NE SPI STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 15. oktobra 2009 • Leto XIX, št. 42 Podpisali so partnerske pogodbe projekta SAUSED K SAUSEDI 7. oktobra so na slovenskom generalnom konzulati v Varaši podpisali partnerske pogodbe (szerződés) projekta Saused k sausedi v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Madžarska 2007-2013. Projekt je dobila Razvojna agencija Slovenska krajina/Szlovén-vidék Gazdaságfejlesztő Kft, stero vodi Andreja Kovač. Partnerge v projekti so Državna slovenska samouprava, lokalne samouprave Gorenji Senik pa Dolenji Senik, iz Slovenije Center za zdravje in razvoj Murska Sobota pa Javni zavod Krajinski park Goričko. Kak smo na tiskovni konferenci čüli, cil projekta je, ka naj bi Porabje in Goričko bila bole prepoznavna prejk svoji navad, kulture, gezika, šeg, prejk ohranjene kulturne dediščine. Človek se ponavadi po tašni tiskovni konferenci pita, ka konkretno ostane po projekti v Porabji. Pri tom projekti leko povejmo, ka de skurok vsakša porabska ves kaj profitirala. Pa začnimo pri Gorenjom Seniki. Tü ta dvej investiciji. Na enom tali se obnauvi kulturni daum, gde do leko meli kulturne programe, delavnice (műhelyfoglalkozások) za mlajše pa mlade, žüpan Gábor Ropoš bi pa biu trno veseli, če bi leko nazaj spravili ništerne stare šege tö. Po drugom tali je Državna slovenska samouprava že dolaküpila stari farof, v sterom je več kak 40 lejt živo pokojni župnik Janoš Kühar. V tom starom farofi bau stalna slovenska zbirka (állandó szlovén gyűjtemény), de pa dober za kakšne mlašeče ali raziskovalne tabore tö. Na Dolenjom Seniki se dolaküpi najstarejša iža v vesi, v steroj je gnauksvejta živo kolar. Ta iža je več kak 120 lejt stara, zozidali so jo kauli leta 1880, pa so jo na srečo tisti, steri so potistim v njej živeli, nej trno bešejktivali. Iža de se obnauvila, v njej de vöpostavlena škir kolarske delavnice, mlajši, mladina pa starejši do pa leko spoznavali stare meštrije. V Andovci majo stari paverski ram, steri naj bi delo kak živi muzeum. Na mesto staroga škednja pa gümle de se zozidala dvorana (terem) za kulturne programe, delavnice. Té tau projekta, ranč tak kak vodenje pa administracijo projekta, ma prejk Razvojna agencija Slovenska krajina. V Filovcih na Goričkom pa vred vzemejo staro cimprano ižo, v steroj bo stalno vöpostavleno, kak so pa kašne rame pa iže so zidali gnauksvejta (ljudsko stavbarstvo). Zvün konkretni investicij (beruházás) ešče dosta drugi vrejdnosti nastane pa ostane v Porabji pa na Goričkom. Razstave, knjige, filmi… Naj samo tau napišem, ka de se pripravo film o pokojnom lončari Dončeci na Verici, vö se da porabska pesmarica, v števanovskom muzeji Železne zavese se na slovensko rejč dolobrne (prevede) vse, ka tam piše. (Tau je trno potrejbno, vej pa kak smo zvedli, sedemdeset procentov lidi, steri si pridejo poglednit te muzej, pride iz Slovenije.) Na Goričkom (Center za zdravje in razvoj) se vödajo knjige o tom, kak so naše stare matere pekle krü (tradicionalna peka kruha), mali slovarček, za steroga reči vküppoberejo mlajši na raznij delavnicaj. Krajinski park Goričko da naštampati knjigo receptov jedi, stere so küjali v Porabji pa na Goričkom (slovensko-madžarsko) pa vodnik o tom, ka si je vrejdno pogledniti v Porabji pa na Goričkom (slovensko-madžarsko-nemško-engliško). Pripravo de se Festival kratki filmov, steri notpokažejo naturo pa kulturo Porabja pa Prejkmurja. Najbole pomembno (fontos) – po mojom – je pa tau, ka v tej trej lejtaj do se dosta drüžili, do dosta vküpojdli lidgé z ene pa druge strani nekdenešnje granice. S tejm naj bi pomagali, ka bi se v Porabji več gučo in ohranjo (obrano) sloven-ski gezik. M.S. 2 Slovenski slavistični kongres v Monoštru: ODKRITI PORABSKOSLOVENSKI MIKROKOZMOS Slovenski slavistični kongres je stvarnosti. Zbornik prinaša stavljala izjemno dober uvod slovenski literaturi že kanonizi-dodatno potrditev, da so priosrednja vsakoletna prireditev največ prispevkov na porabsko v nadaljnje razpravljanje o po-rani pesnici Svetlani Makarovič znanja šla res v prave roke. Zveze društev Slavistično dru-tematiko na enem mestu doslej rabski pretekli in sodobni stvar-ob njeni 70-letnici. Kongres je dopoldne nadaljeval štvo Slovenije. Pred nekaj leti se in je kot tak »obvezno branje« nosti. »Porabska ambasadorka Prvi dan kongresa se je zaklju-delo v dveh sekcijah, in sicer je porodila ideja, da se kongres-za vse, ki se s to problematiko v Ljubljani«, Katarina Hirnök čil z uspešnim gledališko-lite-Književnost v Porabju, Prekno dogajanje preseli tudi čez ukvarjajo na kakršen koli na-Munda, je predstavila referat z rarnim večerom. murju in v Italiji ter Kultura in državne meje R Slovenije, tja, čin. naslovom Porabski Slovenci in šolstvo v Porabju (v tej sekciji kjer v sosednjih državah živijo Pa se »sprehodimo« po kon-čezmejno kulturno sodelovanje Na otvoritvi drugega kongres-sva nastopili tudi Marija Kozar slovenske skupnosti, in se tako gresnem dogajanju prvega in – stanje in perspektive. Dialek-nega dneva je Slavistično dru-Mukič in avtorica tega prispevsimbolično za tološki prispevek Prekmursko štvo Slovenije podelilo posebna ka). okroži slovenski goričko podnarečje v Porabju priznanja trem izredno zasluž-Zanimivo popoldansko dogajakulturni prostor. na Madžarskem je avtorica, Tako je po kon akademikinja Zinka Zorko, zagresih v Zagrebu, nimivo ilustrirala s spomini na Trstu in Celovcu svoja raziskovanja v Porabju v bil letos gostitelj času, ko to ni bilo enostavno. dogajanja Monoš- A srčnost njenih prizadevanj ter. Od 1. do 3. je obrodila bogate