru je pričakovala velika množica vlaka, ki bi naj odpeljal rezerviste na vse strani. Gre-«a ie ostrmel pred toliko množico; sramežljivo se je skr'l za gospodarja in od tam opazoval rezerviste s šopki in kovčki. Nekateri so vriskali in prepevali, s hripavimi glasovi, drugi so se tiho pogovarjali z domačimi, ta z ženo, oni s stariši, tretji so pretili in grozili sovražniku z groznim maščevanjem, četrti pa so stali mirno in ravnodušno, kakor bi se peljali na potovanje ali pa po opravkih, a teh je bilo najmanj. Gregi se je zdelo, da bi rab!l še dvoje oči, ako bi si hotel ogledati vse ljudi in vse prizore natanko. Vprašal bi bil rad, odhod toliko ljudi in kam so namenje-
pravljajo črnovojniške službe, torej tudi tisti, ki so bili pri prej-1 šnjem prebiranju sicer spoznani za sposobne za črnol^ojniško službo, ki so pa dobili takrat, ko so bili poklicani pod orožje, ali pa tudi pozneje, kot za vojaško službo nesposobni, dopust. Določila, ki naštevajo izjeme in okolnosti, vsled katei^h temu ali onemu črnovojniškemu zavezancu ni treba priti k prebiranju, se sedaj bistveno razlikujejo od prejšnjih tozadevnih poročil. Da se olajša nadzorovanje in da se črnovojniški zavezanci ne bodo mogli odtegniti prebiranju, se je odredilo, da se unira zglasiti na županstvu vsak črnovojniški zavezanec brez izjeme. Pripor >oa se, da prinese vsak črnovojniški zavezanec s seboj dotično črnovoj-niško izkaznico, katero je dobil pri lanskem prebiranju. Prebiranje črnovojniških zavezancev se bo vršilo v času od 25. maja do 15. junija 1915 in sicer bo moral priti k prebiranju prad tisto naborno komisijo, ki je določena za tisti kraj, v katerem is stanoval črnovojniški zavezanec dne 1. maja 1915. katerega dne je bila razglašena ta odredba. Če torej črnovojniški zavezanec spremeni po 1. majniku svoje bivališče, ne spremeni to prav nič na tej odredbi, izvzemši, če se je črnovojniški zavezanec označenega dne le mimogrede in samo za nekaj dni nahajal v dotič-nem kraju, kar pa njegovega trajnega ¡bivališča tv smislu te odredbe ne spremeni. Če bi se črnovojniški zavezanec ne zglasil pri županu tiste občine, kjer stanuje, bi bil od politične oblasti strogo kaznovan. Vsled tega novega prebiranja črnovojniških za-vezancelv označenih letnikov se bo prebiranje črnovojnikov od 42. do 50. leta zavleklo in določilo za poznejši čas.
Razširjena črnovojnlška dolžnost.
Kakor že pred nekaj časom naznanjeno, so tačas obstoječ« izvanredne razmere dovedle do spoznanja, da je potrebno začasno razširiti črnovojniško zavezanost, da se v svrho popolnega uspeha in v obrambo države pritegnejo pod orožje vse razpoložljive ljudske sile. Vlada je tozadevno izdala za tostransko državno polovico nosebno naredbo, za Tirolsko in Predarelsko pa posebni cesarski patent. Vsa tozadevna, določila so velja-vna le za dobo sedanje vojske. Morebitna trajna ureditev črnovojniški zavezanosti se bo vršila v poznejšem času, ko se bodo nehale vsled vojske povzročene izvanredne serlanje razmere. Ornovojni-ška zavezanost se bo torej pričela s pričetkom leta, v katerem bo črnovojniški zavezanec dopolnil 18. leto svoje starosti, in bo trajala do konca tistega leta, v katerem bo izpolnil 50. leto svoje starosti.
Razdelitev nove črnovojniške zavezanosti v dva poziva se bo v toliko predrugačila, da bo vseboval prvi poziv črnovojniški zavezance od pričetka službene obveznosti do konca leta, ko bo izpolnil 42. leto svoje starosti; drugi poziv pa bo vseboval le4-nikle starejših črnovojniških zavezancev, torej od 43. do 50. leta. Glede uporabe črnovojnikov v sedanji vojski je določeno, da se bo moglo, če se bo izkazala izvanredna potreba, osobito za iz< popolnitev skupne armade in domobranstva, pritegniti tudi vse črnovojnike pod orožje, toda le tak» dolgo, dokler bo neobhodno
m, pa si ni upal ziniti in tudi zanesel se ni na sebe, da ne bi bleknil kakšne neumne; zato je opazoval molče in si mislil svoje.
Rogač je poiskal med množico soseda Brda-ča, ki je tudi mora, na vojsko, in ga zaprosil, da bi prevzel varstvo nad Grego.
„Ne gre mi v glavo", govoril je Rogač, ,„da so se spomnili tudi Grege. Imeti morajo vendar zapisano, da ni pri pravi pameti."
„Mislim", je pridjal sosed, „da se je zgodilo v veliki zmešnjavi. No pa lahko se zanese S, skrbel bom zanj, dokler bo mogoče."
„Bodi prošen! Nazaj ga bodo menda sami spravili."
Poklical je Grega in mu pokazal soseda. „Veš, Grega, zraven Brdača se boš peljal, da veš."
„I hihi, Brdafc". se je Grega, razveseljen, da je smel nekaj povedati.
Na kolodvor je privozil dolg vlak . . .
Iz vseh oken so gledali rezervisti, mahali z okrašenimi klobuki, vpili, vriskali, peli in klicali znancev. Krog vozov je nastal tak trušč, da Človek sam sebe ni razumel. Ljudje so se prerivali, silili k vlaku, stegali roke v slovo, rezervisti pa so plezali, rili in silili s težkimi kovčki v vozove, zakaj vsak si je hotel poiskati primeren prostor za dolgo vožnjo.-Žene so jokale, otroci vpili in klicali za očeti, ti pa so molče odzdravljali v žalosti, da morajo zapustiti svoje drage.
Med najmirnejšimi je bil gotovo Rogačev Grega. Čudil se je trušču, čudil solzam, kajti za njim se ni jokal nihče; kaj takega sploh ni bil navajen. Z Brdačem sta si poiskala v zadnjem vozu še preoe] ugoden prostor, pravzaprav je poiskal le Brdač, Grega .nu je samo pokorno sledil. Ko sta se za silo uta-borila v zadnjem kotu, stegnila sta svoje glave skozi okno in opazovala prerivanje in tekanje ob vlaku;l Videla sta veliko, žalostno slovo. (Dalje prihod»)
\
» S'

Stran 2.
potrebno. Črnovojniške zavezance drugega poziva se bo upokli-cak» v ta namen le v posebno izjemnih slučajih, na fronto pa le tedaj, če bi prvi poziv več ne zadostoval. Istotako se bo prizadevalo, poslati lSletne črnovo§nike le tedaj na fronto, če bi se nahajali že vsi ostali letniki prvega poziva na fronti.
Prebiranje mlajšega črnovojniškega letnika (18 let starih) se bo vršilo po mešanih komisijah (poleg vojaških se pritegnejo h komisiji tudi civilni zdravniki), da se na ta način določi, ali je črnovojnik res telesno sposoben za vojaško službo. Po izdanih predpisih se bo odslej črnovojniška dolžnost lahko skrajšala za tri leta, da se tako ozira na posebnega uvaževanja vredne slučaje. Črnovojniška dolžnost bo v nekaterih slučajih prenehala tisto leto, v katerem je črnovojnik dokončal 47. leto. Te ugodnosti bodo deležne pred vsem osebe, ki so pred časom, ko je stopil v* veljavo ta novi vojni zakon, vstopile kot prostovoljci v armado in se jim je že pri vstopu v vojaško službo zagotovila skrajšana črnovojniškia, dolžnost.
Končno se še omenja, da se starejše letnike (42—50 let stare), ki so po razširjenju črnovojniške dolžnosti pritegnjeni k armadi, v bližnjem času ne bo vpoklicalo, ker država sedaj, ko se bodo v vojaško službovanje po zopetnih naborih pritegnili Cr-novojniki letnikov 1878—1894, razpolaga za sedaj z dovolj močnimi rezervami.
Z ozirom na upliv, ki ga ima vpoklic drugega črnovojni-fikega poziva (43—50 let stari) na narodno gospodarstvo, bo vojaška uprava skušala one delavske moči, katere so pri poljedelstvu, obrtu, trgovini, industriji in rudarstvu n e >-obhodno potrebne, oprostiti vojaške službe. Upoštevalo se bo posebno tiste prošnje, ki se nanašajo na osebe, katere so za vzdrževanje gospodarstva in izvrševanje posameznih obratov neobhodno potrebne.
Ta določila so se uradno objavila dne 4. maja.
Crnovojniki, stari 87 clo 42 let, vpoklicani.
Dne 6.'maja je bilo prebiranje črnovojnikov iet nikov 1873 do 1877 končano. Moštvo, ki je bilo pri naborih potrjeno, se bo vpoklicalo v vojaško službo v najkrajšem času. Crnovojniki, ki imajo ali v Avstriji ali na Ogrskem domovinsko pravico, ali pa če so bili v Avstriji ali na Ogrskem pri naboru, ako že niso vpoklicani pod orožje, ali ki z ozirom na javno službo ali javno korist niso bili od vojaške službe oproščeni, se morajo dne 15. maja 1915 oglasiti pri dotičnem vojaškem nadomestnem poveljstvu ali pri c. kr. deželnobrambovskem okrajnem poveljstvu, ki je o-značeno na črnovojniški izkaznici. Ogrski državljani, ki so bili v Avstriji pri naboru, bodo vpoklicani s posebnimi pozivnicami. Kakor se uradno poroča, se namerava prj, enem delu nadomestnih vojaških (Črnovoj-niškili) oddelkov, z ozirom na, odvišno število črnovoi-nikov dotičnega oddelka, del vpoklicanih za kratek čas zopet o d poslati na dopust. V tem oziru se bo v prvi vrsti oziralo na starejše letnike s posebnim ozirom na posebne vpoštevanja vredne o. kolščine. n. pr, če se črnovojnik neobhodno potrebuje pri obdelovanju polja. V tem slučaju se lahko tudi mlajši letniki upoštevajo. — Crnovojniki letnikov 1873 do 1877, ki so bili naknadno pri prebiranju, morajo iti 24 ur po naboru pod orožje. rOni crnovojniki pa, ki so bili radi bolezni začasno oproščeni vojne službe, se morajo oglasiti pri svojem vojaškem poveljstvu in sicer v času, kakor ga določa njegova črnovojniška izkaznica. Vpoklicanim črnovojnikom se priporoča, da prinesejo seboj dvoje močnih čevljev, žlico, nož in vilice ter posodo za jedila, pripr ive za snaženje obleke in obuvala. Za te reči dobijo vojaki posebno odškodnino. Obenem si naj vpoklicanci vzamejo seboj tudi živeža za tri dni. Crnovoiniška izkaznica daje pravico za prosto vožnjo po železnici. Vpo-klicanec mora dati, svojo izkaznico pri železniški blagajni potrditi.
Slike iz vojne.
Habsburška Avstrija naj živi!
Topničar Leopold Slapnik, doma iz Vranskega, nam piše iz bolnišnice v Košicah dne 24. aprila:
Korajžo imajo naši spodnještajerski fantje in možje! Koliko smo prestali in koliko naših bratov že spa|va po krvavih bojih, to ve samo Bog. .Največ žrtev so dali na oltar domovine pešpolki štev. 87, 47. 17 in 7 ter domobranski pešpolk štev. 26, kakor tudi dragonski polk štev. 5 ter naši topničarski polki, v katerih smo Slovenci in Hrvati. Dali smo za domovino in za našega cesarja Franca Jožefa I. svojo kri in svojo življenje. Tudi jaz sem bil 209 dni brez kake strehe na bojišču. Bog daj, da bi se še jaz kedaj vrnil v svojo slovensko domovino, v mojo ljubo Vransko faro! Do dne 10. aprila sem bil nepoškodovan in sem pobijal Ruse, da je bilo veselje. Pa je prišla ruska kukav ica in je zakukala ter me je pičila v desno roko in levo nogo. Potem sem pa moral vzeti slovo od svojih tovarišev. Težko sem se ločil od njih, a kot ranjenec mi ni bilo mogoče ostati na fronti, Bog daj, da bi bil kmalu zdrav in da bi že lahko šel zopet nazaj nad Ruse k svojim tovarišem. Bog jim Saj doseči zmago! Slovenci ne odnehamo prei, dokler ne porazimo Ruse in vse druge naše sovražnike! Habsburška Avstrija naj živi! Vsem bralcem ,.Slov. Gospodarja" iskrene pozdrave! Leopold Slapnik.
Slovenci se vrnemo zmagoviti!
Topničar Alojz Hodnik piše iz Karpatov svoji sestri v Smartnu pri Slovenjgradcu:
Blaga mi sestra! Žalost, otožnost pri men' je doma, pa tudi veselje se včasih zamenja. Veselja je «telo, ker preveč je skrbi, po domu, po domu mi sr-želi. Tja, kjer živite v miru, brez skrbi, rad, o rad bi prišel vsaj za par dni. O ljuba ti hiša domača, Uje si ti zdaj, kako daleč jaz od tebe oddaljen

„SLOVENSKI ti O S P O 1) A K."
sem zdaj! Ali, draga mi sestra in sttarši, bratci Vi! Povejte, povejte, kako se Vam kaj godi! Nadalje radovedno je moje srce, kako kaj mojim prijateljem in znancem kaj gre? Naznanim Vam to, da zima sedaj že prenehuje, aji vojska naša v Karpatih vedno bolj napreduje. Na tisoče sovražnikov krogla naša pomori, da že prostor zanje več ni (da bi vsak sam za-se ležal). Res čudo božje je, da tako malokateri od Avstrijcev umrje od krogle ruske. Bog in Mairija, bodita z nami še zlanaprej, premagali bomo sovražnika moč in prišli bomo Slovenci zmagoviti in zdravi, k Vam, ljubi domači, drugoč. Z Bogom! Ostani mi zdrava!
Potrdilo velikonočne spovedi poslal domov.
Vrli fant France Nerat, doma od Sv. Frančiška pri tiornjeiugradu, ki služi pri pionirjih, piše dne 31. marca s severnega bojišča:
„Dragi stariši! V začetku svojega slabega pi-sainja Vas vse skupaj lepo pozdravim. Ne bodite žalostni, če je Valentin moral iti k vojakom. Ce Vas kateri vpraša, ali se Vam , sinova smilita, odgovorite mu, kot je enkrat napravila Spartanka, ko ji je sin iz vojske domov pobegnil, izdrla mu je ostri meč in ga je, usmrtila.
Včasih je tukaj res slabo, a ko pridemo pa, v kakšno vas ali kam si že bodi, prepevamo slovenske pesmi, da se kar razlega po,Karpatih. Sedaj imamo bolj slabo stanovanje, ker smo pod milim nebom. Zima še tukaj ni pojenjala, veter in sneg imamo dan za dnevom. Kakor sem zvedel, je Janezov iz Okonine mrtev. Pošiljam Vam podobico ocl svoje velikonočne spovedi. Vsi pionirji smo jili dobili od vojaškega, ku-rata Goleča. Shranite to potrdilo moje velikonočne spovedi na bojišču tako, da se ne bo zgubilo. Ce bo mene zadela sovražna krogla, boste imeli ta spomin še 20—50 let. Rekli boste lahko: Tukaj imamo -spomin od svojega sina, ki je dal svoje življenje za domovino. Ce pa mi ljubi Bog da zdravje, pa ne bodem imel lepšega spomina z bojišča kot to podobico. Hvala Bogu, da mi je dal srečo, da sem lahko v sedanjem času opravil sveto spoved. Redtkokedaj se le prigodi, da bi vojaki na bojišču lahko opravili velikonočno dolžnost. Nam slovenskim ¡vojakom je bilo to v izredno veselje; gotovo pa tudi Vas to veseli. Med nami so bili tudi taki, ki že po deset let in še več niso bili pri spovedi. Sedaj pa se je vsak spomnil na Boga in je rad pristopil k mizi Gospoddvi. Za. našega vojnega xurata je to bila velika radost.. Star slovenski pregovor pravi: „Kdor moliti prav ne zna, naj na morje al' na vojsko se poda!" Mnogi tedaj, ko ne sliši krogle po zraku frčati, pravi da ni Boga, moj bog je samo kruh in če imam dovolj denarja. A ko začnejo ¿rogle iz sovražnih pušk frčati proti nam, kakor sršeni in mušice, takrat se še tak brezverec le spomni Boga in pogleda proseč v nebo, kakor bi hotel v silobranu reči: Bog, Ti me varuj in. mi pomagaj, jaz zaupam v Tebe, pripelji me srečno domov, postal bom zopet veren mož. Vojska uči ljudi moliti, vojska je v marsikaterem zakrknjenem brezvercu že vzbudila živo vero v Boga. Sila kola lomi!
