Šentjur do 0 ŠENTJURSKE 2010 šentjur) J 0097566,4 COBISS o Knjižnica Šentjur m M'estni trg 5b Šentjur Peter Žmaher s p ' ' ' Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjui _ Telefon 03/ 749 26 00, Gsm 041 596 790 v Alposu? Anonimke odnesle Branka Gorečana a padla v Šentjurju 1400 prostovoljcev čistilo Šentjur strankamladihslovenije upora proti o^uj^n prazniku delamj LO SMS Šentjur Brezplačno šivanje zaves MOJ DOM v trgovini Resevnn Mesini trg 4, Šentjur PROGRAM ŠENTJURJEVEGA 2010 (od 22.aprila do 2.maja 2010) Četrtek, 22. aprila 2010 Odprtje razstave Naravno je zdravo in razglasitev rezultatov ocenjevanja vin in letošnjega Ipavčevega vina Zgornji trg, Šentjur, razstavni prostor v Ul. skl. Ipavcev 17 (vhod z dvorišča) ob 19.00 uri Petek, 23. aprila 2010 Razstava Naravneje zdravo Zgornji trg, Šentjur, razstavni prostor v Ul. sklad. Ipavcev 17 (vhod z dvorišča) od 10.00 do 19.00 ure Jurčkovanje Zgornji trg, Šentjur, prireditveni prostor na dvorišču Ul. skl. Ipavcev 17 od 16.00 do 19.00 Sobota, 24. aprila 2010 Šentjurjev sejem Zg. trg, Šentjur od 8.00 do 20.00 Razstava Naravno je zdravo Zg. trg, Šentjur, razstavni prostor v Ul. sklad. Ipavcev 17 (vhod z dvorišča) od 8.00 do 20.00 Šentjurjev pohod Potek: OŠ Franja Malgaja-Rozalija- Botričnica-Zgornji trg ob 9.00 Tradicionalni turnir za prehodni pokal Šentjurjevega Športni park Šentjur ob 9.00 Tekmovanje v kuhanju »kisle župe« Zgornji trg, Šentjur od 9.00 do 11.00, Razbojnik Cefizelj in butalska pamet Zgornji trg, Šentjur, vrt Ipavčeve hiše ob 11.00 II. tekmovanje v vlečenju vrvi za pokal Šentjurjevega Zgornji trg, Šentjur ob 12.00 Jurjeva povorka konjskih vpreg in konjenikov Ulica ob športnem parku v Šentjurju ob 15.30 Koncert Prifarskih muzikantov Zgornji trg, Šentjur ob 16.30 Manufaktura Mojstra Janeza Zgornji trg, Šentjur ob 17.30 X. revija narodno zabavnih ansamblov in pevcev občin Šentjur in Dobje Zgornji trg, Šentjur, prireditveni prostor na dvorišču Ul. skl. Ipavcev 17 Šentjurjeva veselica Zgornji trg, Šentjur, prireditveni prostor na dvorišču Ul. skl. Ipavcev 17 ob 20.00 ŠentRock 2010 Kulturni dom Šentjur od 20.00 Nedelja, 25. aprila 2010 Maša ob prazniku sv. Jurija Cerkev Sv. Jurija in ploščad pred cerkvijo ob 10.00 uri XIV. Jurjevo srečanje pihalnih orkestrov Zgornji trg, Šentjur, ploščad pred cerkvijo Sv. Jurija ob 18.00 uri V primeru dežja bo koncert pod šotorom na prireditveni prostor na dvorišču Ul. skl. Ipavcev 17 v Zgornjem trgu v Šentjurju. Ponedeljek, 26. aprila 2010 XX. Jurjeva revija odraslih pevskih zborov in vokalnih skupin Večnamenska dvorana POŠ Blagovna ob 18.00 Torek, 27. aprila 2010 lil. razstava starodobnih avtomobilov in motorjev Železniška postaja Šentjur od 8.00 dalje Nedelja, 2. maja 2010 Koncert slovenske etno glasbe v izvedbi skupine Marko banda iz Beltincev Cerkev na Botričnici ob 19.00 e Zamere do groba Pravijo, da časopis, ki nima tožb na sodiščih, ni dober časopis. V dveh primerih, o katerih nameravam pisati, gotovo ne bo tako hudo, toda so nastale takšne zamere, kot jih ljudska modrost poimenuje z dogrobnimi. V prvem primeru gre za spor predsednice Odbora za šport Mire Jazbec (MJ) in športnih pedagogov (ŠP), v drugem pa za več ali manj osebni obračun predsednika SDS Jožeta Koržeta s Šentjurskimi novicami oziroma, bolje rečeno, z menoj kot avtorjem članka. Vsakršne zamere so težava, če pa nastanejo na javni sceni, so težava na kvadrat in zaslužijo dodatno pozornost. Res sta za vsako zamero potrebna vsaj dva, pravi krivec Pa je vendarle praviloma le eden. Konflikt med predsednico Komisije za šport MJ ter Športno zvezo Šentjur (ŠZŠ) in športnimi pedagogi (ŠP) se že Po prvi izmenjavi »ognja« zdi dokončen. Formalno ga je končala MJ, vsebinsko pa zagotovo ŠP s svojo sovražno govorico. Da se je kaj takega lahko zgodilo akademsko izobraženim in javnosti izpostavljenim ljudem, je presenečenje. Lahko je samo posledica varljivega občutka, da so nekaj posebnega. Učitelji, vključno s športnimi pedagogi, čeprav po er>i strani še kako ranljivi, so navzven že dolga leta zaščitena skupina, ki je lahko samo oh in ah krasna, in ko je prišla neka Mira, ki naj bi znala le knjige zlagati, in jim med drugim tudi pove, kar sicer vsi vemo, da izven tistega, za kar so plačani, recimo za kraj, kulturo, politiko in tudi šport ne naredijo prav veliko, je takšen ogenj v strehi, da rešitve več ni videti. Nekaj podobnega se je zgodilo med predsednikom občinske SDS Jožetom Koržetom in menoj. Ko sem jaz, ničvredni pisun Šentjurskih novic, nastavil ogledalo »Koržetovi« volilni konferenci SDS, ki je dejansko bila parodija strankarske demokracije, je človek »popenil«. Ker je pač predsednik najmočnejše šentjurske stranke, poln raznih pomembnih funkcij in skupaj z županom Tislom obvladuje vse pore šentjurskega javnega življenja, skratka je nenadomestljiv. Od politika bi pričakoval, če se že ni pripravljen sprijazniti s svojo podobo v ogledalu, da bo odgovoril z argumenti, ne pa da je padel na raven izključujočega osebnega »pljuvalnega« obračuna. Če se to zgodi prvemu politiku Šentjurja, pa čeprav na štiri (pravzaprav šest) oči, hm, se nam ne piše dobro. Kako se izogniti zameram in jih nadomestiti z dialogi? Težko. Nekaj sčasoma naredi kultura, kaj več in po bližnjici pa morda volitve. F. Kovač Od politika bi pričakoval, če se že ni pripravljen sprijazniti s svojo podobo v ogledalu, da bo odgovoril z argumenti, ne pa da je padel na raven izključujočega osebnega »pljuvalnega« obračuna. Mesečnik Šentjurske novice izdaja: Šentjurske novice, d.o.o., Dušana Kvedra 11, Šentjur Glavni in odgovorni urednik: Franc Kovač Lektoriranje: Eva Kovač Postavitev in oblikovanje: Jure Godler Naslovnica: foto Gašper Gobec Tisk: Tiskarna Petrič, Slovenske Konjice 8,5% DDV je vračunan v ceno Naslov uredništva: Dušana Kvedra 11, pp 43, 3230 Senjur Telefon: 03 574 15 00 E-pošta: sentjurske.novice@siol.net Transakcijski račun: 06000-0105036264 Naklada: 1000 kom Naslednja številka: 18. maj 2010 Časopis je vpisan v evidenco javnih glasil,ki jo vodi Urad za informiranje, pod zaporedno številko 1056. V torek 30. marca je bila verjetno zadnja vsebinska seja občinskega Nadzornega odbora (NO). Na njej so sprejeli več sklepov, med njimi so najopaznejši tisti, s katerimi so člani dali vedeti, da imajo »tega heca« dovolj in se počasi poslavljajo od svojega mandata. NO je na splošno dokaj brezzoba nadzorna inštitucija, v šentjurskem primeru, ko imajo v njem koalicijske stranke tako predsednika kot večino članov, pa je sploh bilo iluzorno pričakovati od njega kaj drugega. Odbojkarsko igrišče na mivki preplačano za 37.000 € S to temo sta se zadolžena člana NO Stane Zatler (SD) in Franc Gračnar (NSi) ubadala dobro leto, toda v svojem prvem poročilu menda nista ugotovila ničesar spornega (ko so poročilo obravnavali, so izključili javnost), nato so nadzorniki na zahtevo Mire Jazbec (SDS) in Odbora za občinsko premoženje pridobili izvedeniško mnenje. Tega je na seji predstavila izvedenka Milenka Špenger Benko iz Griž. Njena ugotovitev, da je bilo odbojkarsko igrišče preplačano za skoraj 40%, pravzaprav ni presenetilo nikogar. Iz razprave je bilo mogoče razumeti, zlasti direktor OU Jože Palčnik je vztrajal na tem, da je nesporno ugotovljeno, da zakon o javnem naročanju v tem primeru ni bil kršen in da tudi številke še niso dokončne. NO je odločil, da bosta Gračnar in Zatler izvedenkino poročilo skupaj z odzivnim poročilom Občine vzela še enkrat v roke ter pripravila končno poročilo. Direktor OU Palčnik je neuradno napovedal možnost odškodninske tožbe do podjetja, ki je imelo nadzor. Končno poročilo, ki naj bi vendarle prišlo na svetlo še pred jesenskimi volitvami, bo predstavljalo brez dvoma največji dosežek NO tega mandata. Če se ne bo spet kaj zakompliciralo. Občina je slabo gospodarila s stanovanjskim fondom Nadzor poslovanja z občinskimi stanovanji in poslovnimi prostori sta opravili Pavla