sadove. Izoktobra se je v jemen poznavalec prekmurske monoštrski gle in porabske književnosti Franci dališki dvorani Just je v referatu z naslovom in v Slovenskem Zatišja in stišja porabskega lidomu odvijala terarnega mikrokozmosa predvrsta strokovnih stavil porabski literarni utrip predavanj, pred skozi ustvarjanje Irene Barber, stavitev, bogatih Franceka Mukiča in Karla Ho-in zanimivih kul leca. Slednja sta se predstavila turnih dogodkov, tudi na literarnem večeru. nim »domačim« ustvarjalcem: nje je potekalo prav tako v dveh kongres pa se je Popoldanski del dogajanja se je mariborskemu pomožnemu delih: v prvem je trem prispevzaključil z eks delil v dve skupini; v prvi, Med škofu dr. Jožefu Smeju – pri-kom na temo Književnost med kurzijo v Blatograd/Zalavár, ki drugega dneva. (O tretjem, eks-narečjem in knjižnimi jeziki, znanje za življenjsko delo – za kulturami sledila dobro obiskaso jo organizatorji poimenovali kurzijskem dnevu, ne morem so referenti razpravljali o prek-dosežke na področju sloven-na okrogla miza o manjšinskih Popotovanje v zibelko panon-pisati, ker nisem bila prisotna, murskih narečnih slovarjih, skega jezika, še posebno za ne-medijih. (Več o njej na str. 3.) skega slovenstva – drobci naše sliši pa se veliko pohval.) Ot-jezikovni podobi nagrobnih precenljivo delo za prekmurski Kdor pa je želel izvedeti kaj več preteklosti. voritveno slovesnost so začeli napisov v Porabju, prevzetem jezik, literaturo in kulturo; Ma-o novih knjigah in projektih, Po besedah organizatorjev je bil dijaki monoštrske gimnazije z madžarskem besedju v prek-rijani Sukič in Franceku Mu-pa se je lahko udeležil prednamen slavističnega kongresa recitalom, naslovljenim V Po stavitve številnih novosti. Za v Monoštru širšo slovenistično rabju dobri s(m)o ljudje. Pre- Porabje so zanimivi predvsem in slavistično javnost opozoriti plet narečnih in knjižnih bese novi nadaljevalni učbeniki za na zgodovinske in sodobne dil, glasbe in fotografij kot tudi slovenščino kot drugi jezik, ki življenjske okoliščine slovenske zelo občutena interpretacija so jih predstavljale sodelavke skupnosti v Porabju in podpreti Gabriele Labric, Martine Zakoč Centra za SJ kot drugi/tuji jezik njena ustvarjalna prizadevanja in Lacija Pinterja je udeležen iz Ljubljane. po ohranitvi in oživitvi. Večina ce popeljala v pravo porabsko Je slavistični kongres v Monoreferatov, ki so zbrani tudi v vzdušje. Sledili so pozdravni štru odkril porabskoslovenski obsežnem kongresnem zbor-nagovori predstavnikov sloven mikrokozmos? Naj svoj zapis niku z naslovom Slovenski skih in madžarskih državnih in končam s citatom iz uvoda v mikrokozmosi – medetnični lokalnih oblasti kot tudi nago kongresni zbornik, avtorice in medkulturni odnosi, se vor predsednice Zveze društev Irene Novak Popov: »Slavistični je ukvarjala s porabskim kul-Slavistično društvo Slovenije, kongres naj ne bi bil le širjeturno-jezikovnim prostorom; dr. Irene Novak Popov, ki je, nje strokovnih spoznanj /…/ nova dialektološka, sociološka, poleg Francija Justa, Matjaža temveč tudi podpora slovenski etnološka, sociolingvistična in Zaplotnika, Marijane Sukič in murščini in pomenu glaso-kiču pa za posebne zasluge pri manjšini z argumenti naših literarno-zgodovinska dogna-Biserke Bajzek, nosila levji de-slovja ter pravorečja pri učenju ohranjanju slovenske manjšine strok. Nenaklonjeni Slovencem nja o porabskem mikrokozmo-lež organizacije monoštrskega slovenščine. Druga skupina v Porabju. Nagrajenci so se za v Porabju že dolga desetletja su so dragocen prispevek k pre-kongresa. referentov se je v svojih pri-priznanja zahvalili z izjemno pišejo nekrologe, in vendar oni sojanju spremenjenih pogojev Prva tri plenarna predavanja spevkih posvetila izjemnima izbranimi besedami v čustve-živijo in delujejo…« potranzicijske družbeno-poli-so bila posvečena porabski slovenskima književnikoma, nih nagovorih, kar je podelitvi tične slovenske in madžarske tematiki in kot taka so pred-pokojnemu Danetu Zajcu in v dalo poseben čar, obenem pa Valerija Perger Porabje, 15. oktobra 2009 3 Z MEDIJI DO IZMENJAVE POZITIVNIH VREDNOT MED MANJŠINAMI (1) Glede na to, da je mogoče Slo-pomembna tudi v ohranjanju pešti ali v Narodnem-Ljudskem let načrtujejo: 24 ur na teden. Tudi na Madžarskem in tudi venijo po najdaljši poti z avto-in učenju jezika. Kar v celoti koledarju kot letni publikaciji. Letos mineva tudi 30 let, od-v Železni županiji, vsebinsko mobilom prevoziti v treh urah velja za vsa manjšinska okolja, Zdaj so Slovenski utrinki samo-kar so na madžarskem radiu, in tehnično. Če so nekdaj poin upoštevati vse prometne vendar so tudi tu velike raz-stojna, dvotedenska oddaja, studiu v Győru, začeli priprav-slušalci čakali na uro, ko se predpise in omejitve in se tako like. Če lahko uvrstimo tržaški ki obravnava pretežno doma-ljati tedenske polurne oddaje v bo oglasila njihova oddaja ali oglasiti med Slovenci v kateri-Primorski dnevnik v sam vrh če teme in tudi sodelovanje s slovenskem jeziku. Oddaje, ki radijska postaja v njihovem jekoli sosednji državi, je prav ne-informiranja narodnosti in o Slovenijo. Slovenski utrinki so še vedno, vendar drugače ziku, zdaj poslušajo radio bolj verjetno, kako velike so razlike narodnosti, je časnik hkrati se po gledanosti med osmimi koncipirane, sta pripravljala mimogrede, z manj pozornosti med njihovimi mediji. Ne samo Marija in Francek Mukič. Od-do tedaj, ko ne slišijo atraktivne tedaj, ko gre za različne države, daje so lahko poslušali po celi ali z njimi neposredneje poveampak tudi v eni državi in eni državi, zato so dobivali tudi