Let** IV*» štev. 841. V Celjii, čeiriek due 27. mltja 1922» Poštstaa slata $ gotoBiBi. ^^I^^^^^B ^^IE^^^MI ^H^^^^t y >i i \ Gl |N. ^* *—*) ^fl^HHHBU ^j^^^^HB^fflBGHBMŽfiiBffi^ ' ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^F^ JB^^^^^^h Stane letno 48 Din, mesečno 4 Din, z, ^cuistvo letno 120 Din. — Oglasi za m/rc visine stolpca 40 p. Reklame med tckstom, osiurtnice in zabva(e 50 p. Posamezna številka stane 50 p. Xzhaja vsak toreKp četrtek fin soboto. Urcdnidtvo Strossmsijerjeva u3. St. 1,1. nadstr. Telcron St. 55. UpravniStvo Strossmajerjeva ul. št. 1 pritličje. Telefon St. 65. C=3 RaCun kr. poätnega čekovnega urada štev. 10.066. <=3 Bemokratska stranka in ujeiii nasprotniki. Demokratska stranka im.: v sebi najvuč sile za pravo niirr>diiu in koüceii- tracijsko delo. Vse mahinaei.ie uasprot- nikov ji ne bodo nie škodovale. Sara- jevski »Glas Naroda« Disc: Cilj vsake politične in parlanien- tanu slrajilve je v prvi vrsii po/itivcFi, to so pravi. da čini buli ruzsiri svoja uačchi med narodoni in da jill z vsto-' pom v vla'do oživotvori. 1.•*r.i nas je fa pozilivna straai politienili strank se vse premalo razvrta. Cilji in dt-io uinogili ivdslh poiinenili straiLk so vse preveč negativni, to sc pravi, one zavzemajo naeelo. da pridobijo eim vee.ii kapital iz napadanja in negiranja drugih straniv. ttoj med razinnii poiiti'enimi uačeli in iUeoloKijair.i sc sani ra sebi ni tako nc- Pravilcn, iu sc pojavi pri poliličtieni razvoju vsake.tra uaroda, ali ta boj se we sine izpoljati v skrajno nogaeijo prn- vic drugili. Kak,o ic v uaši nezadosuu) vz^ojen! ];oKtični javnosti prvo pravilo imicerije ¦ iiasprotnika. se kaže, da sc ic vsa siia ; nekaterih strank 'jiajbolj ko!icenaii;u:a. ; na ua:šo demukratsko straiiko. V prvf ! vrsti radi tega, kcr obsega demokiL.tsKa ! ¦stranka s svojim programoin, svojinii j pristaši ni svojim üekrvaniem vsa tr? plemena eeiokupnega meseffa naroüa ter je tako najbolj izposUivljenn pogledor.i in navalom vseli osfcalih strank, v vscn cielih nase prostrane zenilje. Kadar je govor o nedostatkih naftc upravc, o tcžavah, ki so pos'octica splo- I snega povojnega stanja in o zadevan, j kaierili rcšitcv zavisi od našc siarpščine j "m iia.se vlade, nc zna nekritičnost nase | široke javnosti razločevati eno od dm- < sega, teinvcč hoče, da za vsc iiaid-c K' c- I'CRu krivca. na "katercjea bi sc komoa- yto zvalila vsa od.^ovoniast. Ker jc dc- mokratska stranka v vladni \ eciiil in v vladi, kcr so jijcni yristasi v vsak em :iašcni plcmcnu, kraju hi veri brcz ra/#- likc, sc klicc cnosttvvno na od^ovoi uost ta Jjlranka. Pri tern sc pozablja, da .to. secianja parlamentarna vecina sestavljena od koaücijc raznih strank lor dn ;nora v.sled texa vsaka stranka, Ki je v (ej kou.iici.ii, toraj tndi deinokratska, vuditi ^oinpromisiio politiko. To se pravu trc- ba so podvreči trenntnim razincram !n iia ic popolna izvršitev lastnej^a pro- ,-raiua "v tell ru.ziiier.uli li^mo^uea. Dniga je ncgativna stran. posebno našc inteü^cnev.', d-.i nc zna vztrajati na Nvojih niestih in da izstopi iz stränke in da urnia drille, h katcri bi oristopila po j svojem prcprieanjn. Tako so nastali üe- inokratski disidenti, katerih kritikc o včcrajšnjili svojili tovarisili so najboU t;obro došle vecrajšnjiin in dariasnjim uasprotnikom. I Tako-nasta.ia zmeda. ki vcdiio bolj | d'isoricntira. naše široke sloje. Dcjstvo, j da velik del disidentov sto.ii šc vvdno ! izvcn sinink, je naiboljši dokaz, da se nc litorejo odreei pro^ranni in načeioin ücinokratske siranke. Njihova nestrplii- vost in odstopanje iz svojili vuest do- kaznje, da ne uvidijo, da jc eas siirih let kratka doba, da bi naechi.deinokrat- skc stranke popolnoma proniknila na- i rod ni paiiament. Dcmokratska stmnfsa j je stranka bodoenosti. Na njcj je. tin uoniiri ostaie zaprd\e iz preieklosti m ; da Jill njedini v jednotiio ideolo^ijo v kor ist naroda. da sc stvori eriotna n?en- taliicia, s pomocio knterc bi sc presto iz seclanje nej;aei.ie na pozitivno delo v dulm novega easa. Zato vsi napaiii n;\- sprotnikov ne škodnjejo ilemokratsKl j