Pozdravlja Vas Vaš zvesti sin
France.
Slovenski vojak naredi vse.
Tako misli mladenič Jurij Orož-Miheljakov, ki je v Zreče pri Konjicah poslal pismo sledeče zanimive vsebine:
Zborow, dne 24. jan. 1915.
Draga mi sestra! Danes je prva nedelja, kar sem se podal' na bojno polje, kjer hodim pred sovražnikom in me vsaki dan neprenehoma sovražne krogle pozdravljajo, danes torej po šestih mescih sem dočakal prvo srečno nedeljo, da sem imel priložnost, tudi cerkev obiskati in precej oddaljen od sovražnika, v miru se odpočiti. In ta trenotek porabim, da popišem malo moje dogodke. Mene so prve ruske krogle pozdravile dne 8. oktobra pri Ropi. Od tukaj smo podili sovražnika proti Przemyslu, Na levi strani od Przemysla je vas Košice. Tam sem bil s strojno puško (vojaki pravijo: mašinengewehr) v ognjeni črti. Da povem: Stotine Rusov je našlo smrt tamkaj. Mi smo bili tudi dobro pozdravljeni od ruske artilerije. Vendar je v noči od 10. na 11. oktobra sovražnik naenkrat zbežal in mi smo šli za njim do mesta Radim-no, ki leži ob reki San. Tam je Rus preskočil vodo. Mi smo bili od 11. kora o Ideljeni ter smo se podali skozi Przemysl proti Novemu Mestu, nemško: Neu-stadt. Tam sem doživel velik boj. Skoro tri tedne sem bival v zakopu, na enem torišču, da nismo in ne Rusi za ped se premalcnili. Tu so topovi gromeli od jutra do večera. Na obeh straneh.jih je mnogo zgubilo svoje življenje. Tam sem zadnjič govoril z Rajz-manovim Hanzekom. Od tam ga nisem več videl. Tudi Koskarjev Pepek, mislim, je bil tam ranjen. Odtod sem dne 5. novembra odmarširal proti Kairpatom, in sem ob času večjega mraza bil pri Jaslisku celi mesec v ognju. Tu je bil Ribičev Pepek ranjen. Od tukaj sem šel na Ogrsko v Trg (Kurima). Tam se je nam posrečilo po štiridnevnem hudem boju Ruse pognati v beg, v Galicijo, skozi mesto Jaslow. Tam je bil krvav boj. Vendar je sovražnik zbežal v smeri proti Krakovu. Od tam je sovražnik dobil novo po-
___ __________________6. maja 1915.
moč, a mi smo se začeli umikati. In ravno božične praznike smo imeli prav žalostne. .Sv. večer bili smo pri J aroslavu. Preskrbelo se nam je veselje. Zvečer smo namreč dobili kruha in pisma od pošte smo sprejeli. Na Božič sem celi dan kopal kritjk ali kakor tu pravimo: dekunge. Na sv. Štefana dan b.val sem v nekem hribu. Ker je bril prav mrzel veter ter pometal z dežjem in snegom, sem večkrat mislil na tople hiše in domači kraj. V nedeljo je celi "dajn snežilo in deževalo, oglašal se mi je tudi prazni želodec, ki je že onemogel, a tudi mraz in zimski veter je bil oster. Tukaj pri vasi Rihval pri Gorlicah se je vršil utrvav boj z Rusi in je na starega leta dan Pecov v Bezov-ji, ki se Vivod, piše, našel svojo smrt, Jaz sem živel v vojni črti do 15. januarja, sledečega dne je prišel ukaz, da smo se podali k divizijam. Sedaj sem od 19. januarja v korni rezervi na Ogrskem, blizu Bartfa. Sedaj smo se znašli: Borlakov Karol, Skakle, Peko-šak Matija, Jurač, Godna od Sv. Kunigunde, Pajk z Oplotnice, Fajmoštrov Lojze z Blata. Vse vkup lepo pozdravijo, in tudi jaz. Več ne smem pisati. Danes smo bili V cerkvi in sem tudi Boga prosil, da bi me obvaroval še zanaprej zdravega. Ko bi jaz mogel popisati, kaj je- vojna! Ti jočeš, da se v solzah topiš, pa vendar slovpnski vojak vse naredi!	Jurček.
Karpati, dne 28. marca 1915.
Draga sestra! Tvoje pismo sprejel. Bog usliši Tvoje prošnje in Bog nam daj ljubi mir! Meni ne gre tako slabo, aJcoravno morem velike težave prenašati. Imam še za potrebo jesti in piti. Za to je sedaj mnogo bolje, kakor od kraja. Vendar željno pričakujem dneva in ure. ko bode prišla vesela novica in bo potolažila vsa srca ter bo zasijalo solnce miru. Mogoče še bodem tako srečen, d'a, doživim veselega časa. Vem, da. se imam ljubemu Bogu zahvaliti za veliko dobroto, katero mi je dosedaj dal in me zdravega o-hranil. Z božjo pomočjo gre vse. Ako me pa zadene nesreča in ostanem na tem krvavem polju, imam pa veliko bratov in sester na drugem svetu, kjer se vidimo in snidemo. Tam v domovini ne bo več vojske in sovraštva. Tam bomo imeli mir. Tudi se ni treba bati smrti. Enkrat moram končati svoje življenje, da« nes ali jutri. Prišel bi še rad k Vam in razložil tam svoje življenje. Ali kaj, ako ne bo mogoče. Le še enkrat bi rad videl zelene planine in ravno polje in drago mi hišico, kjer je moja zibka tekla. Oh daleč, daleč si dom Ti moj! Bom li še te videl, ali nikoli. Je srečen vsak človek, ki biva doma; oh, jaz se bojujem noč in dan za nje. Tisti, ki je bil mene piknil, je bil dne 22. sušca ujet in KlinČarjc/v tudi. Za Ga* čnikovega. ne vem in DObnika v Brezju. Mi smo potem napadli Ruse, smo jih čez 1500 ujeli, pa naših nismo več nazaj dobili. Ko to pismo pišem, se naUajam v gošči in Čaikam na sovražnika. Kako bode to klanje izpadlo, ne vem. Vam želim vsem skupaj vesele velikonočne praznike, da bi jih zdravi in veseli obhajali. To sprejmi od brata	Jurčka-
Kdo nam daje moč?
Ivan Slana od 87. pešpalka, doma ocl Sv. Jurija ob Sčavnlci, nam piše s Karpatov dne 17. aprila:.
Sprejmite mnogo tisoč pozdravov od vseh Slo« vencev, kar nas je tukaj. Naznanim Vam, da smo zelo veseli Vašega lista, ki nas kot stari znanec vsak teden obišče. Mislil sem že večkrat, kaj daje našim slovenskim vojakom pogum, da se kot levi zakadijo v sovražnika, da jih ni mogoče držati nazaj. Bilo je ne-ki dan marca okrog 2'. ure ponoči. Na našeim levem krilu so prasketale puške in gromeli topovi, da je bilo groza. V tej uri1 sem slišal iz naših rovov pol glas* no moliti sv. rožni venec. Molitev je tisto sredstvo, s katerim si pridobiva slovenski vojak moč, da more vs-trajno in junaško braniti svojo domovino.
Dragi bralci „Slov. Gospodarja"! Ko boste či-tali to pismo, boste že v lepem mescu Marijinem, v krasnem maju. Čeravno bo zaradi prevelikega dela težko, se Vam udeležiti šmarnic, vendar si. prizadevajte, da bodete kolikor mogoče častili Marijo. Kajti ona nam najlažje izprosi skorajšnji srečni konec vojne. Pozdrav! Ivan Slana.
Iz vojaške bolnišnice v Parizu.
Prinesli so v bolnišnico črnega francoskega vojaka. Razne dame francoskega Rudečega križa so se brigale zanj v obilni meri in mu donašale vse polno darov. Plemenitaške so kar tekmovale med seboj, katera bolj obdari črnega vojaka. Nekoč, ko je bila njegova postelj zopet obložena z jedili, so opazile, kako je črnec nezadovoljen. Ena teh plemenitaškinj je skočila hitro v avtomobil in mu prinesla posebno darilo. Ali zamorec še ni bil zadovoljen. Poslale so po tolmača in po tem so izvedele, da bi črni vojak rad imel — košček kruli a.
Prinesli so v bolnišnico vojaka vsega umazanega in smrad se je širil od njega. Visoke gospe Rudečega križa so se branile sleči ga in umiti. Morala je priti prava usmiljenka, ki je ubogega vojaka slekla, umila zmučenega in silno trpečega, mu zavezala rano in ga spravila v postelj. Kdo je? so vpraševale visoke dame in izvedele so, da je ta vojak iz stare jako čislane rodbine. Na to pa vse k njemu. Vojak pa reče: Hvala lepa! Prosim naj mi streže ona. ki je mi bila prva pomočnica. Umele so ta nauk in odšle od njegove postelje.
6. maja 1915.
„SLOVENSKI GOSPODA R."
Stran S,
O miru.
Iz Budimpešte se poroča: Bivši zunanji minister grof Berchtold biva zidal, na južnem Ogrskem, kjer vodi gospodarstvo svojih posestev, Nedavno je obiskal ranjence v Lipi. Svojemu spremljevalcu, ki je grofa Berchtolda vprašal, koliko časa da bo še trajala vojska, je odgovoril, da kakor on sodi, ni več daleč do miru.
Kaj je z Italijo?
Vsak dan se nam poroča iz Rima., daj se italijanski ministri posvetujejo sedaj s poslaniki Avstrije in Nemčije, sedaj zopet s poslaniki Anglije, Rusije in Francije. To je znamenje, da se Italija še ni na nobeno stran odiočila, O predmetu posvetovanja ne smemo nič pisati, toda za kaj se v glavnem gre, to je nagim čitateljem dovolj znano.___
Boj za Carigrad in Dardanele.
Do 150.000 mož so bajle Angleži in Francozi poslali proti Turkom, da S suhega napadejo Dardaneie in si tako skušajo izsbiii dohod vojnih ladij pred Carigrad. Angleži so se izkrcali na polotoku Galipoli, Francozi pa napadajo s sivot/uni četami utiMLe na azijski strani DardaneL Turška poročila, pravijo,, da so bili dosedaj vsi sovražni napadi srečno in pod velikimi sovraŽnTmi izgubami odbiti. Angleži in, Francozi pa zopet poročajo, da se jim je posrečilo na, Ga.i-polu in na azijski strani na šest h krajih se krepko utaboriti. Gotovo je, da se je Angležem pri pri Bula-irju, kjer je najbližja pot po suhem do Da.rda.ie!, posrečilo zavzeti nekaj zelo važni v postojank, a, da so bili na južni strani Bulairja močno tepeni. Turki so potopili dva angleška torpedna, čolna in poškodoval dve veliki sovražni ladji. — Ob Bosnoru so se po'a-viie dne 2. maja ruske bojnle ladje. 'Oddale so samo nekaj strelov na turške utrdba in so nato odplule proti severu.
Kako se je potopil „Leon Gambeltai:.
V zadnjem „Slov. Gospodarju" smo med zadnjimi poročili opisali, kako je avstrijski podmorski čnl „št. V" v torek, dne 27. apriiia po noči potop'1 veli' o francosko vojno ladjo „Leon Gambetta". Listi prinašajo Sedaj podrobnosti o potopu lad'e.
„Leon Gambetta je plul iz Adrije s retorimi drugimi vojnimi ladjami proti otrantski morski ožini (med Italijo in Albanijo). PovpljiViic franc; !r;ke lad';e je bil poučen, da zasleduje avstrijski podmorski čoln njegovo ladjo. A Francoz se je preveč zanašal na moč ladje in se mu je zdelo še premalenkostno, misliti na to, da bi si Avstrijci upali napa,ct' močno francosko križarko. „Leon Gambetta" je bdi že ob izbruhu vo.iske v Adriji in je dobil dopust, da se moštvo na otoku Malta nekol ko odpočije. Francoz' so bil" ti. ko lahkomišbeni, da n'so o.l redili niti najpotrebnejšh varnost ih odredb.
Podmorski čoln je napadel „Leon Gambetta" po polnoči, ko so se straže žie menjale. Dve tret i i po-«adkie, ki je štela 723 mož, sta, se poia.li k počtku. Tudi velik del službujočega moštva je počival, oelo častnik, ki je vodil službo, je zaspal. Ta iavanredna lahkomiseljnost je b:la za ladVn usodepolna. „Leon Gambetta" je bil le slabo razsvetljen. Simo nr^ 1-njem jamboru je gorela trobarvna. svetilka, dočim ni svetila na krovu nobena luč.
Ker je torpedni naboi našega čolna, za^el francosko ladjo, ni na „Gambelfitu" še nihče misbb da io ladja izgubljena, Admiral Senes. ki se je tudi nrtiha-jal na ladji, je hotel moštvo prisibti da, bi 1 i'o mirno Poveljnik ladie, kap"tan Deperiere je mislil, da je bila ladja zadeta od trnovskega strelni in da se bo treba pripravT na pomorski bV. Neprestano V> kričal: „Naprej, mornarji Francie!" Tzdal je povcbo, da se raj tonov,e tako' prioravi za boj
Na ladji "e nastala grozna, zmešniava: st>*ih je polastil moštva. Mornarji, ki niso mo.ili tako' iz svojih' sob i,n oni, kateri so bili vsled raznokn nnšVo-dovani, so groz o kričali in klicali na nomoč Mošt-o in t -slniki so b:li le za. s lo oblečeni. Na »Vrbi 'o bil i P/»noIna tema. Zaman je moštvo «-kušalo priž-raii svetilke. električni tik ni več deloval, ker si Ivi; sb-oi: vsled torpednega streli uničeni. V grozni temi so dje hodili no ljudeh. Ladja se je že po prvem sb-oin močno nagnila nn levo stran m ko le ».rvemii forned. nemu naboju sledil še drn.gi, se ie lad'a. nagnilo, ^a-zadnjem koncu rrlohoko nod vodo. Grozen nn'.- sP 7<vbv nel po morju. Drugi torpedo je vtreral v ladii velikansko luknio. v katero ie Moda/ ndrla z ogromno s "V Več sto mornarjev ni. mocrlo iz frodnbh rro^to-ov i-of. na krov. Jasno ie b:lo. da ie lad'a iz»zubi:ena. vrn«. na.rji, ki niso mosrl' priti v, rešibv ^oln. so «¡'-o-Čili polnagi v mrzlo more. ki pa ?p bilo zelo mirno. Poveljnik Deperiere. Vi 'e bil v pobu u^i'ormi. RP n; dal spraviti v rešPlhi čr,ln. čeravno "i ta mov'br> ^T-lo seboj. S poveljniškega strpna je klicni nin^nrionr ..Mislite nainrvo na se! ITmrjem s svo'n In d'o! Zivio. la Francija!" Ko se je tod »a že notapl'nli. kar «o ie zgodilo 7 minut po drugem torpednem strelu, si ie <-f> veljnik pognal kroglo v glavo; tudi službujoč čast ik se je ustrelil.