šte-zane novice. Radijski prostor je manjšini, recimo med Sloven vilna pisma z različnih koncev prenasičen z glasbo in informaci na Koroškem in Slovenci Madžarske, kjer živijo Slovenci. cijami 24 ur na dan, zato je ena na avstrijskem Štajerskem. Za Po oceni Franceka Mukiča ima popoldanska ura prej statističzačetek še tale primer: v Trstu zdaj Radio Monošter največ po-na kot prava medijska vrednoizhaja Primorski dnevnik, po slušalcev med srednjo in starej-ta. In to kljub temu, da je v uro meni, da imajo Slovenci v Italiji šo generacijo. govorno glasbenega programa dnevno sveže novice v svojem K temu kaže dodati to, kar zelo vloženo veliko truda in osebne jeziku; Slovenci na avstrijskem dobro pozna tudi glavni ured-prizadevnosti, toda z mnogo Štajerskem nimajo nikakrš nik prve samostojne slovenske manj odmevnosti, kot bi si je nega medija, ne tiskanega ne radijske postaje na Madžar-oddaja v resnici zaslužila. Zato elektronskega, medtem ko ima skem, in sicer, da so se razmere je pravilo, ki se ga zavedajo tudi jo koroški Slovenci vsak dan na medijskem polju v zadnjem manjšine, da mora imeti radio deset ur radijskega programa, desetletju tako zelo spremenile, celodnevni program, če želi biti vsak teden dvojezično televizij da so s tistimi pred dvajsetimi konkurenčen ostalim medijem sko oddajo, tednik Novice. Po ali tridesetimi leti primerljive in kar najbolj uspešno opravlja 7. členu avstrijske državne po samo v neprimerljivosti. Raz-ti svoje večplastno poslanstvo. godbe imajo Slovenci v Avstriji jezikovno prezahteven za vse manjšinskimi televizijskimi voj je bil hiter, bliskovit pri vseh (se nadaljuje) enake pravice tudi pri medijih, Slovence v Italiji. Zato Novi oddajami uvrščajo na odlično medijih, kjer radio ni izjema, ne glede na uradno in dejansko Matajur, tednik za Slovence, ki drugo ali tretje mesto. Oddaja ampak v ospredju po razvoju. Ernest Ružič število manjšine. živijo v Benečiji in v jezikovno ima pomembno vlogo tudi pri Razpravo o manjšinskih me-še bolj obrobnih Kanalski in informiranju o Slovencih, ker dijih so vključili v program Terski dolini, izhaja pretežno je podnaslovljena in jo lahko XX. Slovenskega slavističnega v tamkajšnjem narečju in ita-spremljajo gledalci, ki slovenkongresa v Monoštru zato, da lijanskem jeziku, kajti knjižni skega jezika ne razumejo. bi zvedeli, kakšne so razmere slovenski jezik je enako tuj ali Prva številka Porabja je izšla na tem področju v Avstriji, Ita-še bolj kot italijanski jezik. Kaj 14. februarja 1991, tedaj kot štiliji in na Madžarskem, medtem dosti drugače ni med bralci rinajstdnevnika, ki je leta 2005 ko položaja na Hrvaškem, ki je tednika Porabje, ki z lahkoto postal tednik na osmih straneh, skoraj enak štajerskemu, niso prebirajo narečje, medtem ko je povedala odgovorna uredobravnavali. Zgolj omenili so knjižni slovenski jezik razume-nica Marijana Sukič. Tednik štajerske Slovence, in sicer v jo manj kot madžarskega. tiskajo v 800 izvodih, največ za kontekstu problematike sloven-Jezikovno dokaj idealne so bralce v Porabju, okoli 150 izvoskih radijskih oddaj iz Celovca, dvojezične televizijske oddaje dov razpošljejo po Madžarski, v katere je uradno vključeno Slovenski utrinki, manj dvoje-nekaj v Severno Amariko in od tudi Kulturno društvo člen 7, zičnosti je v oddaji Dober dan, 100 do 150 izvodov v Slovenijo. vendar zadeva še ni zaživela. Koroška. Slovenske utrinke je Tednik vseskozi enakovredno Za razliko od TV oddaje Dober na okrogli mizi predstavil no-goji slovenski knjižni jezik in dan, Koroška, ki objavlja tudi vinar in slavist Dušan Mukič. narečje, medem ko so madžarprispevke s Štajerske, kjer je Povedal je, da je madžarska ski jezik povsem opustili. avstrijska radiotelevizija -ORF televizija začela pred 30. leti z S katerimi problemi se sooča zagotovila tehnične možnosti oddajo Naš ekran, v kateri so Radio Monošter vse od 23. juza gledanje celovške oddaje ob bili občasno tudi prispevki v nija 2001, ko se je prvič oglasil, nedeljah popoldne na drugem slovenskem jeziku iz Porabja, je povedal glavni urednik Franprogramu. prevladovala pa sta hrvaški in cek Mukič. Radio ima le 8 ur Pri manjšinskih medijih, tiska-srbski jezik. Enako kot v tedni-programa tedensko, ustrezna nih in elektronskih, ima jezik ku Narodne novine-Ljudski list, slišnost je zdaj zagotovljena, večplastno vlogo: če je osnovna ki je izhajal pri Demokratični ne pa denar za več programa naloga sporočanje, je enako zvezi južnih Slovanov v Budim-oziroma toliko, kot že nekaj 4 Predstavljene so bile možnosti gospodarskega razvoja v Porabju Osrednji problem Porabja je bil v preteklosti in je tudi danes gospodarska nerazvitost. Državna slovenska samouprava namenja posebno pozornost gospodarskemu razvoju Po rabja, ne razpolaga pa z dovolj finančnimi sredstvi, da bi učinkovito sodelovala na gospodarskem področju. Prav zato je samouprava organizirala gospodarski forum z naslovom Možnosti gospodarskega razvoja v Porabju, ki je potekal v četrtek, 8. oktobra, v koferenčni dvorani Slovenskega kulturnega in informativnega centra. Na prireditev so bili povabljeni predstavniki izobraževalnih institucij, zavodov za zaposlovanje in naravovarstvenih organizacij iz Slovenije in Madžarske, ki so predstavili svoja mnenja in načrte za prihodnost. Foruma so se udeležili generalni konzul RS v Monoštru mag. Drago Šiftar, predstavnik Direktorata za manjšinsko politiko v Uradu vlade Republike Madžarske Sándor Siteri, župani z Goričkega in Porabja. Predavatelje in udeležence na forumu je pozdravil predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš. »Glavni