stranki, ki ic nati vsako ulemensko raz- | liko ter inia vsc pred.poKo.ie. da ol'ko- | vai'ja potrebam prave demokracije mi ¦ da oslabi najlmjstvga nasprotnika, ki mi- | ?,\\, da bode z iiapadoin nanio -itrcTTT i svojo slabšo po/.iei.io. Tujski promet. Vcchuj jasneje postaia, da. bo z;i SJovcnijo postal tnjski prumot eden iz- 'liied: najvažnejših pridobitnih \-irov mi da inu jc /ato treba posvetiti vso po- zornost. Naše divne planine ,s svojim? hcpopismnii krasotanii, naš.i ^orska ,'e- zera in lctovišča, naša zdruvilišca >n kopalisea irnajo v naši uavodni dvz-wt ; liajsiiajneiso bodoenost in edinoie od : nase podjetnosti je odvisno. ali botno '¦ ziKili to obrt razviti in izkoristiti. : Zaenkrat opa/amo med it.-isnnt ^o- • spodarskimi kro.u'i sc zelo malo proCn- icnc zavoclnosii za pomcn tujskega pro- ineta, ki sa je i^viea, Tirol'ska in druge iilpske dežele ziiale organizirati na iiioderen način, ki jini je za-sigural vsa- Kolettii dotok milijonov letoviseariev m I Rostov, od katerih živi.io stotisoči dris- ; .wace revuih, pasivnih sorskih krajev. | Medteni ko se nais narod ni popolnoma j zavedel vaznosti tuiskega prorneta. eu- '¦ mm) pri najglavnejših .slrokali drzavne j adrninistraeije in prometnc uprav; ne sanio vsako poinanjkanie pospesovanja I niarvee popolno ignoriranje in v nai- I \ eejili slueajih direktno oviranje tegn j r-rometa. Dnevno ca'sopisjc mora dan na dan registrirati nove bndalosli In I s;kanc. ki se ddaio potnikom, izictni- koin in letoviščarjein in ki onemogocir- j .icjo vsak razvoj tujskega uniitieta. I Prcuvscm je tu oineniti železniške j ra/mere na Oorcnjskem. Ne samo. tVa j se pri sestavi voznega reda nr zaunstno vposteyalo sezonskih raznier na Oo- reiijskcin, pogresamo vsake inieiiatlve pri obratnih oblastih, kljnb tcnin, dn sM- šijo dan na dan pritožbe o nezadostmh garniturali, o zaostaHh uotnikili, o škan- lialoznih gneeah v prenapolnjenih vta- kili. Niti inSpektorat v Ljmbljani', se man) pa nani direktno '.leiialvlonjeno ravna- teljsivo v Zagrebn. s=i' ne pobiiga zato, öv, bi poninožil osebno-vozni park na (joreniskeni za poletno sezono vsai za kakilt AO N'agoncw l',;: sc ZcUfosti prn- niehiini zahtevam. Železniea bi s teni /visula svoje dohodke m koristila pro- metu, in pri nialo dobre volie bi se tl.l'o to sigiifiio izpeljuti. Toda Kai to man nashn železniškini birokratom. ki sc | vozijo v rezerviranih oddeikiii ali pa salonskih vozovili in ki1 niso nikdar do- živeli na lastni koži dogadkov v gneči ! •¦; napolnjenili viakov. Pri, posti, brzojavu in loleionn iin;1,- i mo predpotopne razmere. Stedi se tarn, | k.ier ni na inestti in /a dela ter inve^ti- ci.ic, ki bi bile lujskemn prometu v ko- rist in ki bi. rncsrncinn Ictoviscnrjii nu- di!c vsaj malo koniforla inndeniiii pro- metnili zvez. Scdan}e pristojbine onc- mogoeukjo v našili letoviščili m zdra- j vlliščili razvoj te'efonskega oTurczJa1, ker so za sezonska podjct.ia .ibsolntno pretirane. Podjetja za tnjski promet. Uote», kopalisea, restavraeije, penzijoni itd. sc imajo veliko boriti s pomanjkanjein iz- nrjenega in prometu doraslega cvsobja- Da se odpoinore temn nedostatku se }c 2e svojeeasno sklenilo otvoriti. hotelsko in gostilniearsko soh), k Ceiiinr pa iz nc- /¦naiiili razlogov dosedai ni doslo. Ccsic za vozni in peš promet v krajih tuiskega prometa so vedno bolj in bolj zapiišeenc. Nikier nc vidimo pro- metne nege in interesa. d;» sc te komn- rikacije zopef spravtjo •..¦ ^rt'dvo.ino stanje. : Kijub veliKcmn navaln na IctovJ- ščarske kraje ne vidiino uikjer nobene )>odietnosti. Na Hledu, v Boliinju in ürn- '. god, kjer je rentabiliteta in 'mdoenost i vee ko{ zajanieena, se ne -.rradi niccsar, iiaikrasnejši prostori ostai;iin neizkori- šcani in polovieo rcflektantov v .^ezon? ne more najti mesta. j [")osctla.i siuo dokazali ¦ si.ia.ino s\ n- •o organizatorno inici.iativn.ost m znsož- nost z Ijnbljanskim veleseimo-n, s so- kolskiin zletom, ki so za pospesevanje tuiskega prometa uprav üedoglednesa poniena. Polaguma zaociijaino tudi nporab- i.iali filtnovo propagando za nase kra.