Italijanski torpedni lovici &o po nesreči zgodaj v jutru po" ovil i 58 mrtvih mornarjev, rešili pa so 130 mož. Mrtve so pokopali v italijanskem mostu Castri-gnano. 1'halijangfco prebivalstvo je rakve nesrečnih žrtev, mecl katerimi se je nahajal tudi admiral Senes in večje število častnikov, okinčalo s cvetlicami in venci. Pogreba se je udeležilo veliko število ljudstva, častil kov in mornarjev.
Uradno se j,e dognalo, da je avstrijska, podmorski čoln „št. V" junaško napadel sovražno ladjo popolnoma sam brez spremstva kake druge ladje. Ves svet in celo naši sovražniki se, čudijo drznemu činu avsb«ijsk'h mornarjev. Hvstrijci simo lahko po osni, da navdaja naše branitelje v Adriji ries pravi Te-getthoffov dul-.. Slovenci pa se posebno veselimo hrabrega čina, ko vemo, da so avstrijski mornarji skoro sami Hrvati in Slovenci.
Podmorski b ji med Nemci in Angleži.
V zadnjih 14 dneh so nemški podmorski čolni prtnpT 21 angleš' i'i in 5 francoskih trgovskih par-nikov. L'i! čena, sta tucli dva angleška torpedna rušl-ca. V Severnem mcvju si Nemoi dne 2, maja pot »pili angleški ribiški parnik „Kdumbija" s 70 možmi. Divizija angleških torpedovk je zasledovati a nat i nemška. podmorska, čob a. Po enourr.em begu sta- bila o^iai zadeta od angleških krogel in sta se potop*la. — 0-pazuje se tudi živahno gibi,nje med ruskimi in nemškimi vojnimi' lad;a,mi v Izhodnem morju.
Zmaga v gahodai Galiciji,
Nenad o je prišla z bojišča vesela novica, ki je ra;xT lila co'o Avstrijo z nepop s.ilm navdušen'em. V zahodni Galiciji se ram je i osrečilo v nedeljo clne 2. maja, oelo rusko boj o črto od Karpatov do izl va Dunaj ca v Vislo potisniti' nazaj ter zajet velikanski, še i e, regledni vojni plen. Tozadevno avstrijsko uradno p,,TOč-io S3 gvasi:
„Z Iružene avstr' i sko-ogr s1in nemške sile so d e 2. maja napadle sovražnika, na nje.' O ih že meS3oe pripravljenih in zasedenih pošlo a :kah v zal ¡od i Galic'ji in so ga. na celi čr i Mal st av—Gorlice—Grunnik m sover-ro odtod vrglo nazaj, mu zadale težke izguba. undo rad 8000 Rusov in zaplen'le tokove in sirojne puške v dosedaj še ne dogna,- em št 3 vi lir. Istočasno sr> izsilile; naŠie čete prehod rez s o biii Duna'ee."
Nemš' o uradno poroč lo pa je naznanilo sijajno zmago s teaii' le bes'ectasni:
„V navzočnosti vrhovnega poveljnika maršrla nadvojvode Friderika, in p'l vodstvom general nega polkovnika, ob Mfic'-e srn s > zvezne čete dne 2. maja po ljutih bo;',b celo rusko b\vo črti v z,a,hodni Gal'.cii* od bl zu oirske m,e'e d 1 izliva Dunaica v V i s1 o na več točkah prodrle i i povsod utisn le. Tisti deli so ražnika. Vin so mogli uiti, se ro^'Uie'e r-mi^a' < nroti izhodu, ostro zasledoval i no zve-z ih četah. Plen zmagp se še niti približno ne da, preg?edit'."
Ka' or bbsk se ;e razširi,'a, govorica po celi Avstriji in NcvmčVi tir izzvala povsod velikansko veselje. Na rag'> strari ;e konec um'kanja pred rns' o premočjo. Sedaj vihrajo naše zastave zmagovito naprej. Hvaležno in ponosno sn ob tej priliki oziramo posebno na naše hrabre vojake, ki so vzdržali snvražni naval, in sedaj z i.ovim pogumom prolirajo in zmagujejo.
Nad 30 000 Rusov ujetih.
Nove še r.radno avstrijsko poroč'Io pmvi. da. naraS.io število uVfili Rusov v zajhodni Galiciji že rad 30.000 mol Toda vsako uro še priha'a'o novi u-;rt i! i. k', so iih re more rrenkrat preštet". \r zavze-t'h ruskiii i osto'anka.h so za;eli naši ver>re!?led»o nvrožino boi' ega gradiva, med njim 22 tonov in 04 stro". i!i prš''. To'a vos p!e;i še ni pregled.nn.
Probita bo i na ^rta
■Pre' 'tn bojna č'-ta v zahodni Ga'i n'i me '' r1 ^Tnln^t iva do nr mn'ba 32 km, od tu do Du^aici "0 km, skupno tida' okob 80 km. Iz poročila, rla :,e l il pri odloČil'i K tki ravznč nadvo'vcia Friderik, s' te-namo. d^ 'e 1 i'o "a avst"''sVi st^i' i nd,(feže "ih zelo vel ko čet O" so »>a «o V'^vale tnr'i	r pmgVe
s-» vidi iz ega, ker je povel eval gereral Ma-ckense'1.
Nnd 400 topov ie hromelo.
Naskok na rusko bojno črto r zahodni Galiciji je priorav h niša artleriia. Nad iOO tipov, naš li in nemških., jo začelo bljuvat' granate na sovra;žn;ka. Utis je bil, kakor pri poved ujipjo ruski uietniki, t",ko strašen, da so nekateri trenot o zblazneli. Pri Gorli-
cah so se užgala petrolejska skladišča, cela okolica je bila naenkrat kakor goreče morje. Zdelo se je, da bljuvajo hribi ogenj. Zemlja se je tresla, po zraku je sikalo železo, kakor da bi se pekel odprl in bi se zagnala v boj, zemlja in zrak. Prva lavorikova veja za zmago dne 2. maja, pristoja arti.leriji, ki je s svojim groznim izpadom naši in nemški infanteriji pripravi», la pot do ruskih postojank. Zgodilo se je, kajr se je zdelo nemogoče, neverjetno dobro zavarovane ruske postojanke so se morale udati.
Podrobnosti o naskoku.
Naš izpad ob bojni črti v zahodni Galiciji je sovražnika očividnoi iznenadil. Njegovi letalci so se zadnji teden mesca aprila brigali bolj za karpatsko nego za zahodno-galtfško fronto, in tako je prišel veliki dan za Ruse popolnoma neopaženo. V soboto dne
I.	maja je naša artilerija, stipeljala le toliko, da si določi ciLe. Drugi dan se je začela z jutranjo zarjo isti-na. Z nenavadno točnostjo sa granate padale na določene točke. Kakor da bi se zemlja raztopila, so se vzd'govali kvišku proti nebiu debeli stebri rujavega zemelskega prahu. In če je top začel za nekoliko časa bljuvati na drugo točko, potem se je iz zrakoplovov opazilo na prejšnji točki veliko razdejanje, zro-vane zemeljske plasti, podrta in potrta drevesa, razrušeni jarki, popolna zmešnjava., kakor v ravnokar razdrtem mravljišču. Ruska artilerija je hrabro odgovarjala., toda bila je preslaba. Takoj v pričetku s.o je pri nas pokazala taka premoč, da smo kmalu spoznali, na kateri strani bo zmaga. Ruski artilerijski odpor se Je v našem ognju zadušil. Iln potem so se začele v dolinicah, ob gozdnih robovih in za hribi zbirat' naše infa; terijske množice. Za, kanoni je prišel bajonet na vrsto, Rusi so se tudi bajonetnemu naskoku ustavljali pogumno, čeprav jim je že art lerii. sko obstrebevanje zadalo strašne izgube. Ko so morali zapustiti prvo in drugo Črto, ustavljali in branili so se še v tret.i in četrti. Toda,, kakor velikanski val je prodiral naš naskok in pljuskal ob sovražne vrste. Naše čete so nastopale s pogumom in silovitost o, da se iim je moralo vse uda,lati. Proti 11. uri predpoldan dne 2. maja se je že lahko sodilo, da nam :e zmaga gotova. Ruske čete so se začele drobila, zapuščati tudi zadnje utrjene postojanke, na mnogih 'točkah je utihnila njih artilerija. Na to so se začele razmikati tudi o^e čete, ki so nam stale najbližje, in, se snuščale v beg. Mi za njiimi. Zmaga je bila dobljena.
Borba v zahodni Galiciji še traja.
B tka v zahodni Galiciji se še nadaljuje. Toda ta bitka se ne vrši več iz strelskih jarkov, temveč na. prostem bojnem polju. Naše čete prodirajo z občudovanja vredno prožnostjo. Znatne ruske č,ete prihajajo od vseh vetrov na pomoč. Odločilnega pomena bo, kako bo izpadla borba naših čet južno od Gorlic. Ako so nam to posreči, da, prodremo proti izhodu, potem se ruska, bojna črta v Dukjelski kotlini ne more več držati.
Ni izključeno, da se bo sedaj za,čela, borba tudi ob' karpatski bojni črti.
Boj se nadaljuje.
O bitki ob reki Dunajeo se poroča: Boji še niso končani, ker se Rusi v novih, poprej skrbno pri-pravlje ih postojankah krčevito branijo., Toda prodiranje r.ašh čet, zlasti na obeh krilili, se vrši neprestano in se je polast lo tudi karputske bojne črte. Načrt za bitko ie izdelal n a č( e 1 n i k a v-s t r i j s k '3 g a, g e! n e r a li n e g a, š t a Ij a , baron H e c e n d o r f, zmago je pa izvojeval general
II.	M aken sen.
Nadvojvoda Jožef Ferdinand zmagr valfc ob Dunajcu.
Delavnost in či i težke in lahke artilerije v zahod; o-gal škili bojih, ko se je prebila ruska bojna črta, lo nail rž še dolga leta kot vzvišen vzgled vrlin naše anilerije. Ti; čini bodo služili vojaškim strokovnjak, m kot predmet za posieb .e vojaške študije. Tako tesno sklen>no i'i na široko razvrščeno se še menda n' nobena sovražna fronta na sedaniih bojiščih pre-b la, še manj pa, v kaki prejšn'i vo'ski. Temu primerno so tudi rrs':e izgube ;zrerb o vel ke in so celo da-res Š3 nepregledne. Vrzel, ki jo ;e naša armada na-pra.vila v sovraž/ ikovo Vortn pri Gorlica.li, že kaže svoi unliv tudi na. snsodno fronto, ki, so začenja vsled pr tiska naše armade moč-o krhati. Dol naše karpat-ske armade že koraka "inre'. "Mod tem. ko se na južnem kr In zabodno-gališVecra bo'"Šča bori!o predvsem nemške (Vte združene r. a^stiniskim' oddelki, je sunek Čez rel-o Dunateo na des i 'n levi strani mesta Tar-'^ov i 7i v r š, v l a a. r m a, d ai n rt d v o ] v <1 de Jožefa Ferdinanda sama. Rusi že 'znrnzniu-jejo Tarrov. Naše čete rievo krilo) so prekoračile Du-najee nr' mesitoeu Ostsino.
Da 'e zakril načrt g'bania naši'li čet v zahodni Galiciii,* so se naši na Rusko-Poljskem zadnje


Stran 4.
„SLOVENSKI GOSPODAR."
6, maja, 1915.
dni zelo živahno gibali. Istotako so se avstrijske in nemške čete ob celi karpatski črti z močnim sunkom naval le na ruske postojanke in so tako preprečile, da Rusi niso mogli poslat! svojih čet s Karpatov na o-groženo fronto ob Dunajcu in Riali. V celoti ]e tokrat ravno mirni bojni način našega vodstva, zvabit sovražnika v past in ga zazibal v, brezdelje. Rusa do zadnjega trenotka niso hoteli verjeti na dai>3kosežne naše bojne načrt© v zahodni Galiciji. Pripravi© zai naskok so se na naši strani izvršite tako skrajno previdno, da prvotno celo dobropoučeni častniki, ki niso bili zaposleni, pri vrhovnem povedmi, nfiso vedeli, kaj pravzaprav nov» gibanje ob Dunajcu pomeni. Do torka dne 4. maia ob IT. uri predpoldne so naši pripeljali v mesto Novi Sonč BO uplenjenih ruskih topov. Vedno prihajajo v ozadje naše bojne fronte nove trume ujetih Rusov. Krasno vredne, ki pri; vsaikem pod-vzetju ugodno upliva na napadalce, spremlja sedanje naše boje.
Ob 6, uri zvečer se le poročalo z bojišča.: Ru. ske izgube so baje zelo velike. Zlas i naša težka ar-tilerija ie imela med Rusi bogato žetev, na tisoče mrtvih Rusov je pokrivalo borno polje, toda. določnega števila se še ne more navesti. Ker so zgra.dili naši pionirji neopaženo v treh nočeh most čez reko Dii"a,-jec pri kraju Otsinov, smo ujeli tamkaj .1000 reranje-nih Rusov.. Kraj Oisinov so naše Čete zasedle.
Pomen zmage.
Zmaga naših Čet v zahodni Galiciji jc največje važnosti za nadaljni razvoj vojske. Ruske posto:anke med izlivom Dunajca in severnim pobočjem Karpatov so bile silno spretno in močno utrjene. Te postojanke so sedaj v naših rokah in sovražnik se umika "rot; izhodu. Se ni mogoč© presojati vse dalekosežnost* te zmage. Zato so poročila prekratka. Iz navede ih krajev pa se da sklepati, da je rusko središče, ki je stalo pri Gorlicah, prebito. Prva posledica teh naš:h zmag mora biti ta, da se bodo morali Rusi umaknUi vsaj iz zahodnega dela Karpatov in omistt vsaj najvažnejši prelaz čez Karpate pri Dukli. Zdi se. da stoje naše čete Rusom pri Zbioru že za hrbtom. Tudi med Tuehovom in izlivom Dlunaica so naše čete sovražno Črto na več krajih prebil© ter io rovsod potisnile nazaj. Gotovo ie. da so naše čete Dunaiec že prekoračTe. Sovražnik se umika proti izhodu, torej v smeri Debnca-Jaslo-Znvgorod. Ali se bo Rusom posrečilo, kmalu zopet zasesti rove postojanke, sle iz. poročil ne da posneti. To je odvisno nač od tega, ali imajo Rusi pripravljene rezerv©, koliko jih imaio in k'e stoje. Sedanji položaj ruske vojske je vsekakor najbolj kočliiv od začetka te orjaške borbe na severovzhodu. Takrat, ko so se mcirali Rusi umaknti iz Pjo-trkova in izpred K rakova, položaj dolgo nVbiTtaVp nevaren, kakor danes, ko ni izključena, da< ne bodo samo izgubili vse, kar so kdaj zasedli, marveč izgubili še velike dele lastnega ozemlja.
Napredek pri Ostrem Vrhu.
Rusi so od 20. aprila do 2. maja neprestano ponavljali svoje napade na naše višinske postojanke pri Zvininu in Ostrem Vrhu. Izhodno od mesteca Kozio. ve (ob reki Opor) so naši zavzeli po hudem boju novo važno višino. Avstrijci so v tem prcčtforu ujeli več sto Rusov ter uplenli veliko število dragocenega vojnega gradiva. Armada generala Hofirnama, ki se tukaj bori, je prodrla že preiti mlest^ma Dolina in Kaluž (južno-Tzhodno od St'ryja). Pri vasi fOsmalodc, ki leži kakih 40 km zahodno od Nadvorne, simo zavzel zelo važne višine, ki obvladujejo daljno okolico proti severu in severoizholu. Sfaer s© pa na, ostal'.1 karpatski bojni črti ni pripet,lo nič kaj posebnega.
Obkoljeni Rusi v Bukovim.
V Bukovini S9 vršijo živahni art b^Vski boji. Ne daleč od mest i Zaleščiki je naša art lerija užga-la velko ruskio zalogo streliva. Na: višinah ob Zale-ščikiju na galigSkorfclukovinski meji so utrjene ruske postojanke v polkrogu obkoljene od naših čet. Radi velikih izgub so se Rusi v Besarabiji, kaksr tudi v severo-izhodnem kotu. Bukovine umaknili daleč nazaj. (Mesto Zaleščiki leži ob reki Dnjestr v severo-zahod-nem delu Bukovine.)