Skok in Marija Budiša. V svojem izčrpnem 16 strani dolgem poročilu je M. Budiša ugotovila, da Občina s stanovanjskim fondom ni ravnala gospodarno in da je največkrat nezakonito zapravljala javna sredstva v korist Atrija. NO je poročilo sprejel, ga pravočasno posredoval občinski upravi, toda poročilo, ki so ga svetniki dobili zadnji hip na klop, je prišlo na dnevni red seje pod »sumljivo« točko Aktualno, nazadnje pa so ga svetniki zadnji hip celo umaknili z dnevnega reda. Marija Budiša, ki je bila na seji OS poročevalka, je bila seveda ogorčena in je zato poskušala NO prepričati, da gre v tem primeru za nesprejemljivo kršitev občinskega statuta in še zlasti za omalovaževanje NO. Predlagala je, naj NO od občinske uprave zahteva dokumente, šlo pa naj bi za 6 dodatnih sklopov, na osnovi katerih bi lahko ocenili, koliko občinskega stanovanjskega denarja je v zadnjih 5 letih res šlo po zlu. Po dolgem prerekanju, v katerem je direktor Palčnik ugotavljal, da predlog Marije Budiša ni le nerealen, temveč je tudi v nasprotju s samim sklepom o izvedbi nadzora, so svetniki s preglasovanjem sprejeli nekoliko presenetljiv sklep, da se s to temo ne bodo več ukvarjali, poročilo pa bo ostalo takšno, kot je. Nadzor Ipavčeve 17 seje končal pri stopnicah Ta točka je bila uvrščena na dnevni red na zahtevo Rudija Gajška, ki je vztrajal, daje v povezavi s to gradnjo, kije stala Občino nekaj več kot 1,3 milijona €, ostalo toliko neodgovorjenih vprašanj, da je potrebno, da zadevo vzame v roke Računsko sodišče RS. Marija Budiša (SDS), ki je skupaj z Gajškom do znane afere z izginulimi dokumenti in spora z Eriko Kosi operativno delala na tem nadzoru, mu je pritrdila, saj ona dva pri tem nadzoru »nista prišla dalje kot do stopnic«. Nato se je razvila razprava o tem, zakaj zadeve NO ni dorekel in kaj lahko še sploh stori. Direktor Palčnik je menil, da se je za prekinitev nadzora odločil NO, čeprav je imel vso podporo vodstva Občine, nadzorniki pa so se izgovarjali na spor z Kosijevo in pa na čakanje na poročilo Državne revizijske komisije (DRK). Toda DRK revizije sploh ni delala, je pa na pobudo neznanega prijavitelja kaznovala župana Tisla za nekakšen prekršek v tej povezavi, toda o tem NO kot tudi direktor Palčnik uradno nista vedela ničesar. Razmišljali (Zatler, Skokova) so o možnosti izvedenskega pregleda, a so nazadnje s preglasovanjem z glasovi Gobca, Zatlerja, Gračnarja, Skokove in Pušnika gladko zavrnili Gajškov predlog glede Računskega sodišča. Občinskemu svetu bodo poslali le prvo delno poročilo, kot sta ga pred dvema letoma pripravila Budiševa in Gajšek, kar pomeni, da je afera »Ipavčeva 17« dokončno izginila pod preprogo. NO, ki ga bo do konca mandata operativno vodila podpredsednica Budiševa, se do konca mandata ne namerava lotevati novih nadzornih podvigov. Končno poročilo o igrišču na mivki in okvirni pregled zaključnega računa sta njegov letošnji domet. FK ______(NE)ZNANKE KRIZE V ŠENTJURSKEM GIGANTU Se Alpos lahko reši? Jasnega odgovora ni mogoče podati, vodstvo družbe naj bi reševalo nastale razmere, vendar se je odločilo, da z mediji ne komunicira. Dejstvo je, da je Alpos v letu 2009 pridelal 10,5 milijona evrov izgube in v primerjavi z letom 2008 zabeležil skorajda 60 odstotkov manj prihodkov. Recesija je močno zarezala v največje šentjursko podjetje, ki naj bi imelo težave tudi z blokiranimi transakcijskimi računi, vendar so delavci plače vsaj do sedaj dobivali redno. Alposovim direktorjem v zadnjih mesecih zagotovo ni lahko, vsaj kar se tiče poslovanja največjega šentjurskega Podjetja. Ljubljanska borza je konec marca objavila podatke o poslovanju Alposa v letu 2009. Podjetje je zabeležilo 34,79 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 58,8 odstotka manj kot v letu 2008. Pod črto to pomeni, da je Alpos v letu 2009 ustvaril 10,5 milijona evrov izgube, s preneseno izgubo je to že skoraj 12 milijonov evrov. Vodstvo je prek Ljubljanske borze Pojasnilo, da je glavni razlog za upad dohodkov seveda recesija, poslovanje se ie slabšalo iz meseca v meseca, kljub nekaterim indicem, da se bodo razmere na trgu umirile, se to ni zgodilo. Glavna razloga za izgubo sta za 28,3 odstotka manjša količinska prodaja metalurških izdelkov ter za več kot tretjino nižji nivo Povprečnih prodajnih cen teh izdelkov. Kompleksnost blokiranih računov Neuradni namigi, da ima Alpos velike težave s poslovanjem, iz podjetja prihajajo ze nekaj mesecev. Ljubljanski Dnevnik je poročal, da ima podjetje že več kot mesec dni blokirane vse račune pri 12 bankah v Sloveniji, na njegovih hčerinskih družbah Pa naj bi imeli NKBM in Factor banka zastavne pravice zaradi neporavnanih terjatev. Zaradi dolga naj bi jeseniški Acroni vzel v zastavo Ekološko peč, orenjci naj bi zasegli tudi proizvodno opremo v Cevarni. O razmerah v Alposu smo želeli podrobno Povprašati tudi vodstvo. Prejšnji teden Je bil direktor Mirjan Bevc na službeni Poti v tujini, v ponedeljek pa so nam 12 njegovega tajništva na 9 konkretnih vprašanj suhoparno odgovorili, da so zakonsko in statutarno obvezani, da vse občutljive informacije najprej objavijo na borznih in lastnih spletnih straneh, šele na to jih lahko komentirajo za medije. Bevc v zadnjem času medijem res ni dajal izjav. Izjema je bi njegov pogovor za Slovensko tiskovno agencijo, ko je ob vprašanju, ali ima Alpos res že več mesecev blokirane račune dejal, da gre za kompleksno zadevo in hkrati zatrdil, da Alpos nima posebnih težav, zato je kakršna koli panika odveč. Tik pred veliko nočjo se je vodstvo Alposa znova oglasilo prek Ljubljanske borze, kjer so potrdili, da je poslovanje programa metalurgija (cevarstvo in pločevina) oteženo, vendar so z bankami in z lastnikom največjega dobavitelja na področju metalurgije našli ustrezne rešitve, ki bodo kratkoročno in dolgoročno zagotovile pogoje za finančno konsolidacijo in nadaljnje poslovanje družbe in celotne skupine Alpos. Kaj takšne rešitve pomenijo v praksi, kdo in kako je zastavil pravice, kakšne pogoje so postavile banke in kako so se domenili z Acronijem, so kajpada uradno skrivnost. In seveda hkrati hvaležna tema alpoških govoric. Dejstvo je, da v Cevarni še naprej delajo po skrajšanem delovnem času, vendar pa je jasno, da dolgoročno tako ne bo šlo več dolgo. Težava pa je tudi v tem, da Alpos s svojimi izdelki nastopa v branžah, ki so še vedno v globoki gospodarski krizi. Vodijo finančne poti tudi v Liechtenstein? Odnosi niso dobri niti med predstavniki lastnikov v nadzornem svetu, ki mu predseduje Vladimir Šprah, tudi eden večjih lastnikov podjetja, ki naj bi po neuradnih podatkih želel prodati svoj delež, vendar zaenkrat neuspešno. Zanimivo, da je Alposova uprava pred kratkim odstopila od izpodbojne tožbe na sklep o imenovanju nadzornikov, ki jo je vložila lani. Takrat so bili na predlog solastnika Benkol Establishmenta za nadzornike imenovani Milan Pirc, Stojan Oštir, Iztok Šprah in Vladimir Šprah, čemur je Alposova uprava nasprotovala. Časnik Dnevnik je poročal, da je Benkol Establishment, ki je registriran v Liechtensteinu, najverjetneje povezan z drugim solastnikom Alposa, Remos naložbami, katerega solastnika sta prek podjetja Forplan Iztok in Vladimir Šprah. Slednji je sicer kakršne koli povezave ali lastništvo liechtensteinskega »nabiralniškega« podjetja (v Vaduzu imajo samo naslov) za Dnevnik zanikal. Benkol Establishment ima 21,1 odstotka Alposovih delnic, pri čemer je še bolj zanimivo to, da je lani Alpos na njihov predlog razdelil tudi približno 240.000 evrov od 315.000 evrov bilančnega dobička. Temu je uprava zaradi gospodarske krize in zaostrenih finančnih razmer nasprotovala. L.H. Koga financira Alpos? Iz poslovnih izkazov je razvidno, da ima Alpos pri bankah najetih 14 milijonov evrov dolgoročnih posojil in 63,5 milijona kratkoročnih. Do dobaviteljev ima več kot 28 milijonov evrov obveznosti. Zanimivo, da je lani družba obseg danih posojil povečala