-f- iie Alpe in letovišja. Treba bi bilo le, c?a J:i se pričeto delo ra.zvilo v veiikopotcz- neni obsegu naprej in fyzniuozuu pn vseh kinematografili nase kraljevine. da bi se zainteresiralo posebno I.indi Iz ! Vojvodine in Srerna ter Srbiie. ki so j uavajeni na nižinsko klinio za naSe ;. kraje. Ustanove za tnjski promet uutraio j razviti najagifnejšo delavnost, da spra- | vijo pri nas v]3rašaiT.ie tnjskega prometa I na niodvruo visino, da pomagajo pri ! odstranitvi vseh sedanji'i ovir. da bo tnjski promet nnše kraje povzdignii. v olio bliigostanje. ki ga ie donesel ii-im sosedm'irt alpskim krajcin. i Oorenji elanek prinasamo v eelott ; po »Trgovskent listu«. fOazpnivIja \ vprašanje, ki je iudi za nas gospodar- j sko velike važnosti. Ne gre se pri tem sanio za naše planinske krnje. za Ciornjo Savinjsko dolino, koje dosiop jc tr.ko | tiolgoirajen m tako drag, gre se hiiK za | base letovi'searsk-c kraje Spounje Sta- ; jerske, ki so Jepi in zdravi in (ujeem ta- . ko zelo simpatieni. Naše mestw Celje. kr jo središče m izhodisče za vsa naSa I kopalisea in prijeinc planinske izlete. j niora posvetiti tcrnu vprasan]ti veliko pažnjo in skrb in se ne snie strašiti s tern nujno združenih .stroškov. Priznat!1 m'Oranio, dfi se je pri nius v tt'Jn poglectu že nckaj storilio. vendar pa w pr*j»ua- lf). Mnogi lepi nacrri in sklepi t;u>rajo postati resnica. < P^iitičite vesti« \ Zakonske do!očbe o novjh žele/ut- j ealt. Zakonska doloeba. o uporabi znna- nK'ga posojila za zeieznicc se giasi: Nominalnih 70 inilijonov dolarjev se k- porabi nastopno: 1. Za zgradbo nonnal- | ne železniške proge Beograd-K(/torsTnasenuu< skupnemu prijateiju. I da opozorim vsc njegove znanee in u- I Ocnce na vzor - eloveka, -- moza in —¦ j iičitelja, ki si jc vedel s svojim iiesc- bienim in vztrajnim delovn ter Ijubeznji- viin vedenjem v soli hi izven sole prl- j ijobiti srea — vseh. Ob easti težkih po- liticni'li in gospodarskih bo.iev v ^r^- inenju materijalizma je deloval v CelTu l niož. ki je s svojim mirnim in požrtvo- i valnim deloni vzbujal v mladini iue- ale. - •- Slava in veeen hvaležer. sponiln I liak'um nepozabneiiin Hinkolu! Dr. .). Rožman. | Catulle Mciides: | Reswicoljubni Peter. I (Iz francoščine) ! (Dalje.) o. poglavjc. Oirok boginie Diaiiomc. Ko so zvonovi zazvonili dan. ie za- čela zarja po malem svetiti v globoeino janic. okrogla stena je odsevala -ina.stne tekocine. Sem in fja so se prikazale tem ne use, bila je to povrsina gliobljih Inkenj, napolnjenili s staro vodo, ki ie razširjala smrad. V tem na.pol mraki! .kc bil kraj 5e boli grd hi murmiS'tMi. >ker- ianee je preletel odprtino tako tialel-, tako liitro. ' I'eira ic ^eh!'), da sc je ves i»ese! ! slresal je svojo preluknjauo oble-ko. od | katere so o'dpadali 1/isti. I Drugi je postal miniejši. kajti noeno vpitje jc prenehaio kaliti noeno tiSino, težko se je dvignil na svojili polomijcnili tidili. Crna |)Jczaj.oOa oblika. ki se je dviguila, mokra, je bila podobna s svo- jimi preokretnimi in nerodnimi krUnja- nii morskim živalim. katere nazLvljajo ! sred'njemorski ribiei inorske pse. Stran 2. » i\ 0 V A J^QJB Aj, >^v. 84. zaliv s pristanišceui v Kotoru. 2. Za rmlijonov dolarjcv. V koiikor bi ta vso- ta no zadostovala, se 'bo krila iz viasled- njega1 posojila, ki se zakljuei saniy v svrbo zgradb novih pro«. Predlog jjetfe dctajlnih pravic gradbe prog pod I. in 3. predloži vlada skupščLni v odobrenje luijpozneje pet mesecev od due, ko sto- Pi zakon v veljavo. 5. Vlada se uadalfe l/ooblašča, da da izdelati načrtc za zgra'dbo nastopnih normalnih prog;: a) Kragujevac - KnUjevo - Mitrovica, b) Sarajevo - Split, c) Požarevac - Pra- tiovo, d) Varaždin - Koprivnica, e) Ro- vin - Smedcrevo. f) Novi Pazar - Uvac, g) Beograd - Tuzla - Banjaluka (ozko- tirna). h) Prilep - Koeane, i) Rogaiec - Krapina - Oolubovac, k) Franje - Oilja- ne. 1) Uroševac - Prizren in Vamkovac- Beograd. 