General Kusmanek v Nlžnein Novgorodu.
Bran loa Przemysla, generala Kusmanek», so prepeljali v Nižin Novgorod.
ovo nemško prodiranje v Rusijo.
Dočim so obračali Rusi bojem v Karpatih svojo glavno pozornost, so se vršili v severno-izhodni Pru-siji ob prusko-ruski meji vlažni pripravljalni dogodki. Že tedne so spravljali Nemci številne čete v severno-izhodni del Prusije, jih neopaženo i zbrali v tolikem številu, da so mogli prodirati v Rusijo tako uspešno, in s tako naglico, da Rusi niso imeli časa zbrati tolikega števila svojih čet, da bi bili mogli uspešno u-staviti prodiranje Nemcev, Presenečene, slabotne ruske čete niso niti poskušale, se ustavljati, marveč so se v begu umikale pred 140 lan v notranjost Rusije prodirajočimi nemškimi četami notri do mesta Sčavli (ki leži ob železniški progi Libalva—Dvinslc, kjer je prišlo dne 2, maja 'do večje bitke, v kateri so bili Rusi poraženi. Posledica ruskega poraza, je bila, da Rusi niso mogli braniti v vojaškem oziru zelo važnih
železniških prog Libaba—Dvinsk in Libavai—Kovno-Vilna. Nemške čete so razdirle omenjeni železniški progi in razstrelile železniškje mostove. Važno rusko pomorsko pristanišče Libava v Izhodnem morju je že popolnoma odrezano od mogočne ruske trdnjave Vilna. Rusi so nato vnovič i oskušali s Četami, katere so poklicali iz Libave in MitaVe, zastaviti pot prodira-jočim Nemcem pri Sadovu, toda tudi tokrat brezuspešno. Morali so se umakniti. Nemško prodiranje se pa vrši naprej na celi črti v polnem teicu.
Je-li namen Nemcev, si ustanoviti s tem prodiranjem novih opirališč, da zasedejo ruski pokrajini Kovno in Kurlandijo, ali pa bovlo krenili proti jugu z namenom, upasti z večjo urmaflo za hrbet ruski armadi, ki se opira na trdnjavski pas Vilna—Grodno—i Varšava, bo pocazala bližnja bodočnost.
RHiribn-
Pol milijona Nemcev proti Calaisu.
Že zadnjič smo poročali, da se Je posrečilo Nemcem v Fla.ndri.ji prodreti na, dveh mestih čez i-pernski kanal, in sicer pri mestih Dixmuiden in Li-zerne. Armada, ki je prekoračila pri mestu Dixmuiden Ipernski kanal, je predirala proti trdnjavi Diinkirchen, katero sedaj, kakor poročamo na drugem mestu, uspešno obstreljuje. Armada pa, ki je preko-rač la pri"mestu Lizerne ipernski kanal, je pa, prodirala proti jugu, zavzela nanovo dne 4. t. m. angleške postojanke Zeve.¡kote, Zonebeke, Poligone in Ivonne ter obstr.eljevala\ sedaj belgijsko trdnjavo Ypern tilo us; ešno, da je trdnjava i;' mesto spremeneno v razva'i e. Lepo mest) Ypern, kakor tudi mesto Poper nghe na zahodni strani Yperna, je moralo, prebivalstvo zapust ti v najhujšem dež'u krogel Vi granat. Na ^ tV:e mest ega prnv ivrlstva, po na.Jveč že sk in otrok, je bilo ub t h. Napad Nemcev na Y-per > le ,'t 1 A-gleže 530 častnikov vi 13.420 mož mrtvili in ranjenih. Angleška poročila pravijo, da so bile t u'i izgube Nemcev} ogrnme. Vojaški strokovnjaki so To, i'i p', s!3 Yrem »© tu ir ogel dolgo drž'ti. Pol m lljona vojakov l roječa nemška- armada, ki je sedaj zbra-a na ozeml ju med mesti 'Yp~' n—Dii imriden— Diinkirchen, namerava, po padcu teh trdnjav prod'ra-ti i.roti najvažnejši franco M prnior»1! trdnjavi Calais (izgovori Kale), ki Je poglavitna opiral a, točka za. ižkrc.nje an; ^e-kih čet na íjraneos'aq boji šče in ključ ('o severne Francije.
Nemci obstreljujejo trdnjavo Diinkirclsen.
Pretele.ii petek zvečer so zaceli Nemci liudo obstreljevat- francosko pomorsko trdnjavo Diinkirchen. V trdnjavo je padlo tega, večera 20 težkih granat., ki so pc zročle na utrdbah in v mestu velikanske ško lo. IstoČas ;o so metali tr'«Je nemški zrakoplov-k-i bombe na trdnjavo in mesti. Bombé so imele t '.ko ¡velikansko razstrelivro moč, da, ie ena sama bomba :ra,:| téjala, in porušil» št ri hiše. Ubitih, je bilo 20 o-seb, 43 pa ranjenih. V mesta je gorelo na več mesij'h. Prebivalstvo zapušča z vso naglico mesto. Koj prvo noč je zapustilo čez 2000 cjseb mesto. Obstreljevanje trdnjave ii mesta se nadaljuje z vso sik1 Očividci pripovedujejo, da je polovica; mesti že porušena. Nemci so obitreTevaH Diinkirchen s to¡x>vi najnovejše iznajdbe in sicer iz nečuveno velike razdalje 29 kilometrov, tiko uspešno, kakor če bi znašala. razdaljn le 15 kilometrov.
Vprašanja in
(iLT-iVnri.
Plačilo mlinarjem. Vprašanje: V naši fari je več mlinarjev, dosedaj je vsak jemal drugačno plaii-lo. Kako je pravzaprav po pravici? Od« or: Glas m ml ifitrskega ukaza z dne 2. aprila 1915 drž. zak, št. 92, § 10 a, tretji odstavek, velja glede odškodnine za mletje žita v mli ih, ki za pliačilo mečejo, to-le: V mlinih, ki za plačilo meljejo od žitnih pridelovalcev prinefer o la,s't o ž to se sme terjat-, oziroma daj rt za plači'0 za- mletev za sto kilogramov, in sicer pšenice največ 3 K, rži, ječmena i<n ovsa 2 K 50 v in koruze » ajveč 2 K. M 1 i n a r !j e| v o p 1 a č i 1 o s e m o r a d a j a t, i b r e z i z j e m © v d e n a r j u; in 1 ii n a r. j a plačevati z m e r 'i c o , to. je z žitom, moko in otrobmi, je prepovedano.
Kako se naredi vinski kis?, Vprašan©. V sodih nam veclro ostaja nekaj motnega vina, oziroma goščave. Vprašam torej, kako se naredi iz vinskih ostankov vinski1 k's? Odgovor: Na to vprašan1'^ vam lahko odgovorimo z glasilom kranjske Kmetijske družb©, s „Kmetovalcem". Kisove bakterije razkroj© alkohol vina v ocetno kislino, v sle d česar se vino sk'sa, t. j. iznremci v kis. Kisove bakteri©. ki ih ie, nov sod dovoli, se usnešno razvijalo nri zadc t ii topli1 ii in ob1 na vzoč osti dovolj zraka. Odtod sledi, da, je za napravo kisa iz vina ' Otreben zrak. zado^t va, toolina in kisove bakterije. Za napravo domačega virske^a kisa iz ostankov vina ie torej treba gorkega prostora. V to svrho le ^ob-ra, Vmka Iz1""1 če \© mr7t'a. 'in ni vroči e. taka. ki se da kur ti. Kdor hoče le malo kisa napraviti, temu sevpda ziadostnle nrvpdna so-^a. pc-sebno prostor blizu peči. V tem slučaju so nalile nekoliko že stvorienega vinskega kisa v kake široko in ploščasto posodo, ki se pač da s pokrovom pokriti, ne pa zamašiti, da ne more nesnaga notri padat'. Za male množine je dobra tudi steklenica s Š rokim vratom, ki se pokrije, ne pa zamaš\„ da ima zrak prost
pristop. Vinski kis ima nalogo v vino privesti kisove bakterije takoj v pričetku v zadostni množini, V tako posodo se potem nalije nekolika* mlačnih vinskih o-Stankov (segretih na kakih 30 stopinj Celzija}, ki za fvorjenje kisove kisline dobe kisove bakterij© od notri vi tega vinskega kisa. Ko se je čez nekaj Časa na površju tekočine naredila, materna koža, pod ktero se je že zadosti skisala, doli Jemo polagoma in previdno zopet nekol ko mlačnih vinskih ostankov, ne da bima_ terno kožo preveč raztrgali. Ce pa narejen kis potrebujemo in ga hočemo nekaj odvzeti, ga moramo vselej odvzeti na dnu posode, kajti tam je kis vsled večje teže najbolj močan. Zato imej posoda za napravo kisa pri dnu navadno pipo, ki dopusti kis od spodaj odta. kati ne da se trga materna koža, Ce nimamo pipe, moremo kis od dna potegniti z gumijevo cevjo ali s» srkalom. Paziti pa je., da materna koža ne prične gniu ti, kajti gnilobno razkrojevanje se presen tudi v kis, ki se potem lahko ves pokvari.
Smrt zajcu in fazanom. Vprašanje: Vsled zgradbe ujetniškega tabora, pri iSterntalu je vsa divjačina pribežala k nam. Zajci in fazani najn delajo strašno škodo. Kaj naj storimolJ Odgovor: Občinski zasloo mora narediti sklep, vi katerem se z ozirom na. lovski zakon štajerske dežele z dr.e 24. sept. 1906, § 56 predlaga okrajnemu glavarstvu, da se takoj po-streli neglede na čas zajce in, fazane v vaši občini. Predlog se vpošTe okrajnemu glavarstvu v Ptuju. Gotovo je, da bo, glavarstvo pokončevanje dovolilo, kajti v sedanjem času, ko vaši sinovi darulen- zdravje in življenje za domovino, ne bo branilo življenje zajcev in fazanov.
Nobene kazni, če žita ne daš. Vprašanje: K sosedu je prišla oblastvena komisija ter zahtevala od n ega, da prostovoljno proda, odv šno zalogo ž ta in mlinskih izdelkov. Sosed ni hotel prodati. Komisija je odšla in sosed ni bil kaznovan. Ali se smemo braniti, ie da bi bili kaznovani? ¡Odgovor: A ko v Vašem okraju še ni oblastveno (od okrajnega glavarstva) določenih in razglašenih cen za razne ž't'.e vrste, mu komisija sploh ne more do živega, Ako pa so cene že določene in razglašene, potem bo bržkone okrajno glavarstvo žitne zaloge razlastilo ter za razlaščene zaloge plačalo ceno, ki je za, 10 odstofikov. nižja, nego oblastveno določena cena. Stvar je torej taka: Kdor hoče prostovoljno dati, se sicer ne kaznuje, pač pa se mu zaloga raz,lati in plačat 10% manj, kakor če bi prostovoljno prodal. Kadar je žito oblastvero razlaščeno, se mora posestnik ukloniti, le prosta pot pritožbe do namestništva in notranjega ministrstva mw ostane.
Uravnava
ž i ta in moke.
Vojuo-žifni prometni zavo;l. Dne 7. maja ima vojno-žitni prometni zavod na Dunaju prvo sejo. Poslanec Pišek je nazn f-11 i 1 predsedstvu, da bo kot priseduik imenovanega zaveda stavili te-le predloge:
1.	V okrajnih glavarstvih Maribor, Ljutomer, Ptuj, Konjice, Celje, Brežice, Slovenjgradec se naj uravnajo zaloge žita po možnosti ,v občini sami po občinskem uradu. Ako je treba dali žito na mlin, naj se upoštevajo vodni mlini v domači ali sosedni občini. Tudi zmletju na žrmlje (ročni mlin) se naj ne delajo ovire. Samo pri imejiteljih velikih zalog smejo oblastveni odkup izvršiti strokovnjaški komisarji v sporazumu s prisednilci voino-žitnega prometnegia» zavoda dotiCnega dela dežele. Kot prisednika zgoraj imenovanih glavarstev veljata državni poslanec Pišek in industrialec Eakusch,.
2.	Za žito, ki se je v okrajih Maribor, Ljutomer, Konjice, Ptuj, Celje, Brežice, Slovenjgradec že odkupilo, se naj doplačajo cene, alfo so bile nižje, po lestvici: Pšenica 1 met. sto4 44 K, rž 34 K, ječmen 33 K, turšica 30 K.
3.	Za že omenjena glavarstva se naj imenujejo vladni komisarji in strokovnjaki, ki so slovenskega jezika zmožni v besedi in pisavi in katerim so gospodarske ,razmere Slovenskega Štajerja in življenjski način prebivalstva znani iz; Slastne izkušnje.
Uravnava, v mariborskem okraju. Okrajno glavarstvo je določilo za mletev uradno rek- f, iranega žita še poleg i|.7ymova-nih štirih mlinov Kukovirev mlin v Slov'. Bistrici in Korošcev v Spodnjem Porčiču. Občine, ki sq v svojem delokrogu same vedfef izravnavo žita in moke, so čbločile še tudi nekatere druge manjše mline za mletev svojega žita. Uravnava žita in moke se namreč v posameznih občinah lahko vrši na sledeči način: A-ko se je v občini pokazalo, da je po uradnem izkazu bilo dne 28. februarja pri nekaterih pose-tirikih Več žita čez določeno mero, pri drugih pa zopet premalo, sme župan na lastno roko z dovoljenjem okrajnega glavarstva za občino po uradno določenih cenah nakupiti od vi ho ž;'.o pri posesfaikih in ¡dati isto v! mlin, ter moko potem prodati za določeno ceno med one občane, l(i i-majo premalo zaloge. Priporoča ;e, da občine preski bijo detičnim posestnikom, pri katerih so nakupile za občino žito, če ne pred pr, vsaj po izvršeni kupčiji, uradno dovoljenje za prodajo odviš-nega žita. Posertnik naj dotično .potrdilo dobro shrani, da se zpi-more pri slučajnem poznejšem uradno določenem poizvedovanju ali rekviriranju izkazal, kam je prodal žito. Seveda mora župan s pomočjo občinskih svet ,va'cev ali članov žetvene komi-ije uravnavo žita in moke tako izvršiti, da dobijo od nakupljenega žita oziroma moke vsi tisti obča, i, ki im primanjkuje živeža, za določeno ceno del moko od nakupljenega žita. Priporočamo, da župani n 'J s (i b n o v obči n a h, kjer se j e s p 1 o -šno pokazalo, d a ie p re m a,l o ž 4 t ;* in moke za prehrano prebivalstva, takoj i zvtrSi jo nakup
ž iH a n p, 1 a s t n o r o k o n a k o r i s t d o m a- e g a p r e b i-
v a 1 s t v a. S tem se ,izogne'o za. sedaj rekviriranju od strani •politične oblasti, oziroma od voiaškega žitno-prometnega urada, katero se bo skoro gotovo izvršilo po vseh občinah. Do sedaj se je uradno rekviriralo pri posameznih posestnikih večinoma le nekako polovico odvišnega žita. Mogoče pa je, da se bo v bližnjem času rekviriralo žito (razven koruze in. ovsa) p<< vseh občinah, pri vseh posestnikih in sicer ne samo odvisno ssdogo žita in 'moke. Za to se jim/ bo dala večja množina koruze.
Maribor. Nanrest ija. jn imenovala Serbaumove-ga pot ivalca J. Urbana za, kom i so rja pri vojnem žit-no-promet -em uradu za mariborsk'1, okraj.
Ljutomer. Za k -misaria pri vojnem ž t em prometnem uradu za okraj Ljutomer je imenovan veletr-žec Marko Rosenberg.