na 15,8 milijona evrov, pri čemer je več kot 10 milijonov evrov, kar je približno toliko, kot so zabeležili izgube, namenila za financiranje tretjih oseb! Koga je Alpos kreditiral in zakaj? e Podpredsednica občinskega Nadzornega odbora (NO) mag. Marija Budiša, upokojena inšpektorica bivše Službe družbenega knjigovodstva, je prav zaradi teh svojih izkušenj odločilno zaznamovala delo NO v tem mandatu. Kljub temu, da je kot članica in predstavnica SDS v NO gotovo bila pod pritiskom svoje stranke in podžupana Koržeta, se je nekajkrat presenetljivo odločno lotila svojega nadzornega dela. Poleg Rudija Gajška (SMS) je bila edina, ki je svojo vlogo nadzornika občinske oblasti vzela skorajda z opozicijsko vnemo. Toda, žal, se je njena odločnost v intervjuju razblinila, najbolj kočljivim vprašanjem seje spretno izognila. Gospa Budiša, kako ste zadovoljni s svojim delom v NO? Ali ima NO, v katerem ima večino županova vladajoča koalicija, poleg tega pa še predsednika in podpredsednico, sploh smisel, ali pa gre bolj za metanje peska v oči volivcem? Lahko rečem, da sem s svojim delom zadovoljna. Čeprav sem članica SDS, imam trdno hrbtenico in dovolj znanja, da sem lahko bila samostojna pri svojem delu. O smiselnosti NO, v kateri ima večino županova koalicija, je seveda dovoljeno dvomiti, toda dejstvo je, da ljudje od nas pričakujejo preveč in da je končno župan tisti, ki je nazadnje odgovoren. Toda pritiski so bili? Neposrednih pritiskov ni bilo, res pa je, da sem pri nadzoru Ipavčeva 17 s strani gospe E. K. bila deležna stvari, kakršnih v svojem življenju in karieri finančne inšpektorice nisem nikoli doživela: poniževanje, ukazovanje, razvrednotenja dela, onemogočanje nadzora ... Oba nadzornika sva bila celo obdolžena, da sva ukradla nekaj listin. Si predstavljate, da nama je Kosijeva v obraz rekla, navajam: »... Investicijski elaborat vam bom izročila, nanj se tako ne spoznate, o javnih naročilih pa tako nič ne vesta ...«. Sicer pa menim, da bi bil prvi pogoj za uspešno delo NO neodvisna strokovna in pravna pomoč, saj bi se le tako lahko izognili konfliktu interesov. Kljub temu, da je NO tega mandata bil v primerjavi s prejšnjimi NO izjemno delaven, je njegov izkupiček na koncu vendarle skromen. Najbolj odmevne afere tega mandata »Ipavčeva 17«, »Izgubljeni dokumenti«, »Odbojkarsko igrišče na mivki« in ne nazadnje tudi ugotovljene nepravilnosti pri gospodarjenju z občinskimi stanovanji in poslovnimi prostori so v bistvu ostale nedorečene. Ne bi soglašala, da je izkupiček našega mandata skromen in da so ostale stvari nedorečene. Kot mediji in davkoplačevalci enostavno preveč pričakujete od NO. S sredstvi davkoplačevalcev vse dni v letu razpolaga župan občine s svojo ekipo in on je prvi odgovoren za zakonitost. Izvoljen je od davkoplačevalcev, ti so mu zaupali v bistvu svoj denar, zato je tudi njim odgovoren. O njegovi zaupnici bodo lahko odločali kmalu na volitvah. Možnosti NO so omejene zakonsko, pa tudi s finančnega, pravnega, tehničnega in strokovnega vidika, toda kar smo lahko, smo naredili. Najbolj v nebo vpijoč je prav gotovo primer izgradnje Ipavčeve 17. Znano je, da sta z nadzornim pregledom začela vi in Rudi Gajšek, toda je kmalu prišlo do znanega incidenta z Eriko Kosi in izginotjem nekaterih dokumentov. Kot mi je znano, ste takrat naredili tudi prvo poročilo, v katerem ste nakazali kar nekaj sumov, da gre pri Ipavčevi 17 za velike nepravilnosti. Toda potem se je vse ustavilo, kljub temu, da ste za nadaljevanje nadzora imeli vso formalno in politično podporo. Kdo je dejansko ustavil nadzor Ipavčeve 17? Komu bi lahko koristilo izginotje tistih dokumentov? Glede incidenta z E. K. in izginotjem dokumentov ste pravilno informirani. O tem je še v teku sodni postopek, toda mislim, da tisti dokumenti niso tako pomembni, saj se enake listine morajo nahajati tudi pri nasprotni stranki. Sumim, da je bil namen incidenta, da bi hitro zaključili nadzor. To je absolutno lahko koristilo le E. K., ki je takrat suvereno obvladovala vse investicije v občini. Nadzor Ipavčeve je ustavil sam NO, saj smo dve leti čakali na izsledke Državne revizijske komisije, ki pa jih ni bilo od nikoder. Dejstvo je, da je šlo pri tem nadzoru za zelo zahtevno delo, ki ga NO zaradi incidenta z E. K. in tudi časovno ni bil v stanju opraviti. Potrebno bi bilo pregledati ogromno dokumentacije, angažirati sodelovanje številnih izvedencev - strokovnjakov. Ne nazadnje, imamo nadzorniki svoje življenje, svoj prosti čas in, lepo vas prosim, za 120 €, kolikor mi je pripadalo za en nadzor, naj bi dneve in tedne razkopavala po Ipavčevi 17, se izpostavljala žalitvam itd. Saj nisem jedla norih gliv. Toda upam, da zadeva ni ad acta in da bo predana ustreznim službam in se bo končno le ugotovilo dejansko stanje. Očitno se vse vrti okrog vodje občinske službe vodenja investicij Erike Kosi, ki je bila veliko kasneje na tiho degradirana na drugo delovno mesto, toda z isto plačo, pa še v službo menda lahko hodi kadarkoli, ali pa sploh ne. Tako je vsaj slišati. To bi utegnilo kazati na to, da je vodstvo občine na nek način vpleteno v domnevno »kriminalizirano« delo Erike Kosi in je pravzaprav njen talec? Zakaj NO ni niti poskušal razjasniti teh povezav? Na to vprašanje vam lahko povem le to, kar izhaja iz Statuta občine Šentjur, da je za vse odgovoren župan občine. Naloga NO pač ni, da bi kontrolirali, kdaj in kdo hodi v službo ter kako dela. Zakaj Ipavčeve 17 niste predali Računskemu sodišču? Tako se je pač s preglasovanjem odločil NO. Sicer pa od Računskega sodišča ne bi mogli pričakovati kaj več kot Pritrdilno ali zavrnilno mnenje, od tega pa ne bi bilo veliko koristi. Znano je, da je Državna revizijska komisija, ki sicer projekta Ipavčeve 17 ni revidirala, vendarle kaznovala župana Tisla za nekakšne prekrške. Kaj je pravzaprav zakrivil župan Tisel? NO je že večkrat zahteval od občinske uprave in župana, da naj nam dajo informacije oziroma predložijo listine o tem prekršku in kaj mu DRK v zvezi 2 Ipavčevo 17 očita, vendar NO do danes tega ni dobil. Direktor Palčnik je večkrat rekel, da gre za privatno zadevo in zato teh listin nima, od župana pa smo dobili le kratek dopis, ki ni povedal ničesar. NO bo o tej zadevi prosil za posredovanje informacijske Pooblaščenke Muser Pirčeve. Menim, da bi ta listina morala biti predložena, kajti gre za občinsko investicijo, kar ni in ne more biti županova privatna zadeva. So osnovana ugibanja, da NO svojega dela na Ipavčevi 17 ne zaključi zato, ker bi ugotovljena poraba javnih sredstev imela lahko za posledico 'zgubo evropskih sredstev? S takšnimi govoricami nisem seznanjena, mislim pa, da na Občini niso tako nerodni, da se takšnim Posledicam ne bi znali izogniti. Tudi vaše sicer izčrpno poročilo o nadzoru gospodarjenja z občinskimi stanovanji in poslovnimi prostori je v bistvu ostalo na pol poti, ker so člani NO s preglasovanjem zavrnili vašo zahtevo za dodatne podatke, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti, za koliko je bil pravzaprav oškodovan občinski proračun. Kaj se je tu zgodilo? Vaša trditev, da je poročilo o nadzoru gospodarjenja z občinskimi stanovanji in poslovnimi prostori ostalo na pol poti, ne drži. NO je moje poročilo sprejel in bo predloženo OS. Ne glede na zaplete na 24. seji Občinskega sveta, ki je bila 18.03.2010, in ne glede na moje zahteve na seji NO, bo zadeva z utemeljitvijo in zahtevo odstopljena ustreznim službam v RS. Občinska uprava bi morala biti sama najbolj zainteresirana in ugotoviti, kakšen je znesek, ki so ga več let plačevali davkoplačevalci namesto najemojemalcev stanovanj. Afera »Odbojkarsko igrišče na mivki« se vendarle počasi bliža svojemu koncu. Člana NO Stanislav Zatler in Franc Gračnar, ki sta operativno izvajala ta nadzor, nista menda (seja NO je bila za zaprtimi vrati, zapisnika pa nam ni uspelo pridobiti) ugotovila nič spornega, toda izvedenka gospa Milena Špenger