6. Vlada se pooWasca. da poo- pise posoji'lo in da predloži skupščini predlog v odobrenje z^radb sori i^mc- njenih pros. . Razmejitev z Madžarsko jnekinjejia. Ker so zahtevali Madžari zase nekatere nase vasi, so bila Taznuejitvena dela t Madžarsko 2*\ ¦':*!:. ncpričakovaiH) pre- krnjena. URADMŠKO VPRAŠANJE V Beogradu se je vrši! velik urad- riiški zbor, sklican od osredniih oriiant- zacij vseh dTŽavnih nastavljencev m upokojencev. Na dnevnem redu ra;;pr,av so bile sledece zadeve: tiradniska pra- grnatika, draginjske dotolade, scano- vanisko vprašar.je, voiaa ouškodnina. ugodnosti na želez licah. Sprejete reso- lucije zahtevajo takojšnjo izdatno zvi- šanje draginiskih doklat! in protcstirai'o •proti omejitvi doklad gotwini kategw- rijam drž. uslužbenoev; zahteva se od! parlamenta, da še pred skupšcm. počit- nicatTii odobri.pred'ozeno slnžbeno pra- gmatiko. Uradni^iva se nahaja v tafco obupnem materielnem po-lozaju. da Tie more več vršiti svoje službe, ako nc closeže neudložljivo nnine pomočL U- radniška deputacija je intervenirala pri min. predsedniku in predscdniku zbor- nice. Predsednik zbornice dr. Ribar je deputacijo zagotovil point pomoči in 1 podpore celotnega deraokratskega klu- ba, ki vztraja na teni. da sc mora UTast- niško vprašanje rešiti še pred pöCitnt- cami. Naš list je o upravicenih zahtevah uradništva že mnoKo pisal, nikemur ni neznana uradniska beda, dasi moramo v cast in uglcd uraidništ^a reel, da nosf bedo in trpi pomanjkanjc še dosti minio in ponosno. Reči moramo tudi. da naše uradniš-tvo kljtib pomanikanju dela v uradu j>o&teu(3 hi nepodkupijivo. da leZI J;:t nk".ri> --.'povsodi v nasen» ¦ v1:!.1:';:: ....... ^cl jav'Jieka knltur- nega dela, za koje drugi, ki nc trpi' po- manjkauja, tako radi ninuijo lie časa, 11c volje, vx pravega smisla. Iz inuogln \prasanj so se tekom nase narlainen- tarne dobe vstvarjale potrebne it; 11c- iotrebne krize, iz iiašega nradniškega \prasanja ni treba vstvarjati vladne krize, v državne.-n intervsu ie. du se reši povolino ob \2. uri, ako je v na5I sknpsčini kaj zmisla za drzavno dubro upravo in kaj srea za tiste, ki trpijo. Ako boste pritirali urad'nlstvo v obup in prüsilUi, da stopi 11a pota. l\i niso ob!- cajna. pada zato odgovoruosr na vse one straiike, ki za uaše težnje niiuajo casa nc smisla. Nase demokratske po- slaiice javno prosimo pomoči! Uradnifv. Celjske novice. JZVLECEK IZ TARIFE POGREBNEGA ZAVODA VELJAVEN S SKLCPOM OBC, OOBORA Z DNE J3. jLL. »922. (Konec.) \). Posloviiina. 1. Za mrličc v mestu. ozir. na po- bopaiišču I. razr. 600 K. II. razr. M)0 K. III. razr. 150 K, IV. razr. 30 K-.Pri pre- važanju v drugi kraj 20% vcc. 2. Za zunanje mriiee f. razr. 900 K. II. razr. 450 K. III. razr. 225 K- Pri pre- važaiijn v drugi kraj 20% vee. 3. Pri ekshumaeijah na celjskih po- kopa^seih po dnevu 150 K. Po noci ,^00 krön. Pri prevažunju v drii^'i kraj 50% vec- Pri ekshumacijali na drugili poko- palrscih 50% pov.iska. Grobov« na mestnem p(»Kopališču. V I. oddelku: 'Prostor za žrf ali rodbinski j.rostnr in" 320 K. Pravica uporabe sega do n- pustitve pokopalisča. Obnovitvena prl- stojbina za te prostore ne velia. Zeni- Ijksče ostane Jast obeine ceiiske. V slučajn, da bi biii po potcJui večili let žrfi, ozir rodbinski prostori popo}- noma za'piusceni tu-r bi ne bilo mogoče izs'editi event, pravjiih dcdiOov. itna niestna obCina pravico ž njimi razpofa- gati. To pravik) velja tudi za ostaic oddeUve tega ¦pokopalüsCa. Pri graditvi žrfov se .predpisnje: I. Predložitev iiačrta i;o cnotnom t;pu pri mestnem inagkstratn. II. Položitev kaveije v zneskn 3000 krön pri mestni bla'jxajiii za to, da se vr- ši gra^ba po izdanili predutsili. ker za- r-.Kle sicer vsota pokooaliskenm ioiiJm. III. Vp'lacevanje pristojbinc 600 K y.-.i pravico napravUi odvodni-k i/. /rfa v glavni kana.1. IV. Kolavdaeijo izvrsi uieslni mn- c is (.rat. "\''sak rodbinski prost or mora biti .obrobljeu 7. 20 cm širokini bet.iiiskim ok'virjem. V II.. III.. IV. in V. oddelku: 1. Zrii za 12 do 15 krsr 3ü.(H)o K. Rodbinski prostori za 3 grpbove na 20 let 1350 K. za 2 grobova na 20 tet 90n K. Veliki grobov; (posa'S'iezni) 2^0 K. otro- Ski 120 K. 2. 