<5. mä'ja 1915.
ne
*	i Župnik Andrej Zdolšek. V noči od torka na sredo je umrl č. g. Andrej Zdolšek, župnik pri Sv. S efanu pri Šmarju. Rojen je bil dne 18. novembra 1854 na Ponikvi ob južni žel. V mašnika je bil posvečen leta 1880. Kot kaplan je služboval v Solčavi, pri Sv-Vidu pri Planini, pri Sv. Petru vi Sav. d.; na Vranskem in v, Smartnu na Paki ao leta 1892, katerega leta je bil imenovfain za župinika pri Sv. Štefanu. Njegov pogreb se vrši v petek, ob 10. uri pred-» poldne. Blagemu in vzornemy duhovnikju svetila večna luč: ^	„ . , ^
Župnik Cerjak. C. g. Jožef Cerjak, župnik v Rajhenburgu, ki je pozidal krasno romarsko cerkev Marija Lurd" v Rajhenburgu, je stopil v pokoj. Radi bolezni že od mesca novembra ni mogel zapustiti svojega istotako nanovo sezidanega župnišča. Župnija je razpisana do dne 10. ju ni, a. Mnogozaslužnemu g. konzistorijalnemu svetniku in župniku Cerjaku pa želimo, da se kmalu ozdravi'in še gleda dolgo letna sad svojih obilnih trudov in naporov! G. župnik .1. Cerjak je bil vedno vzoren in požrt-.o.alen prijatelj našega slovensko-štajerskega Časopisja.
*	Župnijski izpit. Tie dni so napravili župnijski izpit naslednii čč. gg.: Anton Bukctvšek, kaplan na Prihovi; Mihael Kos, ko,plan na Dobrni; Anton Kuhar, kaplan na Ljubhem; Ivan Razbornik, kaplan v Jarenini; Vedečnik Ivan, kaplajn y Vitagju.
Duhovniške spremembe. Prestavlje; i so; naslednji čč. gg. kaplani: Jakob Bohak od Sv. Petra pri Radgoni v Gornjigrad; Blaž Brdnik iz.Starega trga pri Slovenjgradcu na Vransko in Jakob Rabuza iz Gor-njegagrada v Štaritrg.
*	Birmovanje v dekaniji Sv. Lenart v SI. gor. Zakrament sv, birme se bo delil: 13. majnika pri Sv. Lenartu, 16. pri Sv. Rupertu, 17. pri Sv. Trojici v Slov. gor., 18. pri Sv. Ani ma Ivrembisrgu, 19. pn Sv. Benediktu, 20. pri Sv. Juriju.
*	Letošnji novomašniki. Letos bodo brali novo sv. mašo sledeči gg. bogoslovei: Iz IV. let.ika: Aiv lič Kari iz St. Janža na Vinski gori; Guček Karol iz Dobja pri Planini ; Jarh Konral iz Rimskih tiplic; Jeraj Jožef iz Rečice; Kosi Alojzij :,z Ljutomera; Krevh Matija i,z Trobelj pri Slovenjgradou; Krušič Ivan iz Mengša na Kranjskem; Lendovšek To ' !pjt rojen v Beljaku na, Koroškem; Reliar Jožef iz Smar-tina v Rožni dolini; Saiošnik Jakob iz St. Lovrenca na Dravskem polju; Slander Maksimilijan iz. Gomil-skega; Vršič Feliks od Sv. Antona v Slov. goricah: Žmavc Jožef iz Bočne pri Gornjemgradu. Iz III. let. nika: Gologranc Martin rojen v Šmarju pri Jelšah in Medved Martin, rojen v Artičali.
*	Odlikovani rešitelj. V ,„Slovenskem Go pod." z dne 23. julija 1914 smo v člankju „JPoslanec Pišek rešitelj" poročali o rešitvi 'Marije Potočnik v Orehovi vasi iz smrtne nevarnosti. Z Najvišjim priznanjem je bil orožniškU stražmojster g. Anton Planil C odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono, ker je v družbi z g. poslancem Pišekom rešil omenjeno Potočnik gotove smrti. Slovesnost odlikovanja se je vršila« dne 2. maja na Bregu pri Ptuju v navzočnosti mr.ogobroj-nega občinstva. Po nagovoru g. okrajnega glpf ar j a dr. pl. Netoliczka iz Ztuja,, se je pripel odliko,vancu zaslužni križec. Pri slovesnosti so bili zastopani vsi javni uradi iz Ptuja in okolice in mnogo zasebnikov, ki so prišli odlikovancu osebno čestitat. Odlikovppec jo bil pri požaru dne 21. julija,, ko je rešil omenjeno Potočnik gotove smrti, tako hudo ranjen in poškodovan, da je postal za službo v orožnišitvh nesposoben, in je sedaj upokojen in še ni popolnoma ozdravel. — Želimo, da bi tudi g. poslanec Pišek sprejel za njegovo požrtvovalno rešitev ponesrečenega odliko, anca, zasluženo plačilo. G. Pišek je namreč pozneje rešil g. stražmojstra iz goreče plasti,
*	Naročnikom „Poiuleljkove Straže"! Kdor b rad dobival zanesljiva poročila o dogodkih na boji? čih, v tujihi in domovini, vsaj vsak teden dvakrat. «' naj naroči poleg „Slov. Gospodarja" tudi še „Pondeli kovo Stražo". Lastništvo „Slov. Gospodarja" se je ž o lansko leto odločilo, da preskrbi našim naročnikor „Pondeljkovo Stražo" za nižjo ce- o. Te ugodnost naši naročniki tudi letos lahko deležni. Samo „Pon deljkova Straža" stane za celo leto 3 K 20 v, za pr>' Jeta 1 K 60 v in za četrt leta 90 v. Znezek se na i po šlje po poštni nakaznici na naslov: Upravništvo „Por> deljkove Straže v Mariboru, Koroška cesta št. 5. Na rob nakaznice naj se napiše: Ta znesek je za „Pon deljkovo Stražo".
*	„Slovenski Gospodar" spoštovan na bojišču.
Z bojišča se nam 12. aprila piše: Srčna hvala za. „Slov. Gospodarja", katerega redno dobivam. Nas vojake zelo veseli, ako dobimo naše slovenske časnike, da izvemo, kako se kaj v naši ljubi domovini godi. Ko časnik dojde, obstopi moštvo bralna in poprej ne odneha, dokler se vse ne prebere. Vsi smo radovedni, Nemci in Slovenci. Jaz sem večinoma med Nemci; pa sedaj ni tukaj nobene razi ke med narodi, ker vsi se moramo z združenimi močmi borit; za blagor naše Avstrije. Pozdravlja Vas zvest naročnik Franc Kokol.
*	Hvaležne čitateljke se zahvaljujejo. Tz Velenja smo dobili sledečo zfahvalo: Cenjeno ured"išt-vo! Bodi Vam tem potom izreče^ai naUopleiša zalivala, da ste objavili v „Slov. Gosnodaru" listek č. r?. Goleča. Da bi bili videli, kako smo planili po listu in
„S L O V £ Ni S K 1 GOS P O 1) A K."
t sti „Volčji dolni"! Tako od srca se še menda nismo smejale, kar je vojska. Pa tudi g. pisatei.u se zahvaljujemo stokrat, da v tako težkiii časih še misli na naše Časnike, Me bomo molile, naj ga Mati božja varuje in srečno pripelje domov, da, i.am bo še Kaj napisal. Tudi drugače se nam Vaš list zelo dopade. iVzdrave!
4 En mesec še in vršilo se bo žrebanje velike loterije Slovenske Straže, namenjene ubogim slovenskim otrokom, našim invalidom in vdovam padlih junakov. Koga ki ima srce za dom in ljudsli/o, bi ,ta plemeniti namen ne dvigi.il, da ne bi pomagal razpečati kolikor mogoče veliko srečk F Žrebanje se vrši Ž3 dne 31. maja. 2e piva lo.eri^a Slovenske ittraže je ptkazai.:, da Slovenska Straža z dobitki ne dela praznin obljub in tako bode tudi to pot na razpelago nad 1700 dragocenih, dobitkov v skupni vrednosti 20.UJ0 K. Hitite torej kupovat ia naročat te srečke, katerih ves čisti dobiček ostane na korist našemu ljudstvu.
*	Odlikovani kaziiilnični paznik, be. edikt Ser-bela, kaznilnični paznik na mariborski okrožni sod-niji, se je udeležil kot četo vodja 47. pešpolka vojske proti Rusom. Bil je težko ranjen. Sedaj zopet opravlja službo v kaznilnici. Te dni je bil obveščen, da je radi hrabrosti odlikovan s srebžno svetinjo I. vrste, teerbela je bd pred kti vodja, deželne trtnioe v St. Il.u v Slov. goricah.
*	Slovanski ujetniki v llusiji. Uradna „Gazela Lwo\vska" (izhaja v Eia i) potrga po lvovskem „Novvem Wi,eku"A da v raznih ruskih in s birskih me-siili l, v a,-o velika skupine slovanskih ujetnikov. V Tomsiku so se slovanski ujetniki lotili, raznih strok; služijo kot stražniki, brivci, izdelujejo klavirje, drugi zopet so rokodelci in trgovci. Skupina čeških ujetnikov je organizirala orkester, intelvgentn.e.ši dajejo poduk kot domači učitelji. Vendar se ujetnikom ne godi povsod dobro. Irkutski gutieri ¡r je' za, svo^c gube nuje izdal ukazh ki prepoveduje sprejemat' ujetnike brez vladr.ega. clovol fcnja, ujet likom za,branja vstjp v restavracije, so'e, bolele, prodajalne, vite in v javna zabavišča, prepoveduje govorit5 z, ujet :".ki ali jih obdarovat . V Voiogdi podpira ujetnike tasnošnje dobrodelno društvo. V Vjatki jih podpira odbor, ki u-raduje v gubernatorjevi pisarni, V manjših m-o^v,'i in kraj h pa trpijo ujet i!<i večjo bedo.
*	PogreSajo se: Mar,i o V a j d a, pionirski bataljon št. 3, 1. stotni a. Naznanilo njegovemu očetu Petru Vajda, posestniku v Vogričovcih, pošta Ljutomer. — Jožef V u č a k je dne 26. oktobra odg®1, ko* 'novir.ee iz Celja na severno bojišče in od tega časa ni več glasu o njem. Naznanilo njegovi sest' i Anici Vučak na Lipovcu, poUa Jurši ici pri Ptuju. — Janez Ž i i k, peše« 47. pešpolka, 4. stctni'a, vo'na po'.ta ¡.tov. 73, se pogreša že od me-sca septembra. Poročilo na očeta Jianeza Z'ik, Sv. Peter r,iže Maribora. — Pogreša se Miha Svetelšek. domobranski peš-polk št(;-. 26, 7. s o nija, Odgovor na Nežo S.e sljek. Sladkago-ra. pošta Šmarje pri Jelšah. —
*	Met v i S3 og'ašaio: Iz Škofje va ;i se poroča: Jožefa El-ler, vojaka naierra domačega polka, smo že šteli med mrtve. Ze od mesca novembra ni hilo ne duha In ne sluha o njem. Molili smo že za dobrobit nenrovc duše. Pretekft teden pa je prišlo na občino Škofo.a", rordilo, da je Jbžef KUer v ruskem ujetništvu.
Slovenski PrzMiivslanei v ruskem ujetništvu. Janko Horvat, oženien velepose tnik v Cveikovcih pri Veliki Nedel;i, od začetka voiske trdniavski na mničar v Przemyslu, piše dne 14. aprila 1915 izi >f)renburga v Rusiji ob Uralu svojemu bratu, č. g. župniku Frideriku Horvat v jšt. Lovrencu nad Mariborom: ..Preljubi brat! fie zmiraj na potovaniu v ujetništvo. Dnevov še 6, roterr, 'e nrinel erao na stalno mesto. Odtod pošljem svoj na^ slov. Rabil bom "»kaj do -arja. Pi al bom svoji soprogi, da pošlje denar Tebi, Ti -n^. me li, najgotove e tio ame ikanskemu konzulatu v Trstu, fii-er bom pa/ še nat^Vičneie poizvedel način pošiljatve. Hvala Rt'.., jaz sem zdrav! Tb.kai življenje ni slrbo, liud'e dobif, z nami l'3po občujejo, kraji krasni, n. pr. reka Volga. Pozdrav iz srra! Janko."
Novo pokcpav&nje padlih vojakov na Ruskem.
„Cza;" i < ročn z Va,"ša\ e: V VpJršavi je bilo ustanovljenih 15 z'ra stvenih oči lelkov, kil imajo i a'ogo, da odpro do sedaj v naglici n!;y>ravljene vojašfke grobove in i oiio, ljejo trupla na r.ačin, ki odgovarja popolnoma zdravniškim odredbam. Do sedaj so pokopavali mrtve vojnike v skupnih grobovih. Pri novem joko; araniu bedo nemški in a;. striisk, mrtveci pokopani skupaj, rusi.i padli junaki pa v posebnih grobovih.
Dopusti za obdelovanje polja. Korespondenčni urad poroča: Vojno ministrstvo je odredilo, da veljajo določila odloka o podeljevanju dopustov za obdelovanje polja tudi za vse črnovojnike, ki. bivajo v zaledju in za vse po postaji o vojnih dajatvah vporab-Ijene delavce.
*	Podpora po v boju padlem vojaku. C. kr. domobransko min:strstvo je izdalo pred kratkim na politične oblasti važen odlok. Na podlagi točke 6 zakona z dne 26. decembra 1912 smejo uradi izplačevati podporo še šest mescev po smrti vojaka, ki je padel na bojišču. Ce se je družinam, ki so dobivale podporo, po šestih mescih, oduar je umrl vojak, ustavila podpora, naj zopet vložijo prošnjo za podporo na o-krajno glavarstvo.
*	Naknadni nabori črnovojnikov. Črnovojuiki 1 --trnkov 1878 do 18i>0 in 1892 do 1894, ki pri lanskih naborih niso bili sposobni. ali pa so bili pri nastopu vojaške službe oproščeni (glej današnji članek: „Važno za črnovojnike."), morajo iti zopet k na-horu. Od naborov so izvzeti: črnovojniki, ki so že vpoklicani in služijo kot črnovojniki, četudi brez orožja; vsi tisti, ki imajo kako telesno hibo, vsled katere so bili sploh,' od črnovojniške službe oproščeni in ima;o že črnovojniško odpustnico; oni črnovojniki. ki so bili kot. vojaki radi irane superarbitrirani in proglašeni kot. nesposobni' za izvrševanje vojaške službe: osebe, katerim manjka roka ali noga, so sloni na obeh očeh, gluhonet-v, bebci ali sodmiisko označeni slaboumni, duševno bolni in božjastni; nadalje duhovniki v dušnem nastirstvu, bogoslovei in končno vsi tisti, ki so bili pri prejšnjih naborih sicer potrjeni, a pozneie iz tega ali onega ozira oproščeni vojaške službe, ako še oprostitev ni ugasnila. Črnovojniki se morajo najdalje do dne 10. hiaia oglasiti pri občinskem uradu občine, kier prebivajo in naj prinesejo seboi liiJtine. iz katerih so 11 .-/.vidni potrebni podatki. Črnovojniško izkaznico, ki jo vsak dobi -pri -zglasitvi, naj1 skrbno shrani in io prinese feebni k naboru'. Naknadni nabori se bodo vršili v času od d n e 2"5. 'maja do dne. 1 5. junija 1915. Čas in krai naborov se še bo uradno n 'zsrlaslil. Kdor se pri občini ne oglasi ali pa ne gre k naboru, se bo od politične oblasti strogo kaznoval.
Stran 5.
župani, uravnajte sand žito! Vsak občinski preostojiiik lahko v sporazumu s posebni,m preskrb-lievalmm odsekom, kj ga v ta namen voli odbor ali z žetveno komisijo uravna žito v lastni občini, to se pravi: lahko odvisno žito v občini nakupi da na domačem mlinu zamleti ter potom moko potrebnim obča 110m prodaja po cenah, ki ne smejo biti višje nego o blastveno določene. Okrajnemu glavarstvu se dozade viii občinski sklep naznani. V občinah, kjer je župan sam uravnal žitne zaloge, ne bo nakupovalo in raz-laščalo 11 t. okrajno glavarstvo niti vojno-žitni prometni zavod. § 22, odst, 2 cesarskega ukaza namreč pravi: „(Od razkwt tve so izvzete 2. zaloge, ki so v posesti dežele, okraja ali cOicfine, ako so določene aa preskrbljevanje dežele, okraja ali občine". — Občine, kjer se bo ti ko ravnalo, si bodo prihranile marsikatera nepotreb.io vzjamirjenje. Ali smo pravočasno l-asvetovali, vi izvršite!