Benko je nato ugotovila, da je bilo igrišče preplačano vsaj za 37.000 €, skupni stroški izgradnje tega igrišča pa naj bi celo znašali preko fantastičnih 133.000 €. Na tej osnovi bosta ista nadzornika dopolnila svoje poročilo, na kar bo vsa zadeva skupaj z odzivnim poročilom šla na OS. Bo NO vsaj v tem primeru uspel dati piko na i, ali pa bo spet prišlo do zapletov, kijih bo prehitel konec mandata NO? V zvezi s to zadevo bi vam največ lahko povedala nadzornika, ki jih navajate. Meni je znano le to, da je bila za odbojkarsko igrišče sklenjena pogodba, dne 29.09.2008 za 94.000 €, le dan kasneje 01.10.2008 pa še aneks za 20.000 €, kar je razvidno iz izvedenskega mnenja, sporočila na seji NO, in da se finančna kartica ne ujema s pogodbami. Nisem vedeževalka, da bi lahko vedela, kaj bosta v poročilu napisala Zatler in Gračnar in kaj bo naredil NO v zvezi s tem. Jaz grem te dni na dopust in se z igriščem na mivki ne nameravam več obremenjevati. Prosim, če lahko na kratko povzamete, katere pomembnejše usmerjene nadzore je NO opravil in kakšni so bili njegovi izsledki? Izsledki in ugotovitve so navedeni v poročilih, možen je vpogled v vsa poročila. V skladu s Statutom in Poslovnikom NO bo predsednik NO podal celotno poročilo o delu NO v 4-letnem mandatu in bo predloženo občinskemu svetu. FK KOMENTIRAMO Franc Kovač Blišč in beda NO Nadzorne inštitucije na Občini so problem. Obstajata Nadzorni odbor (NO) in obvezna notranja revizija, a se je doslej še vedno pokazalo, da sta kljub temu, da imata v rokah dovolj močna orodja, povsem brezzoba. Oba sta preveč odvisna od župana, da bi lahko bila verodostojna. O interni reviziji, ki jo s pogodbo naroči in plača župan, se ne splača izgubljati besed. Gre za posel, vsaka revizorska hiša pa dobro ve, da ga je dobila prvič in zadnjič, če njeno poročilo ne bo takšno, kot se šika. Le nekoliko drugače je z NO. Ta je sestavljen politično, praviloma naj bi ga obvladovala opozicija, kar vsaj na teoretični ravni pomeni možnost kolikor toliko korektnega nadzora, toda na praktični ravni se ta možnost vsaj v Šentjurju vedno zašuštra. Po eni strani občinski svetniki strokovno niso v stanju narediti kaj več kot »z aviona« oceniti delo občinske oblasti, po drugi strani pa so v to oblast močno vpeti, zato je od njih nemogoče pričakovati, da bodo uspešno nadzirali v bistvu sami sebe. V tem mandatu so člani NO iz LDS Igor Gobec, predsednik, Marija Budiša iz SDS, podpredsednica, Zvonko Pušnik (SLS), Franc Gračnar (NSi), Stane Zatler (SD), Rudi Gajšek (SMS) in Skokova (Desus). Županova koalicija ima v njem obe vodstveni poziciji, poleg tega še dva člana (Skokova in Zatler), torej varno večino. Od opozicijskih članov sta Pušnik in Gračnar delovala običajno kar preveč »konstruktivno« in je vse breme »hudobne« opozicije ležalo le na Gajšku. Kljub takšni sestavi pa je ta NO v primerjavi z NO prejšnjih sklicev, predvsem po zaslugi Marije Budiša, sorazmerno kar veliko in dobro delal. Ali pa vsaj poskušal delati. Zlasti Marija Budiša se je svojih zadolžitev lotevala s pravo zavzetostjo nekdanje inšpektorice Službe družbenega knjigovodstva, žal pa so se njeni izsledki, zlasti če so bili za občinsko upravo neugodni, kaj hitro skoraj povsem razvodeneli. Tako je žal ostala nedokončana tudi ključna zgodba o Ipavčevi 17, ki je obetala, da bo razjasnila govorice o korupciji na Občini, o CMC, Eriki Kosi itd. Tu je NO brez dvoma totalno zamočil, posledice pa so nadvse resne: senca dvoma in nezaupanja ostajata tako na NO kot tudi na vsej občinski oblasti. Slabše popotnice za naslednji mandat si pravzaprav ne moremo zamisliti. Odgovor na vprašanje, kdo in zakaj je Ipavčevo 17 pometel pod preprogo, tako ostaja naša kolektivna mora. NO ima v ognju še zadnje železo: odbojkarsko igrišče na mivki. Poročilo izvedenke imajo na mizi, poročilo je ekzaktno in zaskrbljujoče, toda zdi se, da NO tudi iz tega razmeroma preprostega primera ne bo sposoben potegniti kaj več kot nekaj neoprijemljivih sklepov. Kemoplastovih 20 let Prav na prvi aprilski dan je pred dvema desetletjema Peter Lapornik kot zastopnik podjetja Kemoplast sklenil prvi posel. Na dan šaljivcev je skupaj s kolektivom in poslovnimi partnerji iz Slovenije in tujine obeležil okroglo obletnico enega najbolj prepoznavnih šentjurskih podjetij. Glede na podatke iz 2008., novejši še niso zbrani, je Kemoplast 13. po velikosti v šentjurski občini po prihodkih, ki so zaradi krize v gradbeništvu lani prvič nekoliko padli in so znašali 5,79 mio EUR. Kemoplast po uradni klasifikaciji kot zaposlovalec sodi med majhna podjetja, med podjetji iz šentjurske občine pa je bil predlani na 16. mestu. Ta podatek bo ob naslednji priložnosti še nekoliko boljši, saj je lani Kemoplast odprl razstavno-prodajni salon v Šenčurju, ki se je pridružil ljubljanskemu in seveda šentjurskemu. Dandanes se podjetje lahko pohvali s številnimi referencami, kot so osnovni šoli na Ponikvi in Ljubečni, celjska in velenjska knjižnica, podčetrški hotel Breza, celjski, slatinski in štorski dom starejših, Čeprav podjetje že dlje časa ne daje imena košarkarskemu klubu, ki ga je sredi 90-ih rešilo popolnega razpada in ga popeljalo v prvoligaško druščino, ga mnogi še dandanes povezujejo z njim. Tako se je ob nedavni zmagi KK Šentjur nad Olimpijo v Slovenskih novicah zapisalo, da je bil zadovoljen tudi lastnik kluba Peter Lapornik, ki tako nehote še vedno pobira dodano vrednost za nekdanja vlaganja. Sama proslava ni bila pretirano razsipniška. Glavna faca je bil v vlogi povezovalca programa Tadej Toš, ki ni izvajal posebnih »akrobacij«, čeprav mu je uspela prvoaprilska potegavščina, češ da je na razpolago toplo-zračni balon za panoramski ogled Šentjurja. V kulturnem programu so sodelovali še uvoženi tolkalci, ki so uporabili tudi razstavna stojala. Obletnico je Kemoplast proslavil tudi z veliko oglasno akcijo v slogu dvajsetič. Zbrani so si ogledali okusno prezentacijo, katere glavne niti so note, ki so del slogana podjetja »Simfonija bivanja«. Doslej nepoznano glasbeno strast bo lahko Lapornik, ki je med drugim prvopodpisani k pobudi za umestitev ceste na Tretji razvojni osi skozi Kozjansko, kar je njegova edina akcija na političnem polju, razvijal z vadbo violine, ki jo je prejel v dar od poslovnih partnerjev iz Sintelona. Od oblastnikov so bili med gosti podžupana Artnak in Erjavec, župan Kocman iz Kozjega, ki je agitiral za oživitev trenutno zaprtega motela Ribnik, župan Tisel pa se jim je pridružil naknadno. br LETNA SKUPŠČINA OZRK ŠENTJUR Rdeči križ je velika »firma« V četrtek, 15. aprila, je bila v gostilni Jug letna skupščina Območne organizacije RK (OZRK), ki se jo je udeležilo preko 40 delegatov in funkcionarjev. Udeležba je bila preko 90-odstotna. Po 22 letih profesionalnega »rdečekrižkanja« je svoj odhod v pokoj napovedal Slavko Slejko. Številke, ki jih je v poročilu navedel sekretar Slejko, so kar zanimive. RK je v lanskem letu razdelil 49 ton hrane (okrog 50 kg na družino), 2800 kg pralnega praška, 448 osebam so razdelili 11.000 kosov oblačil in obutev, opravili so 1370 merjenj krvnega tlaka in sladkorja, v krvodajalske akcije so vključili rekordnih 1179 oseb itd. Samo za razdeljevanje hrane so prostovoljci opravili skoraj 1500 delovnih ur ... Človek se samo sprašuje, je med nami res toliko ogroženih? Toda skupščine nisem spremljal zaradi teh podatkov, ki bi jih lahko dobil iz poročila, bolj me je zanimalo, če je OZRK, ki je razmeroma velik porabnik javnih sredstev, napravil kakšen korak naprej v smislu večje javnosti dela in notranje demokracije, kar smo mu v ŠN pred leti očitali. Moja ugotovitev je, da je ostal približno tam, kjer je bil. Finančno poročilo je sicer izčrpno, toda iz njega sem zaman poskušal izluščiti, ali je res, da so ne le zaposleni, temveč tudi funkcionarji OZRK kar solidno plačani. Prav zaradi denarja naj bi v RK pred leti prišlo do sporov in so nekateri sodelavci menda