21a obrobljeiijo grobov se racunn strankam še razven gcyrerijih postavK de!o roba. | 3. l'o poteku 20 let je za obnovitev grobov plačati pristojbino z:i nadalinih dvaiset let. ürobovi in vse kar se nn- haja na njili, pripade, ako ni pristojbina podaljšana. pokopa'iskenm fondu. 4. Pri nakupu žrfa prevzaiiie stran- Ka pravico do zunanje ograje v široko- >.ti žrfa ter nadaljno vzdrzavanjc iste.ua. 5. Krste, ki se polagajo v žrf, mn- rajo biti iz kovine in zalotane. 6. Pristojbine za obnovitev :r;ibi rezerviiega zrta. J Za začasno vporabo do I leta 7.n vsako krsto 900 K, za polaganje krste v žrf 200 K. Stroski za odpiiMiije in zapi- ranje žrfa po dnevni ceni. Kavcija 3i'iOO krön. Ako se po polcku 1 leta ta im- temnina ne' obnovi. se nadaljno odredi ! r.radnim potoni. Vsled take odredbe sc krijejo stroški i/ kaveije. Vsaka krsta ii'ora imeti napis dotienega niriiCa. nio- j ra biti kovinasta in zalotana. Ooliiisko pokopališče. Posamezni grob brez .niziikc nO K- 1 I/Aopanje in zakopanje ! groba brez razlike 60 K. Od tega- zueska dobi gro- bokop 20 K. Za obnovilev 1 «roba se piaea po preteku kolobarjenja (/ do in let) 30 K. Upravništvo javiie bolnice piaea sedaj za grob in za j^revažanje mrliča na pokopališee 60 K. Vojni erar za grob in prevažanje mrlica 11a voin- ski odde.'lek mestne^a pokopališčri ().68 K. Kratek presled pogrebiiih slroškov y.:i j)osamezne razrede, aku prispeva, ozir. izvrši pogrebni /avod Ie najpoireb- nejse. Ti izdatki so pri I. razr.: umiva- nje, oblaeenje. vložitev, vnisnina. inr- liški o^led, oder, sveiilnik s svecami. tapetovanje sobe, .itrobnina. izkopava- rijc in zakopa'vanje groba. voz, nos.iji etc. Pri ostalili razr. niarsikai 0(M) K. ii. razred 2400 K, III. razred z nusaci 16U0 K, Hl. ra.7.re.il brez tiosačcv 11OO K. IV. razred / nosaOi 700 K, 1\'. razrei! brez nusaCev 380 K. Občinski odbor je nadaik sklenil, da. se rabi za prevoz inrüca v slučaju. da ni voz istega ra'zreda na razpolago, voz prihodnjega visjeüa razreda za isto ceno. ki je za zaluevani razred pred- pisana. Vajeiiiski doui v Celiu. Obeeshj- vensko obrtno društvo v Celju si je slavilo nalogo, du eim prei uslanovi \- Celjti vajenKki dorn. Nad vse lepa in i srečna ideja je našla v prebivalsrvn liValeznega odziva. tudi država je od- Ijubila izdatno pomoč in podporo. t/ po- menu takega doina za moralno. socijal- i.o in kultuiiio po\"zdigo obrtiK-ga n-- raseaja se je že mnogo pisaiu, kdor po- zua življenje in prilike. v kojili ninogo- krat živi obrtni vajenec, vcirsili po kriv- di rnojstrovi, včasili pa vsleci visje süe obupnih raainer, mora nainero našega obrtnega vodstva kar naitünleje po- - - — 1— ¦- -il in.................¦¦¦¦1111 ii ! ¦ /Jravljaii ter Je zeleti. da s,e Oinijjrcje 1 : üiesnici. Ne mislijo pa tako gospodie socialdemokratu ki so v obč. svetu celj- skem zagnali besen krik proti term;. Po I iijih socialnem mišljenju sme v Celju ! mivstne hiše kupiii vsakdo, ki jili plača, j samo ne konsorcij za ustanovitev va- ( jcniškega doma. (lospoda sociaklenin- kratje se boje narascaia, ki bi sc z lju- beznijo posvetil. ddu ter si z izobiazbo pridobil ono sainostojnost inišljenja. v.\ zna sama misliti iu ne samo slepo sTc- diti njihovim zmešanini nankoni. Od- tod tudi besni napadi 11a XX. Rebekn jn 1 Hi-zjaka. Delo in saniostoin.'i misel je silnejša. ko or^anizirnuo kriennje in urganizirana lenoba. Celjski iavnosti! Ker je bil lansko leto iiosel Savin.iskrli plani:i od stranr Cianstva r-"S izrodno velik, je sklenila LI. P. F. S. na real. gimn. v Celju, da osnnje po vzorcu bosauskili in .srbski'i ¦podriižnic tudi v Savinjskih pkmmaji ierijalno kolonijo. Ker bi bi.li stroški za siavbo nove kočc prcveüki, je vzel FS v naj cm od SPD Kocbekovo koe'o na i ivVolicki planini. kjer se osmi.ie koionija. V koci pa žal meinjka nvobhoduo ))otrc- bni inveniur: kuhin.lskxi posoda, posleij- niiia iiü., ki pa .iu v današniih casili silno drag, iako, da Ka podiružnica sa.uia nc more nabaviti. Radi tega se obraea FS do znane požrtvovalne javnosti, da prT- skoei s prispevki za |)repotrcben iiivei:- tar na poinoe. Dobrodošli so vsakovi- stni prispevki: kuhinjske posod«, po- I :;ieliniiia predvsem rjulie in