cilj samouprave je, da ohranimo naš materni jezik, kulturo in našo identiteto. Življenje manjšine pa je zelo odvisno tudi od gospodarskega položaja območja, ki je slabo razvito. Nujno bi bilo zdaj, ko ni več meja, najti madžar sko-slovenske povezave. Slovenska manjšina pričakuje od obeh vlad zagotavljanje eksistence svojih ljudi in tako preprečitev izselitve prebivalstva,« - je poudaril predsednik. Genaralni konzul RS v Monoštru Drago Šiftar je navzoče v svojem pozdravnem nagovoru seznanil s tem, da se je delo na konzulatu po vstopu v schengensko območje bistveno spremenilo. Bistveno manj je konzularnih opravil, in zato ta čas oz. energijo sodelavci nadomestijo z angažiranjem v smeri čim boljših gospodarskih povezav slovenske manjšine z matično državo. »Namen današnjega srečanja vidim v tem, da ugotovimo, kako obrniti stvari, ki nas obremenjujejo, sebi v prid. Danes je pomembno, da izluščimo neke bisere, ki tukaj so, ki bodo v tej smeri tudi delovali, se pravi, da bo Porabje čim prej gospodarsko tudi boljše zaživelo. Porabje ne rabi starih rešitev, nekih starih klišejev, Porabje rabi novi pristop, rabi inovativnost,« - je menil generalni konzul. Prvi je s predavanjem nastopil predstavnik Krajinskega parka Goričko dr. Bernard Goršak, ki je predstavil svoje poglede na možnosti gospodarskega razvoja glede na naravne danosti. Po njegovem mnenju bo treba še naprej pridobivati nove priložnosti gospodarskega razvoja prek partnerstev. V nadaljevanju je Šandor Bedič, ravnatelj Srednje strokovne šole Béla III., predstavil možnosti strokovnega usposabljanja in izobraževalne ponudbe. Na forumu je nastopil tudi župan občine Monošter, ki je govoril o razvojnih načrtih mesta. Povedal je, da mesto gradi predvsem na turizmu, ki bo lahko vodilna nit razvoja. Med drugim je omenil tudi, da morajo ob tromeji vsi partnerji upoštevati interese drugih. Stanje na trgu delovne sile in zaposlitveni položaj so predstavili vodja Zavoda za zaposlovanje Monošter Attila Bartakovič, predstavnica Zavoda RS za zaposlovanje Območna služba Murska Sobota Branka Kuzmič in direktor Zavoda za zaposlovanje Prekodonavske regije József Gombás. Vsi trije so dejali, da je treba mlade usmerjati k deficitarnim poklicem. Pri tem je potrebno uglašeno sodelovanje staršev, dijakov, šol in zaposlitvenih organizacij. Možnosti gospodarskega razvoja glede na naravne danosti območja je s strani Krajinskega parka Őrség predstavil Albert Kevy, ki je izpostavil naravne vrednote pokrajine, ki bi jih lahko še bolje izkoristili. Zadnje predavanje je imel direktor Gospodarske zbornice Železne županije Vince Kovács. Direktor je povedal, da največ oseb zaposlujejo manjša domača in zasebna podjetja ter je poudaril, da je treba naravne zaklade obdržati v madžarski lasti. Na koncu prireditve so organizatorji izrazili željo, da bi bil ob skupni seji slovenske in madžarske vlade na dnevnem redu tudi gospodarski razvoj obmejnih pokrajin ter naj bi si obe vladi prizadevali za to, da bi dobilo Porabje prednost pri izbiri kraja slovenskih podjetij. Po končani prireditvi in delovnem kosilu se je v razstavni dvorani odvijalo odprtje razstave porabskih sadjarjev. Razstava je del projekta, ki ga finansira Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Nastala je v soorganizaciji Zavoda za kmetijstvo in gozdarstvo Maribor, Porabskega kulturnega in turističnega društva Andovci ter Razvojne agencije Slovenska krajina pa seveda v sodelovanju s porabskimi sadjarji. Udeležence razstave sta pozdravila generalni konzul RS v Monoštru Drago Šiftar in državni sekretar na slovenskem kmetijskem ministrstvu Vladimir Čeligoj. Oba sta izrazila veselje, da je bilo sodelovanje med ministrstvom in porabskimi sadjarji uspešno ter sta napovedala strokovno pomoč tudi v prihodnje. Prireditev se je končala z degustacijo porabskih dobrot. Nikoletta Vajda Porabje, 15. oktobra 2009 5 V zadji lejtaj se je v Prekmurji začnilo nika nauvo. Namesto samostojni kulturni, športni, gasilski programov vse na vekšo pa v več mejstaj pripravlajo tekmovanje (verseny) v tjüjanji specialitet domanjoga kraja. Pa tau povežejo s kulturnim programom pa z gastronomskimi razstavami, gde vöpostavijo vsefale dobraut, od pokarajov do pogač, šunke, domanjoga kröja, na olaji kromče... Slovenska zveza je tü dostakrat zaprošena, naj spravi lüstvo, steri do šli küjat. Letos djeseni smo bili pozvani tikvi küjat v Lipovce, 4. oktobra pa tjöjati dödöle v Puconce. Predlansko leto smo bili oprvin pozvani dödöle tjöjat, gda se mi je posrečilo dobiti tri ženske, etak sam dja gratala štrta. No, letos sva se pa vzele dvej z Marijano Fodor iz Števanovec. Če že vtjüper špilave igro pa sva obadvej iz Števanovec, obadvej rade tjöjave, zakoj bi se nej leko vzele za tau tü. Najprvin si furt vse potrejbno delo vtjüper spiševe, razdelive, stera ka prinesé, ka trbej nota potjipöjvati, stera kašno posaudo, štjir mora nesti z daumi. Naja auto tak vögleda, kak gda se olarstji djaušovi patjivajo kam! No, nej zatok, ka sva tak nerednive, nej, vej pa vse mave red-no spatjivano v škatülaj, litji telko vse mora človek s seov Porabski dödöli v Puconci pelati, ka tau doma ranč vpamet ne vzeme, gda má vse pri rotjej. Ka pa té, gda nazaj trbej patjivati, doma pa pá vse vred djasti, tazaprati pa na mesto sklasti! Tau je vrag, nej pa tjöjanje! Depa vrag si z njim, če človek tau rad dela, te naj se spravla s tejm! Tak sva se müve tü dale nagončati, gda je naja pozvala predsednica Kulturnoturističnoga dröjštva Katica Štefanik med küjanjom tikvi v Lipovci. Gvüšno se ji je povidlo, ka sva