celo demonstrativno zapustili organizacijo. Takrat smo poskušali dobiti o honorarjih uradne podatke, ampak ni uspelo. Sedaj očitno ni nič bolje. Še dodatno se je stvar zakomplicirala, ker se je dvaindvajsetletnemu predsedovanju Štefana Tisla sedaj pridružila še njegova sorodnica Andreja Tisel kot računovodkinja. Problem je v tem, da finance članov skupščine še vedno sploh ne zanimajo; tudi tokrat, kot vedno doslej, so bila vsa poročila sprejeta brez vsake diskusije in soglasno. Delovna predsednica Milena Senica Verbič je glasovanje še poenostavila z iskanjem samo tistih, ki bi bili slučajno proti. Jasno, ni našla nikogar. Popolno soglasje je seveda nekaj krasnega, toda hkrati poraja pomisleke, da se za njim lahko skrivajo tudi nepravilnosti, še zlasti, če so na ulici tovrstne govorice nekaj vsakdanjega. Proračun OZRK je lani znašal 124.000 €, kar sploh ni mačji kašelj. Od tega je šlo za osebne dohodke zaposlenih 64.000 €, okrog 7000 € je šlo še za druga plačila (predavatelji, izpiti, ...), za usposabljanje lastnih kadrov 5300, za nedefinirane skupne stroške KORK on OORK pa še dodatnih 12.000 €. Že v teh postavkah je lahko marsikaj. Nikogar ne obtožujem, da se okorišča, ker ni podatkov, ki bi kazali na kaj takega, izražam le pomislek, da se kar precejšnja javna sredstva OZRK porabljajo brez učinkovitega nadzora. Pravijo, da je zaupanje nekaj dobrega, ampak nadzor je še boljši. FK Anonimke odnesle Branka Gorečana Franc Kovač Anonimna pisma, ki so se v zadnjega pol leta zaletavala v DSŠ oziroma v direktorja Branka Gorčana, so se nazadnje izkazala kot zanimivo izhodišče za novinarsko akcijo. Že naslednji dan po objavi novice v ŠN, da direktor Doma starejših Šentjur (DSŠ) Branko Gorečan vendarle ni le prokurist, temveč je tudi edini lastnik doma starejših v Ribnici, seje zgodba presenetljivo hitro zavrtela do konca: 25. marca je g. Gorečan ustno obvestil kolektiv DSŠ, da odstopa z mesta direktorja. Ne sicer takoj, ampak nekje do konca leta. Zanimiva je njegova obrazložitev odstopa, ki jo povzemamo po šentjurčanu. Gorečan je povedal, da odstopa iz osebnih razlogov, kar je nedvomno res. Pri odgovoru na vprašanje, kaj seje v zadnjih tednih v DSŠ pravzaprav dogajalo, pa je bil spet premeteni stari mojster besede in skrivalnic: »Dogajalo se ni nič posebnega. Ocenil sem, da je sedaj, ko je kolektiv ponovno prepojen s pozitivno energijo, ko sem dobil visoko podporo zaposlenih in nato še sveta zavoda, primeren trenutek za odhod.« S plebiscitarno podporo, ki jo je dobil pri kolektivu, je tako, da bi sedaj nekateri prav radi umaknili svoj podpis, kako pa je s podporo, ki naj bi mu jo dal tudi svet zavoda DSŠ, smo vprašali predsednika sveta Jurija Malovrha. Jurij Malovrh: Svet zavoda je na svoji seji 20. marca med drugim obravnaval obvestilo g. Gorečana, da opravlja tudi funkcijo prokurista doma v Ribnici, kar se nam ni zdelo sporno. Na naše vprašanje, kako je z njegovim morebitnim lastniškim deležem, nas je g. Gorečan s predložitvijo listine, datirane z januarjem 2010, prepričal, da je lastnik doma v Ribnici izključno Anton Selič - Bum. Kasneje so Pdšli na dan drugačni podatki in posledično mi je g. Gorčan dal najprej ustno nato še pisno odpoved, ki jo bo svet obravnaval na seji ta konec tedna. Po neuradnih informacijah naj bi Gorečan direktoroval še do konca leta? Lahko le rečem, da je njegov odpovedni rok 3 mesece in da sem prepričan, da bomo v tem času uspeli najti novega direktorja. Je direktor zavajal svet zavoda s svojimi informacijami in s predložitvijo stare listine? G. Gorčan pravi, da so se spremembe zgodile po seji sveta zavoda, to je po 20. marcu. Osebno mu verjamem, podatka pa nisem preverjal. FK ATECONIA Davčna hiša d.o.o. Urejeno računovodstvo je pogoj za pravilne poslovne odločitve. Nudimo vam vse vrste računovodskih storitev: knjiženje poslovnih dogodkov, obračuni plač, obračuni DDV, zaključni računi. www.ateconia.si Župan podpisal tri pogodbe To, da je konec marca župan Tisel slovesno podpisal z Nivojem iz Celja pogodbe za obnovo dveh cestnih odsekov (mimo čistilne naprave, del Ul. Skl. Ipavcev) in obnovo mosta čez Pešnico, skupna vrednost prevzetih del znaša okrog 280.000 €, je novica, ki verjetno zasluži mesto v lokalnem časopisu. Toda, drugo vprašanje je, če je za takšen podpis res potrebna tudi »velika maša«, kot si jo občinski možje praviloma vedno pripravijo. Scenarij je približno vedno enak: Župan v nekaj besedah zelo površno povzame vsebino pogodb, druga pogodbena stranka, v tem primeru direktor Nivoja Danilo Simič, se zadovolji s formalnim podpisom pogodbe pred kamerami, v vrsti za njima pa nemo stoji cvet šentjurske občine. Tokrat so »ministrirali« podžupani Korže, Artnak in Erjavec, predsednik KS Podgrad, vodja službe za komunalo J. Tisel .... pogrešali pa smo vsaj še direktorja občinske uprave Palčnika, njegovega namestnika Peperka in ob takšnih priložnostih navadno nenadomestljivo Eriko Kosi. Nato druščina obredno nazdravi s šampanjcem in v nekaj minutah je vsega konec. Dogajanje z »velikim zanimanjem« opazuje zbrana novinarska srenja, vključno s predstavnikom ŠN, si vse zabeleži, pobere izjave akterjev - ter iz nedogodka naredi dogodek. Kaj je pri tem narobe? Nič ni narobe, le prav ni, da ta obred, ki skupaj s pripravami pobere nekaj deset delovnih ur vodstvenih politikov, menedžerjev, novinarjev in administratorjev, pravzaprav ničemur ne služi. Če bi se projektanti, izvajalci in naročniki potrudili ter javnost vsaj seznanili z morebitnimi dilemami, pričakovanimi težavami, ovirami, financiranjem in podobno, bi bil morda dogodek še smiseln, pa še v tem primeru, se zdi, bi bilo slovesno »slikanje« zaslužnih ob otvoritvah »naših novih pridobitev« čisto dovolj. Pa sploh niso krivi le naši oblastniki, za njih je pač normalno, da se radi pokažejo svojim volivcem, nič manj krivde ne leži na plečih novinarjev, ki prepoceni prodajamo svoje poslanstvo. F. Kovač Šentjur zdravo mesto Od 7. do 13. aprila smo imeli Teden zdravega mesta, v tem času naj bi se po programskem prospektu zgodilo preko 20 različnih aktivnosti. Koliko jih je res bilo in v kolikšni meri so prispevali k zdravju mesta Šentjur, bodo morda enkrat kasneje poročali organizatorji. Ne dvomim, da bo poročilo optimistično. Kaj nam je ta teden skrbi za zdravje res prinesel? Da, najprej zgibanko s programom in spodbudnimi besedami župana Tisla in predsednika KS Erjavca. Nič ne rečem, lepo sta besedovala, toda nič kaj več od tega, nič takega nista napovedala, česar ne bi občani že vedeli. Če sem malo hudoben: če bi bila zgibanka za ti dve strani krajša, bi morda nekaj le prispevala k zdravemu mestu. Med napovedanimi dvajsetimi prireditvami je bilo le kakšna ŠKMŠ je zdravil mesto z vodo peterica takšnih, ki so tematsko res spadale v ta sklop skrbi za zdravo mesto, vse ostale, čeprav s simpatičnimi naslovi, so posegale na obrobna področja, ali pa so bile del običajnih rekreativnih in društvenih dejavnosti. Dan brez avtomobila je pričakovano izzvenel v prazno. Peščica posameznikov je morda res uporabila svoje noge, toda Šentjur kljub popustom na vlakih in avtobusih ni bil z avtomobili prav nič manj zabasan kot sleherni dan. Športno rekreativne prireditve v Hruševcu v soboto 10. aprila očitno sploh ni bilo. Se zgodi, ni pa prav, da ni bila odpovedana. Na predavanju medicinske sestre Nuše Rebernak v ZD o zdravem življenjskem slogu smo. se polea petnajsterice slušateljev, ki so del organizirane in s strani zavarovalnice plačane delavnice, znašli le štirje »nepovabljeni« častilci zdravega mesta. Škodilo nam ni, kaj posebno koristilo pa tudi ne. Medicina narave, lepo naštudiran nastop mladega »umetnika« iz Brežic, ki sije nadel komercialno mednarodno ime Mathias Mark Sanderson, je privabil v predavalnico Knjižnice 14 občanov, če odštejem tiste, ki so bili tam po službeni dolžnosti. Morda je navdušil oboževalce »vegetarijanskih spoznanj«, izvirajočih