podobiio, . naturali-je itd. St-vedu so tiuH deüarm prispevki dobro dosli. V mestu so po- rblaščeni nabirati prispevke odinoie j Clani FS. ki bodo inieli pravilne iiabl- ralne i)ole. ki so polev: funkcijoiiiirjev podpisane tudi od pokroviteija FSt s. prof. Koielia. Prosimo obeinstvo, tia na | U) pazi! F^is clat, qui eito'dat. - Ovn- t krat da. kdor hitro da. V nucii. da bo un- ša prošnja našla pri pozrtvovaliieüi ob- Oinstvu odprta srea. se že v naprc.i v.z- li\¦aljnjemo. LI. PFS na real, ^imiiazljli \- Celiu. I Ju^oslovanska Matica. IJla.iiajuišilvo .lugoslovauske M;i'ic nnznanja. cia bo v krntkcin y,i)i><-M i>t>biralo /.aOStatU' \ila- imrino /;i (n leto. Pri tei priliki prosi, tia \pise \s.ik Clan v vprašalno jjüUj ioeno znacaj in stau. Te podatke zahteva o- srednu vodstvo, ker ji'h rabi v svriio sc- stave slatistike. Uradom in veejim pod- jetjeni poslali bomo pole na dorn, ler prosinio. da pobore eden Clan Matlcc vso clanarino dotienega urada ali pott- jetia, ter vpisc v polo «ori naveJene podatke, elanarino s polo pa poslje bla- trajniku g. ZupančiCu (Jmr & ZupanCie Naroclni. dorn). Da se ohnsa pobiranje. se prosi, da se vpiača claiwrina po 1110- i žnošti do konca le:-t:i leta. W\ se člti- 1:0m pkieevanje elanarine olaiša, spve- jema elanarino tudi gospa Kovač. tvati- iviiiitinja v Aleksandrovi nlici. na kar o- !>ozariarno zlasti one, ki šc niso biii do- sedaj člani. da uitii priglasiio svoi pri- stop. Pri torn si dovoljuiemo opozoritl na veüko važnost naše.^a društva pt;- sebno za Slovence.. Žal. da po.^resamo marsikaterega Celjana v uaših vrstaii, kar nas utrjuje v prepričan.uu da se n! 1 rochi v uaše vrst? dovolj čm dolži)'»st?. Ko ga ie Peter vpraSal, je zaCe! inož pripovedovati: »Najbolj sloveč umetnik v mestu Avignonu, kjer obrtnika visoko ceuijo, sem bil jaz. Da govorim resnico, nikao ni znal Iepše izrezati .Iczuse, Devbe: in svetnike iz trdega hrastovega ali oljC- nega lesa, ki je še trši. Marsikatero cer- kev sem okrasil z lepimi kipi. Ce bi v>- deli moja dela, bi misldli, da so to re- snične osebe, tako sem ihn znal vdihniti zivljenje. Tak talent se ne da priučiti, prejel sem «a res iz neba. ki me jc Iz- bralo za svojega dcla-vca. ^ezljal sem tudi korarske sedeže, med malimi po- božnimi skuprnaini, je «ledal vcasüi tu* kak hiidic^ter kazal iz kropilnika svo*e rožičke. Ce obiščete kapel-o svetega Marcela v Saint - Remyu, bodete zapa- zili na naslonjaču sedeža. na katcrem je sedel kanonik Mayeul, ki je postal opat, sedečo opico kazoco očem nekai kar ne morem irnenovati. Spommiain se dobro. da sem hotel ravno to delo prav dovrseno napraviti. ker sem bil Saljivec; a sedaj ni več časa zu sale. Ker sem bil glasovit umetnik, so me vabili marstkaterikrai v samostane in Provensalske xradove, kjer sem veZ- bal, koiikor sem mogel. svoj ialdTit. 7t\- vel sem v družbi klerikov, ki so ueilt raziie znanosti, zato sem bil izobraite- nejSi, kakor (drugi moji tovariši. Ker sem imel tudi lep obraz, sem bill povsod do- brodošel kamar sein bil povabljen. Nekoc sem obliubil napraviti za :-io- spo grajsčine de Signe stol, na katerem je bil tzrezan zmaj, ki se je vi! okrog prstov svetega Mihaela arliangela na nogi. Letal sem v rtekem '«c-o/du. da l>i dobil za to ipripraven les. V tem gozd'ti sem videl uvko drva- rico. Zdela se mi je tako lepa, cepiiW siabo oblečena, da sein se zaljubil pri prvem pogledu vanjo. Ko :ni je odgo- varjala. je govoriln s tako nežnrm tu sladkhn glasoiii. kakorsne^a se nikdar nisem slisal, razume! sem, da ne morem nobene bolj Ijubiti kakor nie. Drugi dan sem se zopet podal na isto mesto, kjer sem jo srečal, ceprav se nisva nie do- nienrla za sestanek. je pris'a tudi 011a. Kakor tni ie pozneje razodela, me je tu- di ona izbrala za svojega ljubeka. Kaj hoeem še naprej razlagaiti? Vsak dan sem prisei, vsak dan je bila ona tarn. I>a bi nasel pripravno drevo. iz katerc- ga bi izrezal z-maja, me ni nie skrbelo, samo eno skrb sem nosil, da bi govoT.il ...... ! z Bertrando pod vejami. kjer .sein okns'l prve slailkosti. Oim ni zvezula veliko butar, ker sem jo voduo drža! zn loke. Avignonske Tiieščanke so jirecej nri- kupljive in zrnesajo niarsikateremu ka- valjrju glavo. Na vse lepotice. kar sem jih videJ, sem na mah pozabü. Obijubil [ sem, da se ne bom obotavijal v/.et* Bertrande za ženo. Nie ni l^iia manj krepostna, kakor lepa. Kdor bi. jo iniei za lahkoživko, bi bil zelo novljuden. l5i- la je sužnja na opatijskem posestv« Saint-Ciorgon, da bi jo mo.