müve same dvej vöjpale vöstaniti tikvi tjöjat, ka je skurok pri vsej drügi skupinaj bilo više pet lidi. Moram prajti, ka gda sam zaglednila mesto tjöjanja v Puconci, so mi laumpe oprejte ostanile. Bilau je vse tak pripravleno, ka od toga bola nej mogauče. Stoli v dvej redej postavleni, za njimi ranč tak bogračtje že s pripravlenimi drauvnimi drvi, pa ešče plin tü za vsakšo ekipo ejkstra. Prikaulica puna s söjimi prkauli, dvej ostre tapače pa reden pen vcuj. Mikrofoni so stali kak sodacke! Korito za posaudo prati gora postavlano. Sivo (modro) nebo, čisti luft, toplo sonce! Pa tau nej lepau?! Te pa ešče tisti druk, gda človek eden drügoga vidi, kak se pripravla. Eno vöro smo meli, ka smo si vse leko nalekli, pripravili, od drv do vode. Veltji dvor občine Puconci se je napuno, bilau nas je 30 parov, tjöjar s pomočnikom. Tau je prej ešče gnauk telko, kak lani bilau. Od toga pa naj ranč ne gončim, ka se neprstanoma gončalo v mikrofon, steroga šef je biu Milan Zrinski. Njega je pa Baug rejsan podaro s flajsnim djezikom pa dobrim glasom pa humorom! Zvöjn pozdravov pa goučov prejdnji smo skauz dobili potrejbne informacije, vsakša eki pa se je leko nota pokazala s pomočtjauv najgrosti fejs pripravlenoga, razgledanoga Milana Zrinskija. Tjöjati je trbelo za deset lidi in tau v paudrügi vöri. Med tjöjanjom te pa skaus gleda lüstvo, žirija odi gora-dola, ka delaš, ka nöjcaš pa kak. Müve sva gora ponöjcale tri kile kromča pa skur kilo mele, lük pa žir. V bograči tjöjano djesti je prej furt baugšo od tiste sage po dimi, rejsan. Zvöjn naja je ništje nej pražo dödöle, ka v Prekmurji dödöle méko djejo z lükom ali vrnjim mlejkom pa ji samo na drüdji dén pražijo, najbole za zajtrik. Mi pa udji, samo pražene djejmo, etak sva müve s tejm tü mele delo, da sva pa zatok tü zgotovile na čas. Med tjöjanjom, kak je tau taum šega, sva müve tü lepau ponöjale lüstvo z dobro števanovsko palinkov, s fajnsko kukarčno roladov Margite Korpič iz Varaša. Na konci tjöjanja je žiriji vsakši mogo dola dati eno porcijo, drügo pa vöstalati, kak je lüstvo prišlo z boni k stolom. No, telko sva si zatok prišparale, ka sva na konci leko kauštale. Od toga vekšo priznanje, ka je brž sfalilo, ka se lidam, steri so prišli do naja, fejs vidlo, nikdar nej trbej. Tau tü povejm odkrito, porabski dödöli šansa nejmajo na tekmovanji biti prvi ali drüdji, ka se praženi dödöli ne ocenjujenjo. Tak, ka potejm mo tjöjali samo za lüstvo. Nam se tau šté, ka se drüžimo, spoznavamo indašnjo djesti drügi krajov, se spoznavamo med seov, si furt spravimo nauve znance, nauve kulturne skupine pa vsi vtjüper se mamo fejst lepau. Na konci se želim zavaliti Kulturno-turističnomi drüštvi Puconci, posaba predsednici Katici Štefanik pa s toploga srca gratulejrati za té fejs dobro posrečeni tjöjarstji program. Klara Fodor Porabje, 15. oktobra 2009 6 Röfcin Jenak, števanovski kantor, se djizdavo pelajo na starom Čepel motorbiciklini vö iz Slovenske vesi. Leko se djizdavo pelajo, vej pa Markovič gospaud sedijo ozark za njimi. Jenak so tentji, söji človek, gospaud Markovič pa velki, krepki, vagajo gvüšno stau kil. Meli so Jenak zavolé nevolé za volo tauga, gda so se gospaud goravlekli na motor. Z dvömi nogami so se podaprli pa ešče etak so kumaj zdržali motor. Zavolé čüdno so vögledali, kak so prašili prejk po Slovenskoj vesi. Leko ka se je poštija prašila, dapa njija gunt je nej bijo süji, zato ka sta si ga v krčmej že malo namočila. Kak etak trzarita, gnauk samo Jenak ednoga človeka zaglednejo na srejdi pauti. Ka pa te tam dela, ne vidi, ka demo kak eroplan, si zmišlavajo, dapa zato redno ma davajo. Zadnji par mejtrov se že čujska kolau, pa ešče etak skur gora na palec priletijo tauma batrivnoma, steri na srejdi pauti stodji. »Ka pa ti delaš,« kričijo naprej gospaud Markovič, »vej pa skur sam si gezik tavgrizno, z glavé se mi je pa čelada (bukósisak) cejlak na naus dolapučujsnila.« »Tau bi ešče nej bila baja, gospaud, dapa že mi na pleči sedite,« pravijo Jenak. Gda stanejo, Jenak velko sapo vzemajo, pa že na tejm zmišlavajo, kak dolazdelajo tauga batrivnoga, šteri na Karel Holec Vrag nikdar ne spi srejdi pauti stodji. Dapa kak gorpoglednejo, tau velko sapo včasin dolapožrejo, pa tak se vküppotegnejo, kak če bi edna mala müš sejdla na motori. »Malo smo naglo vozili, nej,« pravi policaj pa z gumibotom kloncka na posvejti. »Tau leko,« pravijo Jenak, pa se ešče bola vküppotegnejo. »Kama je ta velka sila,« spitava tadala policaj. »Silo mava, zato ka se pomalek meša začne v Števanovci.« »Vej pa nejste pop, ka brezi vas bi nej mogli začniti.« »Brezi mene bi ešče šlau, istino, ka sam dja kantor, dapa ozajerk sedijo gospaud Markovič, brezi njij bi že zato malo žmetnejše šlau.« »Dobro, samo se norca delajte, vej vam vola včasin odide,« segne z rokauv v žepko policaj pa naprejvzeme sondo. Gda tau Jenak vidijo, začnejo trpetati na motori kak šiba na vodej. Jaj, gospodni Baug, ka zdaj baude, si mislijo pa znak na gospauda Markoviča poglednejo. Oni tö samo zbejlim gledajo, pa čakajo, ka zdaj bau. Gda se Jenak nazaj naprej obrnejo, sondo njim policaj notra v lampe potisne. Naj bi te vrag vzejo s tau pipov vred, si brodijo, dapa edno rejč ne smejo prajti. Začnejo fuditi, dapa samo tak naraja. »Ka ste vi, dejte, ka tak slabo fudite,« se zderé policaj, »tak trbej fuditi, naj žrdjava baude sonda.« Jenak se zbojijo, pa tak začnejo fuditi, ka sonda vse füčka. Za kratek čas je policaj stavi. »Zdaj že dobro baude, dajte sé pa poglednemo, ka ste v krčmej pili.