88
Naši dopisi.
Z Dunaja 15. marcija. — V mojem zadnjem dopisu se je v poročilu o delovanju davkarakega odseka beseda vrinila, ki jako moti stvar. Poročal sem namreč o obravnavi postave, katera zadeva koncesije in davek za prodajo žganja; za besedo ,,konce sij eu pa stoji beseda železnic, o kateri ne vem, kako je le sem vmes prišla.*) — Zatirati se ima pijančevanje z prodajo (ne samo za točenje) žganja v nezaprtih posodah žganjem po tej postavi tudi s tem , da se mora tudi za dobiti pri gosposki posebno dovoljenje (koncesija), tedaj ne bo zadostovalo — po dosedanjem razlaganji obrtnijske postave — prodajo žganja pri gospćski le oglasiti. Davkarski odsek pa žganjarsko postavo še zmerom obravnava. V predzadnji seji budgetnega odseka se je mladi Plener spravil s posebno strastjo nad novega denarnega ministra Kriegsau-a ter mu omahljivost oziroma nezmožnost očital zato, ker ni hotel odločno izreči, ali naj se primanjkava (deficit) letošnjega državnega proračuna pokrije z zlato rento ali drugače. Te Plenerjeve besede bile so signal levičarjem, po finančnem ministru udrihati od vseh strani, in zgodilo se je res tako v tem odseku , pa ponavljal se je enak glas v zbornici po poslancih Neuwirthu in Russu. Desnica se v ta .strastni prepir ustavoverski v zbornici dozdaj ni vtikala in je glasovala po ministrovem nasvetu. Oficijozna časnika „Sonntags-Zeitung" in „Montags-Revue" sta pa Plener j u precej dobro po* svetila, prvi rekoč, da poslanec Plener po Taaffe-u mu ponujanega trgovskega ministerstva ni hotel sprejeti, temveč se takrat izrazil: „jaz bom ali finančni minister ali pa sploh ne bom minister, kajti „jaz sem rojen finančni minister!*' — „Montags-Revue" pa uže piše danes o Plenerjevi „Financ-dinastiji" še hujše zabavljice. No, s takimi oholimi ustavaki pač ni moči desnici priti do mirnega skupnega delovanja! — Naučni minister Conrad je uže nekaj učinil v tihoti, kar je zel6 pomenljivo in za prihodnjo spravo zlata vredno. Sekcijski šef H eider, duša Stremayerjevega germani-zatorskega delovanja, je upokojen. Naj mu kmalu sledijo njegovi duševni bratje! — Naš velecenjeni deželni predsednik Kalina žalibog neki res pojde na Moravsko, — Bog daj, da mu pride vsaj dober naslednik! — Konec tedna pridemo na velikonočne praznike domu. **)                                       (             m                     j
V Gorici 14. marcija. — Cesar in cesarica sta podarila veteranskemu društvu v Gorici za naprava zastave in za ustanovitev pomočnega zaloga 200 gld. — Sinoči smo imeli res velikansko bakljado, s katero je naš municipij izrazil meščanov veselje zavoljo zaroke cesarjeviča Rudolfa. Take izjave lojalnosti nam dobro dejo v Gorici. — Včeraj je bil tukaj — po-tovaje tod memo — novi katoliški škof Bulgar-ski (to je, Plodovinsko-Sredeški), monsig. O. Robert Menini S p let ski (kapucin), državljan avstrijski. Bil je na Dunaji pri cesarji in ministrih, — povsod dobro sprejet. Pred 20 leti je Menini končal studije na vseučilišči dunajskem in postal praktikant pri vojaškem auditoriatu v Beču, pozneje je stopil v kapucinski red. Obiskal je v Gorici Nj. eks. g. nadškofa in pa grofa Chamborda. — Po večdnevni, za ta čas preveliki toploti smo imeli zdaj tri noči spet Jed.
Iz Vipave 13. marcija. (Žalostne novice z nekaterimi veselimi.) Kakor povsod, prešla je tudi pri nas v Vipavi dolgo trajajoča zima, katera se je pa danes zopet memo
*) Neljub tiskoven pogrešek.