^el poiočiti. sem postal tudi jaz siižen.i. pomislite, jaz glasovit irmetnik. spoŠLOva.i po ec- lern Avignonn. Veste. kak» pvavi pre- l^ovor: »Kdor skoei na niojo kokoš, .ie moj petelin«. To je res trd zakon. ?:a- lost, da nisem več svoboden. ampak aa sem orodje drugoga, kes, da nisem mc- gel vec izrezljavati, svetili ali saljivin kiipov, me nistn ovirala. da itj bi okuSal ¦lepega veselja biti Bcrtraiidin. Drvar in .drvarica, sva hodila po go.zdu, ker sva bila^vedno skupaj, sva bila zauo- voljna. Ceprav ie bila tako lepa. sc m nie domisljevala, bila je vedno jednako dobra in nežna. Ko sva se vruiln "'/¦ gozda. zinnčeiia in utrujena. uisein v koči, kier sva spala. nič premišDevai o svetu, o kraljih ali .u'ospcKli. če so inj p.n Ie mislii usle na take reei. sem rekci sa»m pri sebi, da ne menjam z nikornui' iiii svetu. O Ikrtrancla! Moja sludka Hertraqida! Da govorim resnico, Ua nisem p0- poLnuma opustil rezbarstva iz I:rasta in oljk. Napravtl sem P™\ lepo ieseno zi- belko, katera. kakor trdno uram. ne bo ostala dolgo prazna. V inalt C-immati, ki K biia tako majlma, da je biU> kumaj piostora za skrinjo. omaro in postelio, ;:am;i jc zelo ugajalo. seveda, ker sva bi)a dvä, ven- flar se naitia je zdelo. da bi biJi trije se srecnejši. To zibelko sem tako lepo iz- delal. HertraiKla pa Jo ic izpolnila *. mehkim gorkim blagom - kakor dela skeriančkovn družica — Neni-iriu) sem cakal na onega. ki so tako clolgo mutf! in ne pride, da bi ga zibala. l'recej dni- K* l^'a posteljcü praziir. »ertranda je postala žalostna. ;az sem se zače:l dolgočasiti. Nie se nisva manj ljubila. "lc želja. da bi imela nckai, kar bi bilo vzrok še Vücje ljubezni, naiu je morila. Ponoei se nama je zdelo. da prihaja prijeten cVuli iz zibelke, a bile so Ie sanje. (Daije prih.) .vev. 84 > N O V A D G B A i Strati 3. .>rif>omagati pri plemeniteni orizaacvc- litti Jugoslovanske Matice tir ji imditi s prrsfopom ta'ko ma-teriielno kakor tudi ir.oraliTo oporo. Blagajništvu Podrtižnice Jugosiov, Maticc so dosli v tein letu luisieiinji iz- rediii dohodki: Dar $portneLa kluba v Celju (čisti dobieck iiogometne ickme) Dm 260.19. dar gosp. Cop-Križanic. Uiaidenina) Din IS.—, Omizje Prnnor- ccv v Št. Jurju, (nabrauo) Din 70.—, na- Ijrano po pol. ravnat. g. Logarju JMn 150.25 ter dar Dekliške mešeanskc sesc. (nc-Jva izprasevalna pristojbina) o Din. Spremenihii v iustični službi. Anton Katic.i. closlcj prkieJjcn okraiueniu so- JLvčit \- Celjn, je preineščen kot lirugi xxinik k pkraiuoiiii! sod ISO u na vran- skeni. Dobrovotjci cei.iskega okroznesa Muba se vabivo m seslanek. ki se vrš! cine (). avgusta ob 9. uri doP. \- Celju, v kavami »Evropa^ (blizu kofodvora) v ¦, wrho skupnc vložitve prošnje za pode- ! Ifctev zemlje. Vsak dobrovoljec, ki n«- J merava tako prošnjo vložiti. nai prine- j sc seboj uveren.ie ministrstva za soc. j uotitrko o dobrovoljskein svo.istvu all J o;i uverenje vojaške oblasti in za razne | nnstojbine. ki jih jc treba povodom vlo- j žftve prošnje plačati, znesek po 171 TC. j Odbür. ! Ženska Ciril Wetodova podružHica < prirvdi v nedclio. due 30. juiija koncert ] v parkn. Vstopnina 1 I>in. Z oziroiii na j vclike potrebe CMD sc nreniačila hva- icžnu sprejcma.K). Narodne nose žeiiske in moške ža J. .iuKoslovanski vsesokolski /.let v Lju- ! bljiml Prosi se. da se pri'javi.io iz Celia | iii okolice vsi, Ki se žele mleleziti vse- sokolstoega zlcta v Ljubliani v narodni jioši pri Marici Semeeevi alt v pisarni ! dr. Ovidona Serncca. Vsi, ki bod« v na- rodnih nošah, bodo imeli razne ugodno- sri kakor znižano vožnio. najlepše n najvtdnejše prostore na -ribunah ltd. Pri.sr.lasi se sprejemajo do L avgusta. Uieležite se v narodnih nosah