« Jenak vse blejdi gračüvajo, pa tak sondo stiskavajo med zobami, ka go policaj njim kumar vö z lamp vtrgne. »Če dje Baug, te de zdaj pomago,« pravijo Jenak znak gospaudi Markoviči. »Tiho bodi,« pravijo oni, bola tak po hrvaškom, zato ka njini materni jezik je hrvaški bijo. Eden čas policaj obrača, gleda sondo pa go čemerasto v žepko deja. Brezi rejči pred gospauda Markoviča staupi, naprej vzeme sondo pa tak pravi. »Zdaj te vas poglednamo, če ste kaj gutnili.« »Jaz ne bodem fudo, zato ka ne vozim.« »Pa te fudili, pravi policaj, tau je nej auto, gde zvün šofera vsakši leko pidje. Na motorbiciklini vsakši trejzan mora biti.« Gospaud Markovič si malo zmišlavajo, ka naj zdaj delajo, vejpa oni so tö koštavali tisti dobro, sladko vino, ka so v krčmej vömerili. Dapa nej bilau kaj, policaj je nej ejnjo, oni so tü mogli fuditi. Dugo fudijo, policaj njim že pravi, ka naj taknjajo, dapa oni samo fudijo, vejn zato, ka te čas Očanaš zmolijo. Policaj sondo v rokau vzeme, go eden čas gleda, ranč tak kak pri Jenaki. Ešče pro-to sonca go drži, dapa nika ne pokaže. V čemeraj obadvej sonde taliči, ranč se ne pokloni, v auto sede pa se odpela. »Vidiš, Jenak, vrag nikdar ne spi, dapa Baug je z nama bijo,« se smejejo gospaud Markovič. Blagoslovitev križa pa Ferencovo V Sakalauvca se je romska manjšinska samouprava (Cigány Kisebbségi Önkormányzat) tak odlaučila, ka dá postaviti križno drejvo. Najbole zatoga volo, ka na tistom brejgi (Ciganjski brejg), gde je inda svejta največ Romov živelo v vesi, nejga križa. Tam so dugo-dugo lejt njini starci živeli. Istina, ka zdaj tam že samo par ramov stoji, starci so vöpomrli, rami so se pa sami od sebe porüšili, ka so iz tučance bili. Mladina si je pa že notra v vesi rame zozidala pa zdaj tam živejo. Té križ se je postavo na spomin, ka naj mladi tö znajo, gde so njine korenjé. V vesi mamo štiri križe, s tejm vred zdaj že pet. 4. oktobra, na samo Ferencovo, je prišo den posvečanja. V štrtoj vöri je bila sveta meša, bili so štirge duhovniki, eden iz Slovenije tö. Slüžili so latinsko mešo. Gde štirge moški spejvajo, je trno lepau, ka so moški glasovi močni. En tau meše je biu slovenski, en tau vogrski tö. Gda se je sveta meša končala, te smo vsi vküp šli na brejg, na mesto, gde križ stoji, dühovnictje so ga blagoslovili, mi smo pa spejvali dvej svete pesmi. Potistim je pa romska samouprava ponidila piti. Moramo se zavaliti Horvat Imina (Csipi), ka se je kak tišlar (mizar) podau za tau, ka je iz lesa napravo križno drejvo pa lejpo grajko kauli njé. Pri Baugi tau staukrat nazaj dobi. Ka je naš župnik po menji Ferenc, so njegov den pozdravili v kulturnom daumi. E. Sukič zveza.hu Porabje, 15. oktobra 2009 7 kongresu Na Slovenskem slavističnem kongresu, ki je potekal od 1. do 3. oktobra v Monoštru, so se izkazali tudi nekateri dijaki in učenci, ki delujejo v raznih kulturnih skupinah Zveze Slovencev. so goste zabavali učenci z Otroci in mladi Športno srečanje na na Slovenskem števanovski šoli slavističnem 2. oktobra so se pripeljali naši prijatelji iz Slovenije na dvojezično osnovno šolo Števanovci. Učenci in njihovi učitelji iz Mačkovec in Bodonec so prišli z veseljem. Naši učenci so že večkrat bili pri njih na športnem in tehničnem dnevu. Zdaj smo pa mi organizirali športni dan. Na začetku smo jih malo razgibali z aerobiko. Škoda, da je bilo slabo vreme. Po-tem smo se razdelili v devet skupin in začela se je »Prva gozdna olimpijada«. Vsaka skupina si je izbrala ime: npr. Lisice, Zajci, Medvedi itd. Imeli smo sedem postaj in na postajah različne naloge. Učenci so morali zabijati žeblje v les, hoditi po močvirju, metati kopje, poiskati živalske slike, prepoznati gobe, plezati kot lenivec, metati kostanje in izdelati slike iz raznih semen. Učenci so z veseljem hodili od postaje do postaje in reševali naloge. Med potjo so imeli potni nalog, v katerega so se zapisale dobljene točke. Ko se je končala olimpijada, so lahko igrali namizni tenis, skakali na skakalni deski in naredili lončarske izdelke. Po pogostitvi smo razglasili rezultate, vsaka skupina je dobila tudi diplomo. Poslovili smo se s tem, da bomo naslednje leto organizirali drugo gozdno olimpijado. Zelo nas je veselilo, da smo imeli vsaj en dan veliko učencev na naši mali šoli. ljudske pevke. Benjamin Sukič (harmonika) in rabskih in goričkih plesov. Njihova mentorica je Marija Rituper, na harmoniki jih je spremljal Boris Velner. porabskih. Holec ravnateljica Porabje, 15. oktobra 2009 PETEK, 16.10.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 9.35 RISANKA, 9.45 MERLE, DOK. FILM, 10.00 ENAJSTA ŠOLA, 10.30 DOLGCAJT, 11.30 TO BO MOJ POKLIC: SLAŠČIČAR, 11.55 TO BO MOJ POKLIC: DIMNIKAR, 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 BLIŽNJI RAJI: SLOVENIJA -DEŽELA TRIGLAVA, DOK. ODD., 14.05 POGLED NA... STOPNIŠČE V MARIBORSKEM GRADU, 14.15 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 RISANKA, 16.05 IZ POPOTNE TORBE: PAPIRNATI ZMAJI, 16.25 LINUS IN PRIJATELJI, NORV. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 ANICA IN MATERINSKI DAN, OTR. NAN., 18.35 LOJZEK, RIS., 18.40 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 POLNOČNI KLUB, 0.10 DUHOVNI UTRIP, 0.25 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 16.10.1991, 0.50 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL PETEK, 16.10.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 12.00 TV PRODAJA, 12.30 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR, 12.55 UMETNI RAJ, 13.20 EVROPSKI MAGAZIN, 13.50 ČRNO BELI ČASI, 14.05 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 16.10.1991, 14.30 ŠPORT ŠPAS, 14.55 NA UTRIP SRCA, 14.55 OB 80-LETNICI BALERINE LIDIJE SOTLAR, 15.35 KOMORNE OPERE, 15.50 TV PRODAJA, 16.20 CIRCOM REGIONAL, 16.50 PRIMORSKI MOZAIK, 17.20 MOSTOVI -HIDAK, 18.00 V DOBRI DRUŽBI Z BLAŽEM, 19.25 LONDON: SV. PRVENSTVO V GIMNASTIKI, MNOGOBOJ (Ž), 21.20 KINGDOM, ANG. NAD., 22.05 MORILČEVA TARČA, AM. FILM, 23.40 ČLOVEK GRIZLI, AM. DOK. FILM, 1.20 GANDŽA, AM. NAD., 1.