**) In kaj nam prinesete za pir he? Vendar ne kakih zaprtkov?                                                                 Vred,
89
grede nenavadno hudo oglasila, kajti danes imamo tako mrzlo burjo, da voda zmrzava. Stari ljudje take zime, kakoršna je bila letošnja, ne pomnijo. Lavorikovo drevje (lorber), oljke, smokve, se celo borovci so po-zebli, ter se vsled tega posušili. A vse to naj bi uže bilo, — škoda po vzebi teh rastlin ni izdatna, al vsa drugačna je škoda, katero je huda zima na vinski trti nam naredila. Koj po hudi zimi zapazilo se je po vinogradih, posebno pa po plantah, mnogo starih trt, od mraza razpokanih, toraj suhih. Zdaj pri obrezavanji se pa kaže, da žalibog! so tudi nerazpokane trte večinoma čisto suhe, mrtve. Sme se reči, da smo skoraj ob tri četrtine starih trt, ob polovico pa prav gotovo sploh. Mladim trtam bilo je prizanešeno, al mladih trt je primeroma celo malo. Blagor vinorejski šoli na Slapu, katera ima samo čisto mlade vinograde! — In tako je žalostna neovrgljiva resnica, da je za Vipavce dobra vinska letina za letos in tudi za dve do tri sledeča leta izgubljena, nemogoča. — Zimsko žito, kar se ga je vsejalo, prezimilo je dobro. Sadno drevje okr t ljabuje sploh obilo ploda, — blagor toraj srenjam, katere imajo dosti sadnega drevja! Mandelni in marelice uže cveto. — Kakor so „Novice" uže naznanile, vršijo se v Vipavi na korist stradaj očim Vipavcem uže dve nedelji zaporedoma javna predavanja. Prvih dveh predavanj udeležila se je prav povoljna množica poslušalcev. Nadejati se je, da jih tudi pri poslednjih dveh manj ne bode, in da se bode tako precejšna svota za reveže nabrala. — KoneČno naj še žalostno vest prijavim, da je naš obče spoštovani gosp. dekan Jurij Gra-brijan zel6 nevarno zbolel. Naj nam mili Bog star-čeka še ohrani!
Iz Železnikov. — Pri nas so bili 5. dne t. m. v občinsko starešinstvo izvoljeni: g. Janez Globočnik za župana, — za svetovalca pa g. Jos. Levičnikin g. Jos. Košmelj.
Iz Moravč 28. sveč. — Pri volitvi občinskega zastopa 25. dne u. m. je bil za župana izvoljen Janez Cirar, posestnik v Moravčah, — za svetovalce pa so bili izvoljeni: Karol Gril iz Moravč, Anton Kunavar iz Negastema, Peter Cirar iz Rrašce in Luka Pirnat iz Tustaj.
Iz Ljubljane. — Pretekli teden so se podajale deputacije svćtnih in duhovenskih oblastnij, deželnega odbora , mestnega odbora, trgovinske zbornice, družbe kmetijske itd. do namestnika c. kr. deželne vlade, če* stitat o zaroki svetlega cesarje vi ča Rudolfa.
— Iz zanesljivih virov nam dohajajo poročila z Dunaja, da naš visokospoštovani c. kr. deželni predsednik vitez Kalina pride za ces. namestnika v Brno na Moravsko na mesto pl. Possingerja, ki ima na mesto barona C o n r a d a, zdaj naučnega ministra, priti za ces. namestnika na Dunaj. — 11. dne t. m. je vitez Kalina bil v audijenci pri Nj. veličanstvu. Kakor iz srca želimo našemu gospodu deželnemu predsedniku povišanje v službi, prav tako nam je pa tudi iz srca žal, da izgubimo zastopnika vlade, kateremu po pravici gre dandanes redki naslov poštenega moža „eines ehrlichen Mannes", ki je ves čas dosledno ostal to, kar je o prihodu v Ljubljano obljubil, biti namreč nepristranskemu — objektivnemu.
— {Družba kmetijska) je poslednje dni prejela od si. ministerstva kmetijstva dvoje dopisov, katera kažeta, da si vlada resno prizadeva, v življenje sklicati take zavode in naprave, po katerih bi se reja goveje živine po vseh deželah cesarstva tako pomnožila in povzdignila, da bi domače dežele toliko živine prirejevale, kolikor več je bodo potrebovale, ko se bode zarad I    obrambe goveje  kuge leta  1881.   meja cesarskih dežel
za zmerom zaprla proti Rusiji in Rum unij i, ki ste dozdaj vsako leto na milijone svojih goved prodali v dežele našega cesarstva. V enem pismu praša gosp. minister grof Falkenhayn družbo kmetijsko, kaj ona misli o ustanovitvi asekurance za govejo živino Y vsaki deželi ? ali naj bi bila asekuranca prosto-volj na ali posilna? ali naj bi se asekurance osnovale za celo deželo skupaj ali le za posamezne okraje in okraje skupaj ? kako naj bi vlada uplivala, da se ustanovijo dobre živinske asekurance? — Drugo pismo stavi družbi kmetijski 12 vprašanj, kaj naj bi kmetijski gospodarji in živinorejci sami počeli, da se pomnoži in zboljša govedoreja z ozirom na čas, ko se bodo meje med Rusijo in Rumunijo in pa Avstro Ogersko zaprle in ne bode več tuje goveje živine dohajalo v naše cesarstvo: kako namreč pridelovanje k laje pomnožiti, žita pa zmanjšati, — kako stelje več pridelati, — kako senožeti bolje oskrbovati, — kako dobra goveja plemena vpeljavati, — prepoved premlada teleta klati, — skrb za umno živinorejo, — premije za izrejo pitanih volov, — vpeljanje sejmov za pitaoo živino? O vsem tem in o še več druzih rečeh želi ministerstvo kmetijstva tudi od naše družbe, kakor od vseh druzih kmetijskih družeb, izvedeti dobrih nasvetov, da na njih podlagi potem prične daljšnje delovanje. Gotovo bi centralnemu odboru družbe kmetijske dobro došla poročila o tem: kaj naši živinorejci mislijo o živinski asekuranci? Po naših mislih bila bi taka asekuranca gotovo tako velika dobrota kmetijskim gospodarjem, kakor je asekuranca proti škodi ognja gotova dobrota hišnim gospodarjem; al posilna bi morala biti, to je, vsak lastnik bi svoja goveda moral zavarovati, kajti po tem bi tarifa celo majhna bila, in le taka asekuranca bode dobrotljiva naprava, katera ne bi težila nobenega gospodarja, če za malo krajcarjev zavarovanja dobi odškodnino, ko mu živina pogine.