*	Karte za pivo. Kakor so upeljane krušne karte, tako so upoljali v nekaterih industrielnih krajih na Češkem tudi karte za pivo. Uslužbenci tovarn bodo smeli le strogo določeno mero piv/a. zavžiti in brez karte jim gostikičar ne bo smel dati kake pijače. List „Böhmischer Bierbrauler" poroča, da se namerava za Češko za vse pivce izdati karte za pivo.
*	Mali mlinarji. Na Češkem bodo tudi m a,] i mlinarji mleli ž to, ki ga oblast rekvirira pri posestnikih. Kakor smo že poročali, je mariborsko glavarstvo za mletev žita določilo samo večje mline, dočim so mali kmečki ml.ni iziključeni od zaslužka. Upati „e. da se, bo tudi v naših krajih potrebno ukrenilo, da bodo kmečki ml ni dobili de i o.
*	Vojaški konji za delo na polju. Kakor smo že poročali,
dajo vojaška uprava svoje konje posestnikom z vozniki vred in brezplačno na razpolago za obdelovanje polja. Zahteva se samo, da se daje konjem večjo množino krme. Za Spodnje-Štajersko so taki konji na razpolago pri sledečih vojaških oddelkih, kamor se naj obračajo pote .tniki: nadomestni bataljon |infa.nterijskega polka štev. 47 v Mariboru; nadomestni bataljon infanterijskega polka štev. 87 v Celju; nadomestni eškadron dragonskega polka štev. 5 v Mariboru; nadomestna baterija težke havbicne baterije štj. 3 v Mariboru; nadomestna baterija težke havbicne baterije št. 2 v Mariboru; nadomestna baterija težke havbicne baterije štev. 14 v Mariboru; nadomestna stotnija saperskega bataljona šit. 3 v Ptuju; nadomestna stotnija pijonfrskega bataljona štev. 3 v Ptuju; nadomestna stotnija jajonirskega bat.i^jona Si:e/. 15 v Mariboru; nadomestni bataljon domobranskega pešpolka št. 26 v Mariboru.
*	Teleta za vzrejo. Da bi se zabranilo, da se teleta r'ajdi pomanjkanja hlevskih prostorov in krmil odprodajo mesarjem, je zaukazalo c. kr. namestništvo občinam o priliki štetja živine mesca marca, naj mu javijo one živinorejce, kateri imajo dovolj hlevskih prostorov in krmil ter bi prevzeli teleta za vzrejo. Prijavilo se je čez 200 iz različnih občin, iki bi sprejeli teleta v vzrejo. Dotični se naj oglasijo prif županih, ki jim bodo dali vsa potrebna pojasnila. V onih okrajih, kjer se ljudstvo bavi z mlekarstvom, bo kmetovalcem po volji, če izvejo za tali., občine, ko-jih posestniki prevzamejo teleta za vzrejo.
*	Škropljenje trt. Mariborska vinarska šola in deželno vinarsko ravnateljstvo v Gradcu opozarjata pri škropljenju trt na sledeče: Z bakreno galico naj se po možnos-ti štedi. Rozg, ki segajo čez kol, ni trebla, škropiti. Prvo ¡škropljenje se naj vrši že koncem mesca majnika, drugo pa ,10 ali 14 dni pozneje, tretje zopet 10 do 14 dni pozneje. Cetrtokrat škropiti bo kazalo le tedaj, če bi bilo poletje zelo deževno. Škropiti je treba vestno in temeljito, ni pa treba s tekočino 'takorekoč polivati trte. Ce zmanjka bakrene galice, se naj porabi perocid. Za fcvepljanje se naj u-porabi bakreno-?,vepleni prah, ki stane 10 ¡kilogramov 34 kron.
Razdelitev gumijevih trakov za zeleno cepljenje. Ker je nemogoče dobiti dovolj dobrih gumijevih trakov za zeleno cepljenje trt, štajerski deželni odbor letos ne more brezplačno razdeljevati takih trakov po svojih strokovnih nastavljencih, kaklor se je to že zgodilo druga leta.
*	Sejte kolerabo vrste „Goljat." Štajersko namestništvo priporoča, da bi se v obilni meri sejalo ta.Lozvano „Goljat"-kolerabo, ki doseže na rodovitni in krepki zemlji težo od 6 do 10 kg in je pri tem zelo okusna. Seje se jo koncem mesca aprila in v začetku mesca, majnika, saditev je proti koncu mesca junija, sredi septembra pa žetev. Dobi se seme pa v vseli semenskih prodajalnah. Kjer so večji vrtovi, naj bi se sejala „Goljat"-koleraba.
*	Gladka akacija. Štajersko deželno gospodarsko nadzorstvo je naznanilo kmetijski družbi, da Ido opust lo v svojih nasadih gojitev gladke akacije, kier se je ista slabo obnesla. Akacija ali bogov trn daje ramreč izboren les za vinogradno kolje. Namesto gladke se pa lahko sadi trnjeva akacija, koje les je iz-vanredno trpežen.
*	Snetjavost turščice povzroči neka gliva (usti-lago maydvs), ki napada listje, stebla, in Storže. Bule, ki se narode, so napolnjene z rjavkastočrnim tro. som (semenom) te glive. Znatna škoda nastane večinoma tedaj, če se turščiea več let zapored sadi na eno in isto njivo, kar da, glivi priliko se močno razploditi. Sredstvo prot: snetjavosti je enourno namakanie tur_ šč čnega zrnja v polodstotni raztopini modre (bakrene) galice v vodi, če se istočasno ne gnoji z gnojem, v katerem je snetiva turščična slama. Ker jedka raz-iopina modro galice lahko kaljivost zrnja oškoduje, priporoča!o nekateri dati zaj nekaj m^nut, namočeno zrn'ie v redko raztopino apnenega beleža. Apno namreč utopi jedko žvepleno kisliuo modre galice. Namo. čeno zrnie ie seveda takoi posušiti.
*	-Varen» kuharica." Zbirki,( navodil za pripravo tečnih in okusnih jedil s skromnimi teredstvi. Za slabe in dobre čaše sestavila v vojnem letu 1915 N. R. Založila Kaltoliška Bukvama v Linbljani. Izredno nizka cena za to 224 strani obsegajočo knjigo znaša samo K 1.20, v platno vezana K 1.80, po pošti 20 vin. več. Kak»r pove že naslov, ne bo služfila knjliga samo ob času draginjo in pomanjkanja živil, katero je prinesla s seboj svetovna vojska, temveč bo ostala vsald gospodinji nenadomestljiva svetovalka za poznejše dobre čase, katere nam Bog dodeli! Želeti je, da bi si to Hiiigo nabavila vsaka gospodinja, ki je ali pa želi postati varčna in hoče nekaj pripomoči k blagostanju svoje drnžine. pa tudi celega naroda; zelo nizka cena bo tudi veliko pripomosla, da se kniiga hitro razširi. Knjiga se naroča v Ci-7'ilovi tiskarni v Mariboru.
Siran 6.
SLOVENSKI G Ü S i' O I) A It."
C, maja 1915.
* Tržne cene v Gradcu. Debeli voli 184 do 208 K, srednje debeli 176 do 182 K, sulii 168 do 174 K; debele krave 100 do 184 K, srednje debele 132 do l.V K, suhe 100 do 132K; biki 156 do 184K, mlada živina 152 do 180 K; teleta 200 do 220 K, izjemoma 230 do 240 K; mlade svinje 216 do 220 K, debele svinje 310 do 320 K, srednje debele 278 do 300 K, mesne svinje 300 do 312 K; ovce 140 do 160 K. (Pri goveji živini veljajo cene za 100 kg žive teže, pri teletih, svinja in ovcah za 100 kg mrtve teže.) Seno 100 kg: Sla«'. 10 do 12 K, kislo 9.50 do 11 K, slama 8.50 do l0.'-f-K; pšenica 41,50, rž 33,50, ječmen 30,80, koruza35.—, proso 50 K, oves 27.30 K, ajda 00 K, ližol ob iii> o K, grašica 11.20 do 11.40 K, leča 16.20 K, p rose. pšeno 72 do 96 K, pšenični zdrob 92 K, koruzni zdro: 66 do 96 K, ržena moka 80 K, pšenična moka št. 0 92 do 108 K, št. 4 72 do 80 K, št. 6 (črna) 6« do 72 K (100 kg). Jajca komad 10 do 14 v, krompir 18 do 24 v 1 kg, mleko 28 do 32 v liter.
Z godbo zadobil zopet spomin. Kot jako uspešno sredstvo zl^ zopetno pridobitev izgubljenega spomina, se je obnesla pri nekem angleškem vojalku — godba, Kakor poroča „Daily Chronicle", se je nahajal imenovani vojak v londonskem zavodu za živčne bolezni. Vojak, ki je po poklicu godbenik, je bil o priliki eksplozije neke granate pri Ypernu popolnoma zasut. Njegovi tovariši so ga zamogli izkopati še le po 13 uraili, vendar pa je nesrečnež med tem že popolnoma izgubil spomin. V bolnišnici je bilo izvršenih cela vrsta poizkusov, da bi mu vzbudili sp< mm. Med drugim so položili bolniku v posteljo list z notami, ki je kmalu vzbudil njegovo pozornost. Po nekaj dneh je že zamogel popolnoma pravilno čitati note. Zanimivo je, da je bolnik zamogel note razrešiti par dni preje, kakor običajni tisk. lista,.
*	Maribor. V vojaški bolnišnici štev. 1 sta dne 3, aprila umrla vojaka Penges Janos od madžarskega ješpolka štev. 69i in Fruhman Janez od deželno-brajmibovskega pešpolka Štev. 3, 8. stotnije. Pogreb o-beh umrlih je bil dne 5. aprila popoldne-
*	Maribor. Okrajno glavarstvo nam naznanja, da je nakupilo po ugodnih/ cenah večje množine lepega krompirja, katerega 1'ahko občine, kjer ga primanjkuje, kupijo. Cena za 100 kg 17 K. Pojasnila na okrajnem glavarstvu.
*	Maribor. Zupan dr. Schmiderer naznanja v „Marbur-gerci", da se bodo odslej mariborski IsvSnjjski seimi zopet redno vršili in sicer vsako soboto.
Hoče. Jože! Gselman, sin vrlega našega pristaša, gostilničarja pri postaji, je že drugokrat šel na severno bojišče. Sedaj že več mescev ni dal prav nobenega glasu od sebe. — Naši ljudje so zelo pridni Na polju že od ranega jutra vse skjrbno dela. In vse tekmuje, kdo bi poprej opravil nujniai poljski , dela-. Starčki, otroci, posebno pa ženske, ki imajo svojce na bojišču, se trudijo od zore do mraka, da bi preskrbele družini in domovini dovolj živeža. Kdor pridno dela, vrši sedaj izredno velik domo'i'ibnr čin — Sadja se nam obilo obeta. Tudi polja so v najlepšem razvoju. Rž in pšenica se krasno razvijata, — Naše društveno življenje radi vojske ni mnogo trpelo, N\ jd 100 vrlih Hočanov si hodi obi nedeljah po knjige in časnike. Vsi že nestrpno čakae.o, kedaj bo urednik zapisal z debelimi črkami v „Gospodarja" in „Stražo" — mir!
*	Slivnica pri Mariboru. Kakor smo že v štev. 16 „Slovenskega Gospodarja," poročali, padel je na severnem bojišču lOletni Martin Tement. Prideljen je bil oddelku strojnih pu&k dragonskegai pešpolka štev. 5. Kakor bi vedel, da se ne bo Ivrnil več k svojim domačim, je Tiement pred odhodom na bojišče pisal svojim dragim ljubko poslovilno pismo, v katerem je prosil vse sjvoje prijatelje lin nasprotnike odpuščanja. Za rajnim so se v slivniški certy.-i daro|/aIe dne 25., 26. in 27. aprila, sv. maše. Bodi mu tuja zem-jica lahka!
*	Kapela. Umrl je za sušico Ivan Knez z Rač-klega vrha. Tudi njegova, žena, s kaitero je živel samo eno leto v zakonu, je umrla; za sušico, N. p. v m.!
*	Veržej. Dne 4. aprila je v bolnišnici v Gradcu. umrl za legarjem vrli mladenič Anton Kotnik iz Veržeja, star 22 let. Služil je cesarju k,U vojak lovskega bataljona Štev. 20. Vsled svoje pridnosti je postal v kratkem času desetnik. Na bojišče je šel koj v začetku vojske ter se boril za cesarja in dirr,gi dom do konca mescia( januarja in bil nad 20krat' v ognju. Oslabel vsled naporov, je moral najprej v bolnišnico v Eperjes na Ogrskem, odkoder je prišel v Gradec, kjer je končal svoje mlado življenje, darujoč ga za o-četnjavo. Počivaj ,v miru, dragi Tone, ki si bil veselje, ponos in nada svjojih starišev. Žalujočim starišem bodi v tolažbo, da je umrl njih sin najlepše smrti, smrti za domovino!
*	Ljutomer. Dne 21. a,; rila je nenadoma umrla v Gornjem Krapju blaga kmetica in mati Treza Ba-bič vsled otrpnjenj'?, živcev v glavi. Kmkor< sploh matere v sedanjem vojnem času je imela rajna, bridke ure. V Galiciji in Karpatih je imela pet sinov in še enega, zeta: izmed teh so štirje že v ruskem ujetništvu. Pred nekaj leti ji je umrl en isin kbt trdnjavski vojak v Poli. Mož ji je po dolgomučni bolezni umrl dne 28. maja 1910 in pozneje še ena hčerka. TVuplo blage poKojnice se je položilo v grob njenega očeta in matere. ,Ra,vno pred smrtjo je dobila mati pismo od sina v Karpatih, v zadnjih vzdihih ga je še držala v roki. Na, f'omii so ostale tri hčere, dve pod in ena že nad 20 let, in te moraj seldaj po svojih močeh oskrbovati kmetijo, orjejo in sejejo in opravljajo same vse drugo delo. Vas Gornie Kr>n|e ima 14 kmetij in je 28 mož in fantov pod puško. Blagi p</:Ojhici srečno večnost! Imela je le; o navrfdo, da se je večkrat sam se-
be tolažila, češ, nekak bo že, kak je božja volja,
*	Mursko polje. Po Murskem polju se na nji-vla.h vse,krasno razvija, Pomladno delo je večinoma vse opravljeno, opazilo se je, da, so se v večini ženske gibale j o. polju in ob vozovih, ker so možje in fantje na vojski. Drevje je v najlepšem cvetju. Vinogradi so oleopani, kakor druga leta. Ljudje žyvijo pa irezno in zmerno, štedijo s hrano in radi prodajo to, kar je odveč. Upamo, çia, ¡se bo prebfjvalstVo preživelo do nove žetve, katera se obeta vsepovsod bogata, )Te-leta, kar jih je odveč,,že prodajajo, živa teža po K 1.40, jajca 1 komad po 10 v, koruza 36 K met. stot, o-ves 26 K, krompir 16 K in manj. Živine pa ljudje še sploh nimajo volje prodajati. Je tudi edino pametno, da jo hranijo za prihodujost. Opaža, se, da se je bode redilo več, kaikor ^Of.rej; le za košnjo po travnikih so ljudje v skrbeh, ker ženske niso za veliko l.ipšnjo in enako bo s košnjo žita in pšenice,
*	Središče. Ob častni udeležbi so uprizorila naša dekleta, članice Dekliške Zveze, v nedeljo, dne 2, majaj, času primerno gledališko igro „Dve materi." Govor č. g. kaplana je veljal krščanski ljubezni ;do bTžnjtega, ki obhaja v teh časih svoje zmagoslavje, kazal pa je tudi na tolažili)o stran igre, ko moramo tudi mi pogrešati svoje drage, kakor Ljudmila svojo drago Olgo, naposled pa opozarjal na domoljubno, avstrijsko stališče naše katoliške organizacijo. Čast vrlim dekletom, ki kažejo že ¡toliko spretnosti na odru, hvala jim, ki se s Mikim veseljem žrtvujejo v službi krščanske ljubezni do bližnjega! Mični so bili prizori nebeških prikazni, zlasti ljubkih angelcev. Če odšteješ od skupne svote 123 K 62 v svoto 23 K 12 v, ostaja 100 K 50 v za osirotele domače v vojski padlih junakov. Zahvala gre tudi kraj-nemu šolskemu svetu za brezplačno prepuščenje šolskih prostorov m društvu „Edinost" za dovoljenje odra.