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 17.10.2009, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.30 PRAVLJICE IZ MAVRICE: O BOBENČKU IN PALIČKAH; MIHEC IN MAJA: PETER MEŠETER, OTR. SER.; NOTKOTI: MELODIJA, LUTK. SER.; RIBIČ PEPE: RRRIBNICA, OTR. NAD., 9.05 MALE POŠASTI, AM. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.20 SHILOH - VSE ZA PSA, AM. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 ZDRAVJE, 16.30 USODA, 16.35 ALTERNATIVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 ZAKAJ PA NE, 17.40 NA VRTU, 18.05 NAGRADNA IGRA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 MALA KRALJIČNA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 REVEŽI Z BEVERLY HILLSA, AM. FILM, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 HRI-BAR, 23.35 V KOLESJU PRAVICE, ANG. NAD., 0.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 17.10.1991, 1.05 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL SOBOTA, 17.10.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.15 SKOZI ČAS, 9.25 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 17.10.1991, 9.50 POLEMIKA, 10.50 POSEBNA PONUDBA, 11.10 CIRCOM REGIONAL, 11.40 PRIMORSKI MOZAIK, 12.10 ZGNZ -BIG FATHER/2, 12.35 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 14.00 JADRANJE BARKOLANA, REPORTAŽA, 14.45 LJUBLJANA: NOGOMET, TEKMA PRVE LIGE: OLIMPIJA -MARIBOR, 17.00 NOGOMETNI MAGAZIN NZS, 17.45 LJUBLJANA: ROKOMET (Ž), KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO 2010: SLOVENIJA - BELORUSIJA, 19.30 SV. PRVENSTVO V GIMNASTIKI, 22.05 BLEŠČICA, 22.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 23.00 LJUDJE IN MIŠI, AM. FILM, 0.45 ŠTEVILKE, AM. NAD., 1.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 18.10.2009, I. SPORED TVS 7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN.; COFKO COF, RIS.; MARČI HLAČEK, RIS., 9.50 ŠPORT ŠPAS, 10.15 IZGINULA LJUDSTVA, FR. DOK. NAN., 10.45 SLEDI, 11.15 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NA ZDRAVJE!, 14.30 PRVI IN DRUGI, 15.00 NLP, 15.00 GLASBENI TROBOJ, 15.15 ŠPORTNE NOVICE, 15.20 GLASBENI TROBOJ, 15.40 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.50 ŠPORT, 16.00 DRUŽABNA, 16.30 KUHARSKA ODDAJA Z NIGELLO LAWSON, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 17.15 NAGLAS!, 17.25 FOKUS, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MAKS IN RUBI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 DRUŽINSKE ZGODBE, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.05 KOMISAR IN MORJE, NEMŠ. NAD., 0.35 DNEVNIK, 0.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.25 INFOKANAL NEDELJA, 18.10.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.40 TV PRODAJA, 9.10 SKOZI ČAS, 9.20 GLOBUS, 9.50 29. TEKMOVANJE SLOVENSKIH GODB, MARIBOR 2009 -DELAVSKA GODBA TRBOVLJE, 10.35 TV PRODAJA, 11.05 MED VALOVI, 11.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 12.00 TURBULENCA, 12.50 RAD IGRAM NOGOMET, 13.20 TV PRODAJA, 13.55 LONDON: SP V GIMNASTIKI, 17.30 ROKOMET, TEKMA LIGE PRVAKOV: CHAMBERY - GORENJE, 18.50 RALLY IDRIJA, REPORTAŽA, 19.00 ŠPORTNI FILM, 19.25 SLOVENCI PO SVETU: OBISK PRI SLOVENCIH V UPSALI NA ŠVEDSKEM, 20.00 SANJSKA POTOVANJA: QUEENSLAND, ANG. DOK. SER., 20.55 NESMRTNIK, NORV. NAD., 22.00 NA UTRIP SRCA, NEMŠ. DOK. FILM, 22.50 DEADWOOD, AM. NAD., 23.40 MOŠKI KOT PRILOGA, AM.-FR. FILM, 1.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 19.10.2009, I. SPORED TVS 6.30 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 SMRKCI, RIS., 9.30 RISANKA, 9.40 ANIMALIJA, RIS., 10.10 ŠPORT ŠPAS, 10.40 PRIČEVANJA POLITIČNIH ZAPORNIKOV, DOK. FILM, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 KONCERT Z DARJO ŠVAJGER, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 MORSKA DOGODIVŠČINA, LUTK. NAN., 16.05 AJKEC PRI RESTAVRATORJIH, 16.25 MIHEC IN MAJA: PETER MEŠETER, OTR. SER., 16.30 RIBIČ PEPE: RRRIBNICA, OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 HUPKO, TROBILKA IN PIHEC, RIS., 18.45 TONI IN BONI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 POLEMIKA, 21.00 UMAZANI PLES, AM. NAD., 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PODOBA PODOBE, 23.25 GLASBENI VEČER, 0.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 19.10.1991, 1.10 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL PONEDELJEK, 19.10.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.20 TV PRODAJA, 9.50 SOBOTNO POPOLDNE, 12.00 TV PRODAJA, 12.30 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 12.45 29. TEKMOVANJE SLOVENSKIH GODB, MARIBOR 2009, 13.30 SLOVENCI V ITALIJI, 14.00 POSEBNA PONUDBA, 14.20 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 19.10.1991, 14.50 OSMI DAN, 15.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 16.00 RAD IGRAM NOGOMET, 16.30 PRVI IN DRUGI, 17.00 ROKOMETNI MAGAZIN LIGE PRVAKOV, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: DIMNIKAR, 17.55 PARIZ, ANG. DOK. SER., 18.55 DERREN BROWN, MISELNI TRIKI, 19.05 ZDRAVJE, USODA, ALTERNATIVA, 20.00 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 POZDRAV AFRIKI, NOGOMETNA ODDAJA, 22.30 KNJIGA MENE BRIGA, 22.50 GOSPODIČNA JULIJA, ANG. FILM, 0.25 NATIONAL GEOGRAPHIC, DOK. SER., 1.20 INFOKANAL * * * TOREK, 20.10.