bolj iz kozmičnih energij kot iz racionalnih oziroma znanstvenih dejstev, navadni vsejedi smrtniki, z Ivanom Moserjem na čelu, ki se je edini spustil v kritični dialog s Sandesonom, pa smo se samo nemo držali za glave. Tudi Knjižnica očitno simpatizira s sodobnim vraževerjem. Pasti interneta in računalniških iger se je v svojem predavanju lotil dr. Stanko Gerjolj, dr. teologije in dr. pedagoških znanosti, ki je bil predvsem kratek in jedrnat, vendar na račun dobrega pripovedovanja in smisla za »poučevanje«, predvsem pa poglobljenega znanja na področju vzgoje nasploh. Svoji sicer neprikriti »religiozni« usmerjenosti, če ne gre celo za osnovo, na kateri utemeljuje preostala znanstvena in interesna področja, se je spretno izognil in povedal par močnih. Odvisnost od računalnika je morda en izmed najbolj perečih problemov sodobne mladeži, ker ustvarja generacijo, ki izgublja smisel za besedno in nasploh konkretno vrsto komuniciranja, kot je na primer pogovor, ples, druženje, športno udejstvovanje. V svojem nezadovoljstvu in »neupoštevanosti« pač raje pritiskajo po tipkah, kjer so njihovi ukazi v momentu izvršeni. Pri tem so v prvi vrsti popularne predvsem nasilne igre, ki ustvarjajo v vse bolj vase zaprtih ljudeh pravo čustveno bazo, ki se nazadnje uspe sproščati samo še z vedno več in več nasilja. Fiziološko gledano se spremembe pojavijo pri upadanju »naravnih« sredstev za zadovoljstvo, ki so telesu lastni, kot so dopamin, opioid in oxytocin. Tovrsten upad lahko kajpak vodi v še druge odvisnosti, npr. t i. plesne droge oz. »dvigovalce« razpoloženja, in pa seveda trde droge. Kot ukrepe alarmantnih načinov življenja predlaga nealarmanten odziv, se pravi nekako postopno zmanjševanje »slabih« navad, pri čemer naj bodo v pomoč pri ponovni vzpostavitvi normalnih odnosov do samih sebe in sveta predvsem ples kot najbolj celovita oblika komunikacije, pa komunikacija nasploh in npr. kolektivni športi. V družini je posebnega pomena t.i. pasha ali spravna večerja. Če ne več, zelo veliko naredimo že s tem, da vsaj en obrok dnevno pojemo skupaj z družino ob pogovoru in druženju. In tako naprej, kot že prejšnjikrat zelo zanimiv in pronicljiv pristop tako k razlagi problemov kot ponujenim rešitvam. Slušateljev se je nabralo za kakšna dva šolska razreda odraslih »učencev«. Pozitivni učinki vadbe joge na zdravje večini niso več tuja misel, so pa v okviru predavanja mag. Tineta Kovačiča, diplomiranega fizioterapevta in predsednika Društva Joga v vsakdanjem življenju v Celju dobili konkretnejšo podatkovno bazo in možen načrt pozitivne spremembe v celostnem smislu in ne le fizično, kot je zahodnjaško zmotno prepričanje o jogi nasploh. Tekom predavanja se je zgodil še praktičen prikaz nekaterih na prvi pogled zelo preprostih vaj, s takojšnjim učinkom. Preizkušeno. Predavatelju je uspelo približati pravo naravo in smisel joge, prav tako smo nekaj malega slišali o njenem izvoru in pomenski širini. Ker je modrost pravzaprav preprosta, je hkrati izredno dostopna, in tako je tudi joga, toliko bolje, za vse in vsakogar v vseh starostnih obdobjih in širok razpon fizičnih danosti oziroma omejitev. Telovadilo nas je kakšnih dvajset. FK Z medicino narave lahko živimo sto let Mark Sanderson, avtor knjige 107 prednosti naravne hrane Knjižnica Šentjur je gostila Marka Sandersona iz okolice Brežic, avtorja knjige 107 prednosti naravne hrane, ki je obiskovalcem predstavil načela medicine narave. Gre za medicino, ki temelji na zakonih narave, in če jih upoštevamo, pravi avtor, lahko doživimo tudi sto let. Predstavil je sedem osnovnih načel zdravega življenja, ki izhajajo iz zakonov narave, in med njimi je posebno izpostavil način Prehranjevanja. »Človek je edino živo bitje na tem planetu, ki svojo hrano s kuhanjem uniči, preden jo zaužije. Pri kuhanju nad 54 stopinj se večino encimov uniči, zato pride do nepopolne prebave, nad 90 stopinj celzija pa se uniči večino vitaminov. To je največja napaka v življenju modernega človeka. Samo živa, surova hrana ima vse sestavine v idealnem stanju, takšne, kot jih telo potrebuje in jih lahko uporabi za rast, obnovo in energijo organizma,« je prepričan Sanderson, ki mu je uživanje pretežno presne hrane ponovno povrnilo zdravje. Če hočemo biti vrhunsko zdravi in vitalni do pozne starosti, pa zdrava hrana ni dovolj, kajti predavatelj je poudaril tudi velik pomen rednega gibanja vsak dan, pitja čiste vode, sončenja, počitka, opravljanja koristnega dela, ki nas veseli, in gojenja zdravih medosebnih odnosov. Damjan Likar 1400 prostovoljcev (o)čistilo Šentjur v enem dnevu Vseslovenska akcija Očistimo Slovenijo se je dobro prijela tudi v Šentjurju. Po informacijah koordinatorke Mihaele Kotnik iz Planinske vasi se je akcije udeležilo okrog 1400 prostovoljcev, 10 avtoprevoznikov in nekaj deset lastnikov traktorjev, ki so odpadke dovažali na zborna mesta. Po okvirni oceni je bilo odpeljanih na deponijo okrog 500 m3 odpadkov. Kje pa, od 145 evidentiranih črnih odlagališč smo jih sanirali približno polovico, vsaj kakšnih 40 pa še sploh nimamo v evidenci. V naravi leži zagotovo še enkrat toliko raznih odpadkov, kot smo jih odpeljali. Boste Ekologi brez meje organizirali še en tak dan? Zaenkrat ne. Osebno se zavzemam za podobno akcijo naslednje leto v okviru občine. Če bi se Občina promocijsko | angažirala, bi bili lahko enako ali še bolj uspešni. Se je občinska oblast tokrat držala bolj ob strani? Bi kar rekla, da se ni pretirano angažirala. Med drugim smo bili dogovorjeni, da bodo našo akcijo medijsko podprli z občinskim Informatorjem, a je ta izšel šele dva dni po akciji. Moram pa pohvaliti vodstva KS, ki so se res angažirala. Še posebej so se močno angažirali gozdarji, planinci in lovci. Je akcija prinesla kakšna presenečenja? Osebno me je presenetil dober odziv ljudi in pa velika količina zbranih odpadkov. Pričakovali smo jih enkrat manj. To, da so jih samo z Rifnika odstranili okrog 100 m3, je bilo zame prvovrstno presenečenje. Za kakšne odpadke pravzaprav gre? Največ za stare gospodinjske aparate, gume, celo kosilnice in podobno, ki so desetletja rjaveli po gozdovih. Ob cestah in okrog naselij smo pobrali tudi nekaj sto vreč smeti, kar pa je bil bolj vzporedni cilj akcije. Koliko je akcija stala? Zaenkrat nič, ker se je vse delalo prostovoljno, deponiranje v Bukovžlaku gre na račun pogodbene občinske količine, vrečke pa so nam podarili Simbio, Dinos, Zveza ekoloških društev in drugi. Za okrog 700 dodatnih vrečk pa bo Simbio račun izstavil menda kar meni osebno. Prosim, zapišite tudi, da se res iskreno zahvaljujem vsem, ki so prispevali k našemu skupnemu uspehu. FK BRISAČE od 1,70€ r titovima ^ pri Wiharju SELIČ LEON Trgovina Selič s.p., Ul. Kozjanskega odreda 55, 3230 Šentjur, tel.: 03/ 749 14 80 Alpsko mleko 3,5 % mlečne maščobe ^ Q Ljubljanske mlekarne ■ — ■ £/kos Poltrdi mastni sir Luka Zelene doline 89 €/kg Celjska domača salama 8, 99 €/kg Akcijske cene veljajo do razprodaje zalog! Šentjurčan ima 10 let Svojo desetletnico sta Šentjurčan in njegova mama Marjana Novak preteklo nedeljo obeležila z odlično zabavno prireditvijo v športni dvorani na Ponikvi. Okrog 700 obiskovalcev je uživalo ob odličnih nastopih šentjurskih zvezd zabavne glasbe, začenši pri narodnjakih (Unikat, Dori, Mladi Upi) do vrhunskih nastopov Dade Kladnik, Urške Arlič, Martine Zapušek, Urške Pevec, Mateje Rajh, Jurija Hladnika in drugih ob spremljavi Big banda Šentjur. Močan aplavz je požel tudi nenadkriljivi imitator Marjan Šarec. Prireditev je povezovala kar odgovorna urednica Razkošna prireditev, polna dvorana in oba občinska vrha, šentjurski in dobjanski na častnih sedežih v prvi vrsti nedvomno dokazujejo, da je Šentjurčan zgodba o uspehu. Očitno tudi finančnem. Kot vse kaže, ima dovolj bralcev, dovolj oglaševalcev, tudi sponzorjev (med zlatimi sponzorji prireditve so bili na prvih mestih Občina Šentjur, nekatere KS, Elektro Bum in