*	Ptuj. Pri seji okrajnega zastopa, ku je bila dno 3. maja je g. načelnik Ornig priznal, da, je poprejšnji tajnik Mu. fco vzel iz blagajne 030 K, več vsaj se mu ne more do"4.í¡zati, katera svota je pa že poravniaina.
; Crnagora pri Ptuju. Ker se razširja neresnična govorica, fja letos v naši romarski cerkvi ne bo shodov, se nazranjrt, da se vrši na „žegnansko" (lo-č'ko) soboto in nedeljo, to je 15. in 16. majnika j veliko romanje in shod, kaljor vsako leto do sedaj, ter bo za romarje v cerkvi vse preskrbljeno.
*	ŠterntaL V pondeljek, <dne 3. ma;a,, se je ponesrečil neki dela. ee, doma iz Nemškega Sta erske-kega. Bil je prej tri tedne v bolnišnici, dne 2. maja j£ prišel semkaj na delo, a že drugi (Vi je padel pri stavbi barako .s strehe ter se močno i oškcdbvjal.
*	S/. Lovrcna na Dra»'. polju. Ddb>i\.i.¿ Bral
. ega društva i i Mlade..iška z.ez-3 je H', ocl nadvojvode Franc: S al. ni jr'a odlik,ova,n, z broasoio Svtatinjo Aridečega križa z vojnim okraskom za požiV o.aL.o delovanje ket /.anifet ;r vojak, fcrtoro službo izvršuje brez preihnka že od znčetka v ojske na severnem bojišču. \ri Stemtalu rasto.o ki.'čine kot gole po dežju. 'Ci&mKo, da ne^ebri niso občine splou, nič vpra-šrll za de Sjc ije, n. pr. 'GciiHoh iz Marij ora, ttor. -talski graišč; ,k H-al-k >. Ptn s :.i Huit >r e že t;:d začel staviti barako za krčmo; prejšnji večer (v sredo) še le je župa a ibrostil, da namerava stavit, Potrebne novo krčme n'so. De:ave' tako voči .oma po vaseh flmu'e o, za vojake pa sa naj ol v o aške uprave u-vedejo kantine, kol kor je potreba. Tako bo dejanski potrebi ustreženo. Za lumpar/o in izkoriščanje ljudstva pa krčme ie li sánele trt. Zato pr calar orno ol si. c. kr. glavarstva in vis ko c. kr. i amestnije, da ne bo čez m zoper obči >ski ziasttop dovolilo novih koncesij, ker bi b.lo to ljudft.u v gmet o in moralno škodo. Po vseh dru g. h državah se zdaj« strogo postopa v tem oziru in omejuje pitje opoji ih pijač, pri nas se vsaj naj r.e. j ospešuje. Na, Stori t ilu i e bo mogla obč ¡ a izvrševat nadzorstva in kaj se v tak li razmerah žare li v takih oddaljenih krčmah, si lahko pošten človek m s i.
*	Sv. Lovrenc na Dravskem polja. V nedeljo, dne 9. maja, ima naša Dekliška Zveza zborovanje in občni zbor z deklai-maci ami, petjem in poučnim govorcir« Mladenke, pridite polno-številno !
*	Konjice. Mladenič Ivan Arbeiter v Bezini, ki je navdušen čebelar, je dobil v nedeljo, dne 2. mp.ja,, prvi roj.
*	Celje. V celjaki splošni bolnišnici je za ranami, dobljenimi n'a, bojišču, umrl dne 1. maja Kari Po-šunder, vojak 7. pešpolka..
*	Pameče pri Šlovenjgr; d -u. Življenje si je hotel vzeti neki tukajšnji posestnik. Skočil je namreč dvakrat v vodo, pa. so ga obakrat opazili ter ga potegnili iz vode. Kaj vse napravi žganje in sploh vsa opojna pijača! Kmečko ljudstvo,« odvKli se žganja, tega največjega svojegai sovražnica! Zaha,jajmo radi v cerkev ter čitajmo „Slovenskega Gospodarja"! O-stanimo trezni ter Bogu zvesti in T»p$i domovini!
*	Marenberg. Dekliška Zveza ima v nedeljo, dne 16. maj-nifcVn pri Sv. Janezu mesečni sestanek.
*	Prihodnja petkova „Straža" bol zopet prine-la obširen seznam padlih, ranjenih in ujethi, vojakov naših domačih polkov. „Straža" stane celo le'o 10 K, pol leta 5 K, četrt leta K 2.50. — Naslov: Upravništvo lista ..Straža", Maribor.
*	„Premišljevanja o božjem Srcu Jezusovim." Času pii-mem.-j knjiga, ki jo je spisal o. Marijofil Holeček, frančiškan. Cena K 1.20 za broširan, K 2 za vezan izvod, po pošti 20 v več. Katoliški narodi vesoljnega sveta se oklepajo vedno tesneje božjega Srca Jezusovega. Tudi Slovenci smo se božjemu Srcu pred leti posvetili; ta posvetitev smo že mnogokrat obnovili; na posebno slovesen način se je pa zgodilo to letos, ko nam je prinesla vojska toliko žalosti in trpljenja in smo še močneie začutili potrebo, da nam odpre to srce neusahljive zaklade svoje lju-
! bežni in svojih dobrot, Kdor se bo utopil v prisrčna premišljevanja, ki jih podaje ta knjiga, bo našel v njih neusahljiv i -ir tolažbe in utehe. Ta dragocena knjiga naj se torej hitro razširi 1 ter prinese mir in tolažbo v vse slovenske domove. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani, v vseh frančiškanskih samostanih ter v Cirilovi tiskarni v Mariboru.
*	Zemljevid Sibirije. Mnogo floven-ldh družin ima, svoje sinove, brate ali može v daljni mrzli Sibiriji v ruskem ' ujetništ-
vu. Naši ljudje te ogromne pokrajine, katero nad pol) (leta pokriva debela ledena in snežena odeja in je znana po svojem hudem mrazu, ne poznajo natančneje. Zemljevidni zavod G. Freytag & Berndt na Dunaju, VII., Schottenieldgasse, je zalbžil lep pregleden zemljevid nesrečne Sibirije. Zemljevid stane K 1.10 s poštnino vred.
ladula pomiila doSla v četrtek» 6. maja.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Rusi se na kaipatski bojni črti umikajo.
D u rta j, 5. maja.:
Avstrijski generalni Štab uradno razglaša:
Upliv naše zmage se kaže vedno bolj in bolj — ruska bojnia črta v Bestklidih (ozemlje Duklar—Lup-kov), to je od Zborovega mimo StropkoVega do Lup-kova je postala nevzdržljiva. Ker zmagujoče nemške in avstrijske Čete po neprestanih uspešnih bojih napredujejo oid zahoda proti mestomlai Jaslo in Zmigrod vedno dalje, se je začel sovražnik danes (sredo) zjutraj umikati s cele ogrske karpatske Črte. Umikajočega sovražnika naše čete vstrajno zasledujejo. Rusi so na priMižno 150 km dolgi bojni Črti premagani. Ruske izgube so zelo velike. Sovražnik je prisiljen k umiHamju.
Naš načrt za zmagovite boje.
Načrte za napad je napravil načelnik nagega generalnega štaba, Konrald-Hecendorf. A z ozirom na skupno delovanje avtstrijskega in nemškega armad-nega vodstva n^m je bilai na njegov predlog pridel-jena nemška armadna skupina generala, Makensen-a k zahodno-gališiki boini črti. Po osebnem dogovoru generala Makensen z našim1 vrhovnim armadnim poveljstvom, je prevzel general Makensen poveljevanje nad. združenimi aivstrijskio-nemškimi četami na zaho-dno-gališki bojni črti ter vodil izpeljavo načrta. To se je vršilo tako natanko po načrtu, da so se mogli dan poprej odpeljati s posebnim vlakom na bojno črto vrhovni armla/ini poveljnik, maršal nadvojvoda Friderik, prestolonaslednik Karol Franc jožef, kakor tudi baron Hecendorf s celim svojim generalnim štabom. Vsi so bili priče velike, skupno izvojevane lepe zmage.
Hvaležni Nemci.
Časopisi Nemčije izražajo veliko veselje majd našo zmago v zahodni Galiciji. Pri tem hvaležno priznavajo, da smo Avlstrijei dolgo časa sami zadrževali sami rusko prodiranje ter Rusom zasfejvili pot proti Berolinu. Tudi pozneje smo se parkrat, čeprav ne-premagani, Nemcem na ljubo umaknili in podpirali njih vojna prizadevi.J>ija. Sedaj je prišel čas, da, se lahko skupno veselimo krasnih uslpehov.
Uadko Dimitrijev drugič tepen.
Naše prodiranje v zajhodni Galiciji nevzdržno napreduje. Južno krilo je prodrlo že do izvira Vislo-ke (ob severni strani dukelske Ikotline). Vsled tega se je moral glavni stan ruskega poveljnika generala R, Dimitrijvva umakniti iz Jalsla nazaj proti izhodu. General Dimitrijevv je sedaj že drugič v Galiciji tepen, prvikrat v bitki pri Limanovi.,
30 000 izgub pri Dardanelah;
V zadnjih bojih na polotoku Galipoli so Angleži in Francozi baje izgubili polovico svojih tamkaj iz-krcanih čet, približno 30.000 mož.
¡Slovenska županstva — ne prezrite poziva „Slovenskr Straže" za loterijo v korist nbogioi slovenskim otrokom, invalidom in uriotani padlih junakov!
Listnica uredništva.
Sv. Jurij v Slov. gor.: Hvala za spis. Priobčimo prihodnjič ! Pozdrave! — Mursko polje: Hvaltevredno, da se potegujete in agitirate tudi v sedanjih časih za naš list. Bodite nam pozdravljeni!
Posest» o z vrelcem kisle vode in gostilno se proda.
Naslov na uoravništvo „81 j». Go?p * pod 60 000 — 262
Prodajalka
izurjena v trgovini me<ane stroke žel službe v kako majhno t go-viuo na deželi. Nastopi lahko takoj. Naslov se iive v nprav-ništvu tega lista.	__236
Suhe gobe
^Htrrenpilze) kupujemo. Cenjene p^nLdbe z nsvedenjem cene za 1 kg 'n z vziruem brez vrednost1 na našlo-: Vydrova tovarna živil Praga VIII (na Češkem). 264
Delaven, pešten in trezen
mlinarski pomočnik
ter marljiv krepki
mliraraai učenec
se takoj sprejmeta pri Alojzn Kukcves, lastniku valčnega mlina v Ptuju.	310
MJflflpniČ 8tar 28 let>
lUlUUeillL polnoma vojaščine prost, išče službe Najrajše za psmonošo ali kaj primernega. Slnžbo lahko takoj nastopi. Ponudbe na naslov: Josip Frenetič, Landol št. 33, pošta Hrašče pri Postojni, Notranjsko. 294
k
p
Pet vinarjeif
stane dopisnica, i katero lahke naročite moj gl&TD) eenik z 4000 podobami. Obsega bogato i*b«r koristnih, potrebnih in za darila primerih predmetov. Cenik m MkeMa poilje zsurtoaj ia I. tovarna ar, Haa» e. kr. dvorni dobavi-v M mu (Brili) it. 801 «). Prav« niklaite iep-i K 5 K, srebrn« ,60, aiklasta badilka s kukavico 8*40 re 9 K. Poiilja »e I pevsetjn. Noben riaiko. > dovolj»»» ali deli-«
nono, roo, »i! X r«\ ar« s
^f-JUJ-nre!
Slovenci pozor! Dvonadstropna hiša
1	majhnim vrt i čem v sredi mesta in blizu frančiškanske cerkve z 7 stanovanji, se pod ugodnimi pogoji proda. Več pove npravništvo pod štev. 432.
Frane Lenart, trgovec v Ptuju
sprejme takoj pod ngodnimi pogoji
učenca
is poštene hiše z dobrimi spričevali in z boljšo naobrazbo.
Lepa še skoro	277
novozidana hiša
t nekaj njiv in travnikov se takoj po eeni proda. Hiša stoji ob državni cesti, nekaj minut od cerkve, blizu železnice in je v najboljšem stanu. Pripravna je kakor nalaič za penzlonlste ali •brtnike Več pri Hranilnici in posojilnici v Št. Ilju v Slov. gor.
H«iar in viniiar
se takoj sprejme. Vpraša se pri Ivan Grubič-u, Maribor, Teget-hofova ulica 11, (v trgovini). 276
Velika svota denarja
se zamore nakljnčiti vsakomur, ki postane naš naročnik. Brezplačna pojasnila pošilja: Srečkovno zastopstvo it. 15, _Ljubljana. 154
Kupim ilmnico z iično vlogo.
Janez Potočnik vlg. Bačovnik, Bele vode, p. ŠoStanj.	298
Kupujem
ovčjo volno, kožo ovac in jagnjet, kakor tudi vsakovrstne druge kože po najboljših cenah. K. Gr&nitst, Maribor, Gosposka nI. 7. 239
Cepljeno trsje na
_vri J • Burgnndec beli, beli prUUdJ . ranfol, žlah tnina bela in rndeča in trunta, laški rizling na podlagi Rip. Portalis. Cena je I. vrsta 100 kom. 7 kron. Oglasiti se je pri Francu Muršič, posestnik in trtnar v Senčaku, pošta Juršinci pri Ptuj«.	299
Takoj se sprejmeta	284
2	cirkularista in
2 Žagarja.
Lesna trgovina Viktor Glaser-ja v Smolniku, poŠta Ruše.
Trgovski učenec
se takoj sprejme pri Franc Kavčič, Stndenice pri Poljčanah. 279
Trgovski učenec
poštenih «tarišev se sprejme v trgovini mešanega blaga. Več se i «ve pri trg. J. Traun, Ptujska gora.	292
Sprejmem takoj enega ali dva
pomočnika
mannfaktarne stroke proti dobri plači. Jos. Druikovič, Slovenji gradeč._ 288
Tesarje in mizarje
proti dobri plači sprejme za stavbo barak v Šterntaln in Lebringn Julij Glaser, stavbenik, Maribor, Mellinghof.	301
Kdor hoče
trsje saditi
ga dobi zdaj po 8 vin. komad pri i^ranen Trobentar v Bresternici št 28, (Kamnica) p. Maribor. Cepljeno na Rip. Portalis. Oglasiti se je v 14 dneh	804
Krav ar in dve
rlnlrli 86 sprejmejo na po gegtvu zavoda Marijinih bratov Kirchengasse št. 1, Gradec. Kravar n ora znati dojiti. Plače v začetku 20 K Dekli za kuhinjo, hišna dela, svinjski hlev, oskrbovati vrt in delo na poljn. Plače v začetku 18 K. Kuha se samo za družiao; hrana dobra.	807
Prodajalka retTsiužrb°e
v kako trgovino na deželi. Nastopi lahko tasoj. Naslov se izve pri upravništvu tega lista. 30H
Iščem hlapca
h konjem, kateri naj razume vsa poljska dela. Plača po dogovoru. Nastop takoj ali pozneje. Ponudbe: Ferd. Roš, veleposestnik, Hrastnik ob jažni železnici.	808
Služba organista in cerkovnika
se odda v župn;ji na Muti. Prva služba božja je vselej nemška. Nastop lahko takoj. — Cerkveno predstojniševo.	309
Preklic.