—   {Iz seje deželnega odbora 5. marcija.) Vsled dopisa nekega deželnega odbora se je pretresalo vprašanje zarad naprave hiralnice v bolnišnici za take bolnike, ki so neozdravljivi, pa se tudi ne morejo kam dalje prepeljati; — razpravljalo se je, kaj je pri novi deželni norišnici na Studencu še treba dodelati in pripraviti, predno se bode odprla, in koliko bo treba za to norišnico še denarja, da se vse pripravi; — sklenilo se je, da se razpiše služba sekundarja v deželni bolnišnici z natečajem do 25. marcija.
—   Za c. kr. okrajnega sodnika na Vrhniko pride gospod Karol Paeur iz Maribora, — za c. kr. okrajnega sodnika v Ribnico pa pride gosp. Franc Pehare iz Slovenje Gradca.
—  (Beseda v čitalnici), Jako interesantni program zadnje čitalniške „besede" preteklo nedeljo je privabil nenavadno veliko število občinstva v dvorano; glavni magnet temu pa je bila igra na amerikanskem harmoniju, v Ljubljani še malo znanem glasbenem instrumentu. Sceni iz Wagnerjevega „Lohengrin a" in Gounod-ov „Meditation sur Faust" ste bili res krasni točki današnjega večera. Arangement za harmonij , gosli in glasovir je za izraze vanje raznih muzikalnih efektov kaj ugoden, posebno pa so Estey-Cottage-orgije donele tako velečastno in zopet tako milo, da smo koj pri prvih akordih od vseh strani čuli izraze občudovanja. Gosp. Alfredu Ledenigu gre res topla zahvala za prijazni prepust zanimivega harmonija, kakor je tudi burno ploskanje slavilo mojstersko njegovo igranje. Gosp, Vikt. Parma (gosli) in Josip M a j a r (glasovir) sta sodelovala pri teh točkah s tako sigurnostjo in spretnostjo, daje res bilo veselje;   donela je zato vrlim  igralcem  burna  pohvala^
90
Al tudi nad ostalimi točkami smo se jako radovali. Vei-tov lepi zbor „Praga" peval je moški zbor v občno pohvalo. Med mešanima zboroma prikupil se je pa občinstvu posebnoForsterjev „Ave Marija"; spremljeval je lepo Forsterjevo kompozicijo na harmoniju gosp. A, Ledenig; ni bilo pred miru, dokler se ni „Ave Marija" v drugič pela. — Gospodu, ki je z veliko pohvalo deklamoval Prešernovega „Povodnega moža," gre tudi zato priznanje, da si je dober predmet izbral za deklamacijo. — Kratka gluma „Sam ne v6 kaj hoče," se je igrala prav ognjeno; nastopile so v njej nekatere nove moči, katere še večkrat videti na čitalničnem odru prav srčno želimo.
— {Likvidacijski odbor „banke Slovenije") je razpisal občni zbor delničarjev na 20. dan aprila popoldne ob 4. uri v dvorano čitalnično.
—  V Idriji je 13. dne t. m. umrl dr. Grerbec, c. k. rudarski zdravnik v pokoji, 75 let star.
—  C Po na* k i liiffi), kdor še ni prišel v pisarnico družbe kmetijske, naj pride nemudoma, sicer se bo oddal drugim.
—   Več lotov dobrega in zdravega semena svilo-prejk ima na prodaj čast. gosp. Martin Tomec, župnik na Suhoru, pošta Metlika na Dolenjskem. Kdor ga želi, naj se blagovoljno obrne do njega.