drugi). Skratka, vse to, kar Šentjurskim novicam manjka. No, fovšija pač. Kaj pa Šentjurčan predstavlja v šentjurskem medijskem prostoru? V svojem razvoju je od začetnih nerodnosti prišel do solidno urejene publikacije, ki se zvesto drži svojega koncepta dobronamernosti, kot ga je v pozdravnem nagovoru pohvalil dobjanski župan Salobir, bolj kot ne površinskega ekspresnega spremljanja aktualnega dogajanja, tudi ustvarjanja dogodkov, ko jih ni, ter z obilico barv in fotografij. Ob tedenskem izhajanju in razmeroma številčno skromni ekipi sodelavcev kaj drugega od njega tudi ni mogoče pričakovati. Lahko bi rekel, da gre za tip vizualnega medija, ki ga bralec mimogrede preleti, pogleda, če se iz njega morda smehlja sam ali njegov sosed, ne da bi ga novinar obremenjeval s kakšnimi globokoumnimi teksti. Skratka, gre za časopis, kakršnega sam ne bi želel nikoli delati. V tem pogledu so Šentjurske novice prav zatežene, da ne rečem, da so namenjene zahtevnejšim bralcem. To razliko med ŠN in Šentjurčanom duhovito ilustrira anekdota, zakaj Šentjur potrebuje dva časopisa? Da v enem bralci pogledajo slike, v drugem pa kaj preberejo. Nesporno je, da bi bila optimalna rešitev za Šentjur en profesionalno delan »kombiniran« časopis, za kar sem se svoj čas resno zavzemal, toda mi je jasno, da za kaj takega ob sedanjih urednikih ni prav nobenih možnosti. Ja, vsekakor, čestitke ekipi Šentjurčana! FK DAVČNI NASVETI Minimalna plača Od 1. marca znaša minimalna plača (Ur.l.RS 13/2010) 734,15 € bruto. Možen je postopni dvig do 31.12.2011, v kolikor delodajalec doseže sporazum z delojemalci: - Minimalna bruto plača 654,69 eur za delo opravljeno od 1.3.2010 do 31.12.2010; - Minimalna bruto plača 685,25 eur za delo opravljeno od 1.1.2011 do 31.12.2011. Zakonski pogoji postopnega dviga minimalne plače so precej strogi, saj se lahko za takšno uskladitev plač dogovori samo delodajalec, če bi mu takojšen dvig plač povzročil velike izgube in ogrozil obstoj podjetja ali bi imelo za posledico odpoved pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je na vprašanje, kaj se razume pod pojmom »velika izguba in ogrožanje obstoja podjetja«? odgovorilo: »... Strinjamo se z vašimi predvidevanji, da mora delodajalec, ki z delavci želi skleniti sporazum o postopnem prehodu, zaposlenim predstaviti dokaze, ki jih bodo o potrebnosti sporazuma prepričali. Glede na različnost razmerij v podjetjih bi bilo tudi po našem mnenju nesmiselno predpisovati podrobnejša merila, kdaj je delodajalec oziroma podjetje toliko ogroženo, da mora uporabiti prehodne določbe zakona.« Podjetjem je tako prepuščena odločitev, ali se bodo odločili za postopen dvig, kar pa je odvisno tudi od njihove pogajalske moči s sindikatom oz. svetom delavcem. Hvalevredno je, da se položaj zaposlenih izboljšuje, pojavlja pa se vprašanje, ali je takšen prisilni dvig v času, ko se veliko podjetij bojuje s plačilno nedisciplino in upadom prometa, pravilen. Potrebno bi bilo marsikaj postoriti za izboljšanje položaja podjetij, predvsem ponovno uvesti davčne olajšave za investicije v zgradbe, da se ponovno zažene investicijski ciklus, ter predvsem gospodarno ravnati z davkoplačevalskim »trdo prisluženim« denarjem. Če ne bo uspešnih podjetij, tudi ne bo uspešne države in zadovoljnih državljanov. Klara Koželj, davčna svetovalka Zarja bronasta Mešani pevski zbor Zarja Akvonij iz Šentvida pri Planini, se je v soboto 17. aprila udeležil najprestižnejšega slovenskega tekmovanja pevskih zborov Naša pesmem 2010. Tekmovanje je bilo v Mariboru. Planinčani so pod vodstvom dirigenta Mateja Romiha za svoj nastop osvojili bronasto priznanje. Nastop Zarje na Naši pesmi je zelo pomemben dosežek za šentjurske zbore, saj se tja ni uspel uvrstiti katerikoli šentjurski zbor že 22 let. Pred 22 leti pa se je tja uvrstil Ženski pevski zbor Skladateljev Ipavcev, kjer je osvojil srebrno priznanje in še leta 1986 bron. Še pred njimi pa Moški pevski zbor Skladateljev Ipavcev Šentjur leta 1976 in 1978, kjer je pravtako osvojil bronasto priznanje. Leta 1978 pa se je tega tekmovanja udeležil tudi MoPZ Oton Zupančič iz Ponikve. jg, foto: www.jskd.si Sonce -^rekordnih 800 poslušalcev Letni koncert ponkovškega MePZ Sonce je postregel z rekordnim obiskom, kakršnega doslej na tovrstnih koncertih v šentjurski občini doslej še ni bilo. Športna dvorana na Ponikvi je v soboto 10. aprila pokala po vseh šivih, kar nedvomno potrjuje sloves tega zbora, ki ga že deset let vodi domačinka Andreja Ocvirk. Toda z rekordnim številom obiskovalcev je vsaj zame bilo konec superlativov, pa ne zato, ker bi bili nastopi pevcev slabi, temveč bolj zaradi nekaterih vzporednih težav, ki so nazadnje pobrale kar preveč tiste patine, ki elitni prireditvi lahko da ali vzame njen pravi sijaj. Kako je z akustiko športne dvorane, ne vem, zdi pa se mi, da ozvočenje ni »štimalo«. Morda sem bil na takšnem mestu, da so do mene prihajali z vseh koncev dvorane zmešani zvoki, ki so mi pobrali lep del užitkov. Morda je bil žrtev ozvočenja tudi Luka Cimprič, za katerega vse do konca nisem mogel poštudirati, ali je povezovalec ali humorist. Na koncu se je zdelo, da ni ne eno ne drugo. Glede repertoarja lahko rečem, da je bil absolutno povsem nov - in hkrati kar star. Melodije iz »večnega« mjuzikla Moje pesmi moje sanje in iz »stoletne« The phantom of the opera na splošno poslušalcev niso »dvignile na noge«, kar je za začetek koncerta bilo pričakovano. Ali so peli odlično, dobro ali slabo, ne znam in ne smem soditi, lahko pa rečem, da vsaj mene niso prepričali. Zlasti ne moški del zbora in solist Boštjan Podkrajšek. Toda spet sem pri ozvočenju, ki je dodobra popačalo instrumentalno spremljavo. Drugi del koncerta je bil v znamenju Avsenikov in Mitja kvinteta. Že skoraj ljudske melodije legendarnih Avsenikov v priredbi Vilka Avsenika in izvedbi Mastnakovih klarinetistov in Andrejinih pevcev, vključno z naslovnim »Vedno znova«, so v resnici vedno znova aktualne in tudi tokrat so publiki zlezle globlje pod kožo. Je pa tudi res, da so bile pravzaprav kar preveč ljudske in preveč miloglasne za tako progresivni zbor, kot je Sonce. Vsaj tisti, ki smo rasli skupaj z glasbo, ki je več kot pred pol stoletja »izbruhnila« v gostilni Pri Joževcu, imamo Avsenike v spominu kot bolj polnokrvne, kot so nam jih predstavili Mitjevi klarinetisti. Moram priznati, da sem od velikega jubilejnega koncerta pričakoval predvsem korak naprej v smeri t.i. ustvarjalnega šov programa, sončki pa so se žal pomaknili nekam nazaj v »statično poustvarjanje«, zato sem v svojih ocenah morda res malo preveč pristranski. Da, so pa bili avtentični, veličastni, kaj pa vem, morda tudi vrhunski. Povejte drugi! Ja, pa še to. Naštevanje številnih sponzorjev, rože, zahvale, ukvarjanje nastopajočih s samimi seboj ... pri »komercialnih« prireditvah učinkuje kar rahlo odvečno. FK V Primožu so žegnali konje Letos je prišlo le kakšnih 30 konj ter dva do trikrat več radovednežev, nekaj gotovo zaradi vremena, nekaj pa zato, ker tudi ta običaj, podobno kot velikonočno pokanje, počasi prehaja svoje običajne okvire. Zadnja leta so se t.i. žegnanja konj, motornih koles in starodobnikov že kar »nespodobno« razpasla. Ti (ne)dogodki so kljub navzočnosti duhovnika in škropljenju blagoslovljene vode vendarle predvsem družabna srečanja in v tej smeri se bo slej ko prej moralo začeti razvijati tudi srečanje v Primožu. Mirne vesti bom rekel, da večina navzočih konjenikov, med njimi sem videl kar veliko prepričanih ateistov, ni tam zaradi blagoslova, ampak enostavno pridejo, ker so ponosni na svoje živali in jih pač morajo nekje pokazati. Tokrat so jih pripeljali v Primož, mnogi jih bodo pokazali spet v Slivnici, pa pri svetem Štefanu, Šmarju in še kje. Pa ne le živali, temveč tudi sebe v »kavbojskih maskah«, novi opremi itd. Letos so bili v Primožu na primer v prvem planu pozornosti iz Nemčije uvoženi vozovi firme Kuhnle Kustschen. Kar