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 ZGODBA O MAGNETNEM DEČKU, 9.50 RIBIČ PEPE: RRRIBNICA, OTR. NAD., 10.15 AJKEC PRI RESTAVRATORJIH, 10.35 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11.05 NATIONAL GEOGRAPHIC, DOK. SER., 12.00 DRUŽINSKE ZGODBE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.35 PODOBA PODOBE, 14.00 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK, RIS., 16.10 MELODIJA, LUTK. SER., 16.25 SKRIVNOSTI V PESKU, FR. DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 SLOVENSKE VEŠČE, DOK. SER., 18.00 ZGNZ - BIG FATHER/2, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FLETNI GAJI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 FRANČIŠEK - BRAT VSEM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00ZGODBA O INDIJI: ZLATA DOBA, ANG. DOK. SER., 0.00 PRAVA IDEJA!, 0.25 LOV NA ČAROVNICE: SLOVENSKE VEŠČE, 0.55 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 20.10.1991, 1.20 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL TOREK, 20.10.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.25 TV PRODAJA, 7.55 DOBER DAN, KOROŠKA, 8.25 CITY FOLK, 8.50 NLP, 11.55 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 12.50 NA LEPŠE, 13.15 BLEŠČICA, 13.45 STUDIO CITY, 14.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 20.10.1991, 15.05 POZDRAV AFRIKI, 15.35 SLEDI, 16.05 TV PRODAJA, 16.35 KOŠ, 17.00 GLASNIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 V DOBRI DRUŽBI S SMILJANOM, 19.00 VEČERNI GOST: PROF. DR. ERVIN PODGORŠAK, 20.00 MUZIKAJETO: JIMI HENDRIX, 20.30 GLOBUS, 21.00 PRAVA IDEJA!, POSLOVNA ODDAJA, 21.30 OBRAZI DRUGAČNOSTI: PTIČKI BREZ GNEZDA, DOK. SERIJA, 22.00 ZGODBA ADELE H., FR. FILM, 23.30 DOKTOR ŽIVAGO, RUS. NAD., 0.20 DERREN BROWN, MISELNI TRIKI, 0.35 INFOKANAL * * * SREDA, 21.10.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 MARČI HLAČEK, RIS., 9.30 MORSKA DOGODIVŠČINA, LUTK. NAN., 9.55 NOTKOTI: MELODIJA, LUTK. SER., 10.15 BOROVNIČEVI KOLAČKI, 10.30 ZGNZ -BIG FATHER/2, 10.55 KNJIGA MENE BRIGA, 11.15 LOV NA ČAROVNICE: SLOVENSKE VEŠČE, 11.55 FRANČIŠEK -BRAT VSEM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 POLEMIKA, 14.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 FERDI, RIS., 16.05 MALE SIVCE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ROBOTKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 S TREBUHOM ZA KRUHOM, ŠP. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.20 TURBULENCA, 1.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 21.10.1991, 1.35 DNEVNIK, 2.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 INFOKANAL SREDA, 21.10.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.25 TV PRODAJA, 11.55 SPET DOMA, 13.40 HRI-BAR, 14.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 21.10.1991, 15.05 PRAVA IDEJA!, 15.30 GLASBENI VEČER, 16.35 TV PRODAJA, 17.05 MOSTOVI -HIDAK, 17.35 ČRNO BELI ČASI, 17.55 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 18.45 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 19.00 NA VRTU, 19.25 Z DAMIJANOM, 20.00 POGOVOR Z IRENO GRAFENAUER, 20.50 DOKUMENTARNA ODDAJA, 21.40 ČIGAVO BO TVOJE ŽIVLJENJE, DOK. FELJTON, 22.10 PUPILIJA, PAPA PUPILO PA PUPILČKI, PRIMER REKONSTRUKCIJE GLEDALIŠKE PREDSTAVE, 0.25 SLOVENSKA JAZZ SCENA: BRATKO BIBIČ & THE MADLEYS - UTRINKI Z DOMAČEGA VRTA, 1.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 22.10.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NILS HOLGERSON, RIS., 9.35 MALE SIVCE CELICE, 10.15 BERLIN, BERLIN: NE LJUBIM TE, NE LJUBIŠ ME, NEMŠ. NAN., 10.45 TURBULENCA, 11.35 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, 13.50 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANIMALIJA, RIS., 16.10 KARATEISTKA AŠA, DOK. FILM, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 SIMFONORIJE, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 21.00 20 LET PO PADCU ŽELEZNE ZAVESE, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 22.10.1991, 0.00 DNEVNIK, 0.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.00 INFOKANAL ČETRTEK, 22.10.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 12.00 TV PRODAJA, 12.30 GLOBUS, 13.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 22.10.1991, 13.25 SANJSKA POTOVANJA: QUEENSLAND, ANG. DOK. SER., 14.15 NA LEPŠE, 14.45 SLOVENSKA JAZZ SCENA: BRATKO BIBIČ & THE MADLEYS, 15.30 TV PRODAJA, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 POMAGAJMO SI, ODDAJA TV KOPERCAPODISTRIA, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC, 18.00 ŽELITE, MILORD?, ANG. HUM. NAD., 19.00 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA OTRIN, 21.00 NOGOMET, TEKMA EVROPSKE LIGE: CELTIC -HAMBURG, 22.55 LJUBICE, ANG. NAD., 23.45 NOGOMET, EVROPSKA LIGA: VRHUNCI DNEVA, 0.15 ED WOOD, AM. FILM, 2.20 ZABAVNI INFOKANAL Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada Naslov uredništva: RS za Slovence v zamejstvu in po svetu H-9970 Monošter, ter Javnega sklada za narodne in etnične Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, manjšine na Madžarskem. tel.: 94/380-767; Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 e-mail: porabje@mail.datanet.hu HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale ISSN 1218-7062 ČASOPIS države 52 EUR ali 52 USD. Tisk: SLOVENCEV NA MADŽARSKEM TISKARNA KLAR d.o.o. Številka bančnega računa: HU15 1174 Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 7068 2000 1357, Glavna in odgovorna urednica Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič Poslušalcom Radiona Monošter Že se pá čüje Radio Monošter na gorenjesinčarski frekvenci