Podpisani Viljem M e 1 c e r , trgovski vajenec v Ptuju obžalujem, da sem gdč Marico Maho-rič-ev.», pos. in trgovčevo hčerko v Ptuju pri opetovanih prilikah razžalil in se ji zahvaljujem, da mi je to odpustila in odstopila od nadaljnega sodnega preganjanja.
Ptuj, dne 23. aprila 1916. 805	Viljem Melcer.
Cepljeno trsje
pošip, laški rizliag, burgnndec, rnlender, veltliner, dišeči prami-nec, silvanec, muškat, kavčina, ranfol, sladkaminka, i zabela. — uepljene na podlagi Riparia-Mon-tikolo, Rupestris Solonis, Berlan-dieri, Riparia-Teleki je najooljša za apoe o zemljo. — Več tisoč korenjakov te vrste. Cena zaradi vojaških razmer zelo nizka in sicer : Cepljenih 100 komadov 10 K Korenjaki 100 komadov 2 kroni. Kupci se naj blagovolijo oglasiti, do'- ler je kaj v zalogi. J. Vrbnjak, Breg, Ptuj._267
"rr J * 5 minut od mestne meje, JlZLIsH enonadstropna, novozidana, z lepim vrtom, se pod ugodnimi pogoji proda ali pa se zamenja za kako primerno posestvo na deželi. Naslov: Alojzija Selinšek, Pfarrhofgasse 7, Maribor. 261
Škropilnico
najboljšo vinogradno od Jesserniga si lahko vsakdo naroči tudi na obroke pri Zinauer & Co , Sv. Jakftb v Slov. gor. Posebno v letošnjem letu bode vsled pomanjkanja vitri-jola in delavnih moči jako priporočljivo, da ima vsak svojo škropilnico. Ceniki zastonj.	297
KAVA kg K 250
dna K 3 20, 5 kg franko, izborna mešanica, dober aroma, Handtls-biiro XIV, Jos. Strecker, Wolfs-berg, Koroško. _269
Sprejmem takoj v mojo trgovino s špecerijskim in železnim blagom
trgovskega pomoinika ^ 262	uienca«
Vešča morata biti slovenskega in nemškega jezik». Ignac Sitar, Toplice, Dolenjsko.
Ifolno
ovčjo, oprano in neoprano kupim vsako množino po najvišji eeni proti takojšnem plačilu ter plačam vožnjo sam. Veletrgovina
R. Stermecki
Celje štev. 17 (Štajersko.)
Učenec
ae takoj sprejme v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.: >— Zahteva se dva razreda gimnazije, realke ali uiite-IJiMa, tdi pa tri ravede meJftaiurife Bole.
Oroije in koiese
na obroke. Posamezni deli najceneje. Duetrov
seniki zastonj F. Dešek, tovarna orožja, keles in šivalnih strojev 0¡s«íbo na drž. žel. št. 212? 1.S8I češko
!KAVA 1
50°|0 cenejša:
Amerikanska štedilna kava, vel»-aromatična, izdatna in štedilna 5 kg poskusna vreča 11 K franko po povzetju. Pol kilograma vele-prima najfinejši čaj K 2 20 oddaja A. Sapira. eksport kave in čaji Galanta 496, Ogrsko. 278
Loterijske Številke.
Grudec, dne 28. aprila 1916: 12, 24, 47, 46, 56. Line, dne 1. maja 1915:	8«, 66, 2, 46, 4.
AIlorš
redni občni zbor
Posojilnice v Slovenski Bistrici
registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se viši v pondeljek dne 17. m a j n i k a 1.1. ob 2. uri popoldne v posojiiničnih prostorih DNEVNI RED:
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobrenje letnega računa.
4.	Volite/ na^elstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti in predlogi.	308
Slovenska Bistrica, dne 30. aprila 1915.
N a 6 e 1 s t v o.
1Í8:
Narodna trgovina
Alojz Brenčič v PTUJU
priporoča za spomlad in leto lepo izbiro što fov in volne za moške in žtvaske obleke kakor tudi vsakovrstnega platna z» životqo in posteljno perilo. Nadalje nudi gotovo perilo, potem hlače, predpasnike, kravate, ovratnike, zavratnice, odeje, dežnike, preproge, različne rute ter vobče vse, kar spada v to stroko. Priporoča se Alojzij Brenčič v Ptuju.
HMETOMCE!
Zelo mM u
Velik» izdatna pomoč m 1 v tej draginji nrnja jo, par dober domači mlin s Mtnrri« kamenjem, kakor m «ifciji pri vsakem navadnem dobrem vodnem mirna. Stemzopet n e v o «bolj* «m» Pfeifer - javem domafem mlinom se samore napraviti k vsakega zrnja, vsakovrstno moko in zdrob (gris) «a vso kme&* in gosposko rabo « lahkoto na ročno gonitov, kakor tudi Mt z živino, motorno in vodno sik.
Zahtevajte cenik« brorpbufm in poštnine prosto.
Tovarna za mline, kmetijske stroje, žage itd., livarna za železo in medenino
]. Pfeifer v Hočah
pri Mariboru (Štajersko) rr Domače podjetje I r—~
Prva slovenska razpošiljalna sveto vno-znanih srebrno jeklenih
kos
znamka dvojni »Orel« z mečem,
katere so iz najboljšega in najvlačnejšega jekla, lahke, na las tanko izdelane, najlepše izpeljane in za vsak kraj rabljive.
Za vsak komad se garantira.
Pri naročila 10 kom. se doda 1 komad zastonj.	291
KMETOVALCI! ogibajte ae manjvrednega židovskega blaga.	Zahtevajte cenik. Edina zaloga: Ad. Geiss a nasl. Viktor Pilili, Žalec t Savinski dolini.
® Vsak svoj mlinar.
S poleg stoječim ročnim mlinom lahko zamelje vsakdo doma svoje zrnje, kakor koruzo, ječmen, žito, oves. Miia je jako trpežen in stane samo 20 K; plača se lahko tudi v 4 enakih mesečnih obrokih.
Naročila sprejema Teodor Zdarski v Mariboru ali Zinauer & Co. Sv.
Jakob v Slov. gor. 296
Pozor kmetovalci?
ÍTCTtrbrbv «	pswaias sedaj v mpk»e»
ísssa, ja»?.«»»*, saatejjiva ia kadiva «e>aea«, n. ga,: áos»aéo, aenJtk« (Lucerna), tam»Ho detelje, t««?«, psa« nua»«s> *a radečo, epk»X vs» poljska, kak« tmdi vrtna in ciotličBti seo&m» «ni sauie is odlik«-?$>« trrdke Mautkner, ki «e dobivajo	ji
domači tvrdki
RAVNIKAR
5-S
C3 EX^Díi»
Trgsviaa * ipccerijskta biagoa, 2 barvami Ia to*«*-olssi (»Hdilfef ter zaloga vaeh vrni «slseraieMi
Solidna in lofina p*str*ltosL

€
Tvrdka
Glatrni trg Št 10, tik farne cerkve*
me ...................■..■—-^■■■1	^
»SHU—«wv «n mnio.ii.il	.............................................mu iii«iii.iiii^mwWq8
Naznanjam, da v moji trgovini dobivate zanesljiv» kaljiva semena za polje in vrte po solidni ceni Posebno priporočam od predenča očiščeno:
Domače ali konjsko defeljno seme, potem Lucerner ali nemika, Inkarnaf za enkrat kositi, Esparset, takozvana večna detelja, TravillO seme za mokre in suhe travnike, Korenjevo seme,
Runkelnotfe repa, radečo dolgovato, rumeno dolgo in okrofelovato,
Svinjsko salafo.
Vseh vrst semena za vrte, kakor tudi rafljo in {veplO za vinograde.
Obilnega obiska pričaknjoč biležim z velespoštovanjem
IA M. Hočevar
Gllavni trg it. 10, tik farne cerkve
trgovina špecerijskega blaga«
Proti
ALEZENJU
«a moramo sedaj varovati tem bolj, ker sedaj nalezljiv« boleani, na primer: Skrlatinka, ošpice, koze, kolera, ttfns nastopalo a «vi&ano mofijo, zato
rabite
povsod, kjer se pojavijo take bolezni, deatulekcijsko sredstvo, Id ga morajo imeti pri vsaki hiSi. NajpriljnblienejSe rasknUlo soda. si o« ti je nesporno
LyS9F9RM
ti se brez vonja, neatrnpen in ceno dobi v vsaki lekarni tn dro> X«rijl po 80 vin. Učinek Lyso!orma je točen In zanesljiv, zatorej ga zdravniki priporočajo za razkuževanje pri bolni&ld postelji, ia izmivanje ran, oteklin, za antiseptične obveze In za lrlgacljoi
Lysofformovo milo
le voljno toaletno milo, ki obsega IX Ljsoforma In nMnknje as» tlseptično in se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo. Dela kola mehko in voljno. Babili boste zato aanaprej to Izvrstno milo, «a» «ao navidez drago, v rabi pa lako varčno, ker mflo dolgo tra]a,
Komad stane 1 K 20 vin.
Lysoform s poprovo meto
J« močno antiseptična usfena voda, ki teko) in zanesljivo odstrani duh Iz ust ter zobe beli in konserrlra. Tudi pri katarih v vra» hi, kaSlju In nahodu ga po zdravniški odredbi lahko rabite «■ grganje. Nekaj kapljlo »adostufe na kozarca vode. Originalna «Mklealca stane 1 krono M vinarjev.
Zanimivo knjigo z naslovom „Zdravje In deslnlekcllm" pofi» lje na «eljo grattff *ln tranko kemik HUBMANN, D«aiai, "XX„ VetraschgaMe i«
Stran 8.
,SLOVENSKI GOSPODAR.«
6. mala 1&15.
Manufakturno trgovino J. FAULAND v Ptuju se najbolj priporoča.
ii"i~im t "tttiti TgTTMint ffTTwrwtr m imTTmm i nii)'iii' TiTnTTurnnrii in iiim» mirnimi! niinmn' tn '."Tir- mrwrrr"r <nmrrr mrr i'iir-r- rimu ................»........ .........n. if m»iwmi ........m . ...i mi«...........................,...._


lad
priporoča domača^in" narodna trgovina
Franc Lenart
v PTUJU
večinoma razno novodcšlo blago za obleke. Ker sa vrši najbrž letos sv. birma, opozarjam eenj. botere in botre že naprej, da preskrbijo svojim birmancem lepo obleko, ki pa se dobi primeroma današnjim razmeram po ugodnih cenah istotako pri
Francu Lenart, v
Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim znancem. Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni.
192

Knjigarna, umetnine in musikatjie.
Ooričar & Lesko všek
= Ceiie =

trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in diobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbero dopisnic XX P° raznih cenah. XX
Za gostilničarje:
Papirnate servijete vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
Edino zastopstvo hi glavna zaloga za Bvsfra-Ognhg od »»friBniiiBi
armadnih in železničarslrili Roško pf-op 5 H.
Po 14 dnevni poskiišnfi
se lahko vsaka ura proti popolni svoti zopet
zamenja, torej ni nobene rizike, ampak se lahko vsak sam prepriča o teh izbornih urah. Prednosti teh ur: Prava železničarska Roskopf-ura se je, ne dolgo tega, nalašč za železnične in štrapacne službe z novo konštrnkcijo zbolj-šala, dobila precizijski tek, posebej močne osi, kolesje se vso vrti v kamenih. Ura teče 32 ur in ide točno na pol minute, če tudi ura leži, visi ali se nosi v žepu. Ura je zavarovana proti preveliki napetosti peresa, ob-ločje je iz čistega nikla ter je zavarovano le z enim plaščem za varstvo zoper prah ter se vsi pokrovi strogo in natančno zapirajo. Po dobri preizkušnji so se te ure radi nizke cene in vendar dobrega teka uradno upehale pri armadi in različnih železnicah. Prosim Vas torej, da te ure ne zamenjate z drugimi sličnimi urami, ki se dobijo v trgovinah. — Vsak si naj brez nevarnosti, da bi trpel kako škodo, naroči mojo ceno uro. - Velik cenik popolnoma zastonj.
A. KIFFMANN, Maribor ob Dravi št. 8,
največja tovarniška zaloga ur, srebrnine in zlatnine, razpošilja v vse de2ele. Specialist za boljše ure.
v
Žrebanje velike loterije,Slovenske Straže' v korist ubogim otrokom, vdovam in sirotam padlih junakov in invalidom že meseca maja. Takoj kupite srečke!
Le njega išče kolera, Kdor zdravja čuvati ne zna! A kogar
krepi,
Brezskrbno gleda ji v oči I
Zahtevajte pristni , FLORIAN".
Zavračajte ponaredbeS
Naslov sa naročila: „FLORIAN", Ljnbljana.
| Po
<".-,•-V .••;<••.- r V> „i..; *■'.;',■ ,.. ..':■•.'■•:.	■ •
^^^	¿gg^ p	Predoo si nakupite vaše potrebščine, naročite
Mm šzm mr H VXOf(S in cenik z več tisoč slikami, da se prepri-^¡/Jf ^pF P H čate o nizkih cenah in dobrem blagu	223
Prv® gorenjske razpošiljalnice IVAN SAVNIK, KRANJ $t. 15(1.
Cenik zastonj, vzorci poštnine prosto. •— Prepričanje ne škoduje nikdar!
I 1
| Kmečka hran	¡Inka in posoj registrovana zadruga z neomejeno zavezo.	iilnica v Ptuju
Uradne ure . n: nitko čredo, vsak petek in vsak sejmski dan od 8. £9 IS. ure in vsako nedeljo od 8. do pol 10. are do | pMsIds«. Vplafinje in izplačnje se redno samo ob aradnib i «barih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. dc IS. dop. Uradni prostori ne ushajfejo ▼ minoritekem samostana t Ptajn.	Hranilne vloge obrestuje po 5'/o od 1. in 16. ▼ mesen po vloiitvi in do 15. in zadnjega pred dvigom. Nevzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripiiejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo m hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka inela pri tem kakih potov ali sitnob. Na razpolago so strankam brezplačno poštno-hranllne položnice it. 118.060 in domači nabiralniki.	Posojila se dajejo na ?kqjiftbo po 5 Vi ••/,, m vknjiSte ta poroStvo po 6•/•> na »enioe po §*/»•/•> na zaotav« nostnih listin in tohoJi raftu pod «godnimi pAgsJ*. Prevzamejo se dolg*ri pri dragih zavodih in wwifniilflril profaje na sodn^jo sa vknjiibo in izbris vkejiika M« posoj ilntea breaplftdao «iraška plača samo kal««.«
Spodnješta j. ljudska posojilnica v Mariborur.
z. z n, £.

VffTITlilnO vlAffO 10 "PrejemaJ° od vsakega in Be obrestujejo: navadno po 4'/tVo, proti trimesečni odpovedi po 4'/«7». Obresti *• pripisujejo b kapitala ¿8.1 anllltli V	1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se «jih obrestovanje kaj prekinile.
Za nalaganje po pošti so poštne hranilne položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
■ ■	■	...	.	■	i l	I	I II	I -U
Posojila SC dajajO ž'an0m 'n gicer: na ^njižbo proti pupilarni varnosti po S'/«0/« na vknjižbo sploh po_ 5'/i°/oi aa vknjižbo in poroštvo
S'/«4/« 'n na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojnje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodii prevzame posojilnica ▼ svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolke.
U^orlnn	80 vsako sredo in četrtek od 9. do 12. are dopoldne in vsako «oboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejeias
UldUllV UI* ii izplačuje denar.
Poiasnila SC dafaio 'n	Preiem,U0 TBak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne.
* *	PV Posojilnica ima tudi na razpolago domaČe hranilna nabiralnike.
Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Isdajatali In salotalk: Katollfiko tiskovno druétvo.
Odgovorni urednik: Franjo Žebot.
Tlak tiskarne «v. Cirila v Maribor««