kakšnih deset vpreg je priparadiralo do Primoža. Verjamem, da bi bilo žegnanje za udeležence kot za občinstvo še veliko bolj zanimivo, če bi imeli na programu tudi kakšne demonstracije jahalnih ali vozniških spretnosti in bi dogodek tako dobil tudi ustrezno »stanovsko« vsebino. Takšen, kot je sedaj, ko je pravzaprav na pol cerkveni obred, na pol pa priložnost za lokalne politike, da se slikajo z župnikom in s konji, v precejšnji meri zgreši svoj osnovni »civilni« cilj. Letos se je poleg župnika Čonča na primer za mikrofonom zvrstila kar četverica lokalnih pomembnežev, pa čeprav niso imeli povedati kaj drugega, kot da so zelo vesli, da so tam in podobno. Da o županu Tislu, ki vsako leto lastnoročno počasti vsako kljuse s koščkom kruha in ljubkovalnim trepljanjem, niti ne govorim. Dejstvo je, da je konj sam po sebi, vključno z jahačem ali voznikom, pa če so vsi že tako lepi, brez dodatne vsebine danes morda atrakcija le še za otroke iz kakšnega velemestnega vrtca. Če še nekako razumem konjenike in politike, ki sam obred blagoslovitve pravzaprav izkoriščajo za svoje namene, pa se mi zdi nenavadno, da se župnik Čonč pusti tako zmanipulirati. FK Naša vina so vse boljša Letošnje ocenjevanje vin je prineslo dva rekorda: vinogradniki so dali oceniti skupaj 113 vzorcev vin, kar je največ doslej, rekordna pa je bila tudi povprečna ocena 17,99. O lanski vinski letini sem se pogovarjal s predsednikom Vinogradniškega društva Šentjur Jurijem Malovrhom. G. Malovrh, je ocenjevanje vin pokazalo kakšne premike v šentjurskem vinogradništvu? Ne, večjih premikov ni bilo, je pa nesporno, da so naša vina iz leta v leto kvalitetnejša. Letošnja povprečna ocena 17,99 je doslej najvišja in je na takšni ravni, da se lahko primerjamo s komer koli. Ponašamo se z 51 zlatimi priznanji, 45 srebrnimi in le enim bronastim. Nekoliko nas je presenetilo le razmeroma veliko število izločenih vin, 16 vzorcev je bilo izločenih zaradi t.i. bekserja. Gre za lahko odpravljivo napako sicer lahko prav kvalitetnih vin, ki pa je vinogradnik sam največkrat ne zazna in seveda tudi pravi čas ne odpravi. Se ocenjevanja udeležujejo vsi vinogradniki? Vsi seveda ne, zagotovo pa pridejo vsi, ki v šentjurski pridelavi vin nekaj pomenijo. Uradna ocena jim je seveda dobra in prepotrebna popotnica za uspešno trženje. Bi lahko koga posebej izpostavili? Recimo Urbajsa? Težko bi koga posebej izpostavljal, ne da bi drugim delal krivico. Aci Urbajs se z nami ne primerja, on je našel svojo očitno odlično tržno nišo v ekološki pridelavi. Njegova vina so zanimiva zaradi načina pridelave, dvomim, da bi bila masovna pridelava lahko tudi uspešna. Je prodaja vin problem? V glavnem ne. Ocenjujem, da so naše kleti več ali manj prazne, vsak vinogradnik ima svoje stranke, gre večinoma za manjše porabnike, ki vzamejo po 50 ali 100 litrov, a nazadnje le gre vse v promet. Je morda končno na vidiku enoten nastop na tržišču pod domačo zaščitno znamko? Za kaj takega smo še premali in preveč razdrobljeni, morda pa zaenkrat te potrebe še niti ne čutimo. Naš sedanji projekt Vinogradnikova učna klet na železniški postaji vključuje tudi poskus skupnega nastopa na tržišču, recimo z vinom Šentjurčan. naš največji problem so cenena vina iz uvoza po en evro, pa še 5-litersko steklenico dobiš zraven. Kakšna vina iščejo naši potrošniki? V svetu so v porastu suha vina, pri nas pa še vedno prevladujejo sladka. Tudi na ocenjevanju imajo sladka vina še vedno določeno prednost, ne nazadnje morda zato, ker je pri njih veliko lažje prekriti morebitne senzorične napake. Na letošnjem ocenjevanju je bilo okrog četrtine suhih vin, kar je očiten napredek. Nekaj časa so bila v trendu rdeča vina, toda zdaj, se zdi, spet izgubljajo ceno. Zlasti Primorci se močno pritožujejo. Predstavlja ocenjevanje vin za vinogradnike in Društvo pomemben strošek? Mislim, da ne. Člana društva stane prvi vzorec 10 evrov, vsi naslednji vzorci so po 8 evrov. Komisija vzame po 1 evro na vzorec za vsakega člana komisije, zraven je potrebno še prišteti stroške organizacije, malice, diplom ... V primeru, da je vzorcev preko 100, je finančna konstrukcija ugodna, sicer pa se Društvo hitro znajde v minusu. Ocenjevanje vin je bilo pred leti zastavljeno kot slovesen dogodek, skoraj kot praznik, spomnim se, da so dijakinje komisijo in navzoče okuševalce servisirale v narodnih nošah in podobno. Sedaj se je ocenjevanje nekako »sproletariziralo«, ni nobene elegance, člani komisije delajo v bundah, dekleta v kavbojkah ..., navzočih je le peščica vinogradnikov, morda kakšnih pet do deset, pa še za njihovo angažirano sodelovanje se organizatorji nič kaj preveč ne potrudite? Tempo življenja je pač takšen, vinarji morda tudi zato ne izkoristijo lepe priložnosti, da bi izostrili svoje okuse. Komisija pride takšna, kot jo določi mariborski zavod, se pa strinjam, da bi dogodku veljalo dati večjo težo. Redko nam je dana priložnost, da lahko v enem dnevu degustiramo 100 vin. FK Sortna rdeča M PRIIMEK IN IME LOKACIJA VINOGRADA TOČKE PRIZ. 1 ZALOKAR Miroslav Uniše 18,03 srebrno 1 REHAR Milan Dobrna 18,03 srebrno 2 KROFL Anton Virštanj 18,00 srebrno 3 MALOVRH Jurij podgrad 17,83 srebrno 4 REČNIK Janez Dramlje 17,80 srebrno 5 ŽMAHER Edi Babna Gora 4, Šentjur 17,73 srebrno 6 GRILANC Andrej Gorica pri Šmartnem 17,70 srebrno 7 KOLAR Edi Pilštanj 17,63 srebrno 8 LAPORNIK Peter Virštanj 17,60 srebrno 9 PODKRAJŠEK Franc Ponikva 17,57 srebrno 9 IVANUŠA Stanko Rifnik 17,57 srebrno 10 ZDOLŠEK Martin Vrh pri Šmarju 17,43 srebrno 11 OŽIR Ladislav Grušče 17,30 srebrno 11 DRUŽINA STOJAN Prožinska vas 17,30 srebrno Sortna bela M PRIIMEK IN IME LOKACIJA VINOGRADA SORTA TOČKE PRIZ. 1 ANTOLOVIČ Dušan Bizeljsko SIVI PINOT 18,43 zlato 1 PODKRAJŠEK Franc Ponikva CHARDONNAV 18,43 zlato 2 REČNIK Janez Dramlje SAUVIGNON 18,40 zlato 2 KORENJAK Ivan Dramlje RUMENI MUŠKAT 18,40 zlato 3 MALOVRH Jurij Podgrad AUXEROIS 18,37 zlato 4 PEVEC Franc Breška Gorca RENSKI RIZLING 18,33 zlato 4 DRAČ Albin Straža na Gori RUMENI MUŠKAT 18,33 zlato 4 ZDOLŠEK Martin Vrh pri Šmarju CHARDONNAV 18,33 zlato 4 DRAČ Albin Straža na Gori SAUVIGNON 18,33 zlato 4 ŽVEGLER Roman Bezovje ob Slomu SAUVIGNON 18,33 zlato 5 ŽVEGLER Roman Bezovje ob Slomu KERNER 18,30 zlato 5 FENDRE Silvo Grušče RUMENI MUŠKAT 18,30 zlato 6 KOLAR Anton Pletovarje KERNER 18,27 zlato 6 ŠC Šentjur Ponkvica SAUVIGNON 18,27 zlato 6 PODKRAJŠEK Franc Ponikva SAUVIGNON 18,27 zlato 6 KOLAR Anton Straža na Gori RUMENI MUŠKAT 18,27 zlato 6 DRAČ Albin Straža na Gori LAŠKI RIZLING 18,27 zlato 7 ČOKL Janez Dramlje ZELENI SILVANEC 18,23 zlato 7 ROMIH Robert Sveta Helena CHARDONNAV 18,23 zlato 7 GROSEK Marjan Pečice RENSKI RIZLING 18,23 zlato 7 DRUŽINA STOJAN Prožinska vas TRAMINEC 18,23 zlato 7 ŽUREJ Franc Sveta Helena SAUVIGNON 18,23 zlato 8 MALOVRH Jurij Podgrad SAUVIGNON 18,20 zlato 8 CMOK Martin Tratna CHARDONNAV 18,20 zlato 8 KROFL Anton Virštanj CHARDONNAV 18,20 zlato 8 ŠC Šentjur Ponkvica SIVI PINOT 18,20 zlato 8 VENGUST Franc Kalobje KERNER 18,20 zlato 9 munm - Navadni tuš VARCU3EM Kumarice • pasterizirane • 6-9 cm Baron, 680 g tuš VARČU3EM C/kos Piščančji deli trupi Olimp uš VARCU3EM Polbeli hlebec Olimp • pakirano 800 g tuš VARČU3EM Cene izdelkov pod oznako ‘‘Ta izdelek nikjer ceneje” smo preverili in primerjali na dan 29. 3.2010, v trgovinah Spar, Mercator, Lidl in Hofer z najnižjimi rednimi in akcijskimi cenami primerljivih izdelkov (npr. Sir Edam, Solatno olje) in jih nikjer ne boste našli po nižji ceni. Cene izdelkov je pridobilo tržno-raziskovalno podjetje GfK Slovenija. B I rv7 - ¥ 1 ■T® ipn I ■ J u r ■ L ^ 171*1 IMi TAJFUN Planina d.o.o. Ptomna 41.'a Sl ■ 3225 Pa. • a pr Sevrn Tel »385 ' > ih U F a ■ • /.iti ' 3 5/9 12 41 t' nt.M-j.v u.fur t. eCO FRIEND GRADBENIŠTVO, TRGOVINA, STORITVE Elbatrade-« ANTON KOŽELJ, tel.: 03/ 749 21 51 Ljubljanska cesta 26, fax.: 03/ 749 21 50 3230 Šentjur gsm: 041/771 151 Gozdarski vitli Tajfun