vsi, k.a- terlin jc inogoče. Razsu sokolska dru- štva ccljskc župe iiaj sa Lstotako odzo- vejo do I. avgusta že davno do'püsla- nerrm pozivu. Zdravo! Plavalno teknio v zvezi z vrtno v^- j sciico prircdi Sportni .kltub Celje diie t). ivvjTusta v kopališču «Diana<> ozk. pri ureiiadirju. Opozarjamo že danes rui to sportno priTC-dit'CV.. ki nani1 obetn v vsa- kem oziru lep užitek. Zlasti nai sc za- i.hnau) za njo sportniki. ki bi se hotel? udeležiti tekmovanja. Natančen spoTed cek- priredi'tvc slcdi v prihodnji stc-'ilki. Tambitrasko drustvo »Danica«^v j Celiu priredi dne 30. julija ob priliid j lirihšfveneKa izleta v Rimske topiice od i 16. tlo 18. ure v kopadiscu koncert. Prostovoljno gasiitm drustvo na Babnem priredi vclik.-j vrtiio vcsclico z ^odbo. plesoni, srečo-lovoan i-td. dne ff. v.vjcusta tl. pop. Tia vrt'.; &. Janica na i.?abnein. Za dobro kapljico bo preskrft- liciwj. Vstopnina 2 Din za osebo. Ker Je j e\-. oLsti dobicek namenjen za nabavo i -asiiskih po.trebščii), se pTeplacila hva- j iczsK) sprejernajo. Vsi prrjatelji vescle cCoinace zabave sreno vablieni. V sln- ča.ur slabega vrcmena se vrši veselica r?rih .kulturo ]>o hribiJr» in v ueščeni zemlji v Savinjski dolini je gro- /ia nevarnost. da se vsc zažge in usah- Me. Dc/ja bi seveda rabili še več, ven- dar^a je tudi ta žc mnogo zalegel ter od~ v rni] pretečo in grozečo nevarnost vsem ">rire/;- ciih za okra.i lirožice, 21. 8. v Sv. Le- na rtu v Slow gor.,za okrai Sv. Lenarr. 12. Ü. v Ucltincrh za Prekmnrje, 23. 8. v Uutoineru za nkr. vrUiv. 'Ljutcmer, 28. 8. v Orniožu /a okrai Orinoz, 29. 8. v Ptujii za okraj iPtuj. V ßre/.icah bocie ]>o premovanju o^led vseh rnrzlokrvnüi kobil, katere se nahaja.io v sodnem o- kraiu lirezicc. V Celju se vrši preinn- vanje ab ensu obrtne razstave. ic\- so krajevni faktorji za to preinovanje prc- cejšne .svote darovali. V dnigili kra.iUi se letos preinovanie 'vs'led nomanjkanja sredstev ne more vršiti. Obrtni vestnik. OBRTNA RAZSTAVÄ V CELJU 12. do 22. avgusta 1922. Osrajevalii'i dela v notranjili ra/- staviiili prostorih so že dovršena in jc vsakemu razslavljalcn dodeijeni prostor žc na razpoLaRo. da si j;a po svojen« o- kusu uredi. Vsak razstavlialee naj svoj prostor ;prunerno dekorira, da bode !- mela ce!a razstava eim veličastnejšo In prikupljivej^o sliku. Vsako «amenjava- nje dodeljenih prostorov .ie sedai izki.iu- CL'IIO. Paviljoni se prično scraditi se ti- dni, I uin bode ves Rradbeni inaterijal dovo- /en. Kd-or je prijavil svoi lastni pavilion in še ^raditev iste.ua ni oddal. nai to nemudonia stori. ker se zna pripetlti. : da graidrtev "<-' bod-^ dwrscna do otvo- I ritve razstave. Zavedajte se. da nas Io- ! Cita do otvoritvc razstave lo še 2 icdna in je treba resno pričeti z delom. ker !irek)žLtcvr otvoritvc razsfave ie popoi- noma izključena. (ilede ixjlovicne voznie sc vsi po- setniki izven Cel.ia opozarjaio na slexle- ec. Jiiižna železnica je dovolüa poiovicrio vožnjo na vseb osebnMi vlakih za vsc l^oseiiiike kakor tudi za razstavo nanic- Jij'eno blaKO. Vsak razstavljalec naj na- slovi svoje omenjeno bla^o na: Javno. skladišče in prevozna dnr/.ba v Celju in zaradi polovične vožnje iu>i d'eklarlra is.tcjra: »Razstavni rircdnieti <. Vsak po- j setnik Obrtne razstave naj kupi pri pot- niški blaffaini cel vozhi listek do Ceija \r. zahteva poles? istesa izkaznico od raz- •stavneffa odbora. katere se dobijo bre*- pla-eno. Vozni listek se inora p» i prilio- du v Celje obdržati. ki ie veljaveji zn ijaz;\j takrat, ko uobi na v razstavr.i pi- sattii predloženo izkaznico ])ötrdilo, i'a • je obiskal Obrhio razstavo. Izkaznica sc i »nora zisasati od WaRaiiic vstopnc po- I staje in pri odliodu iz Celja. Cini prej- [ mejo po'Sta'jc oineniene izlc.iznice, se o^- ; javi v časopisiu. Koticcno se priponmi. da aal bouo piakati. ki so razobeseüii na zunanjüi nic- stih kolokovaiii s kolekoni po 5 p. Kuov nima icolekovanili plakatov. se naj 1/a- govoli wbraiiti na razstavni odbor, da j Jim jih pošlje. PUikati v notratiiih pro-• ! storrh so koleka prosti. i _________________________________________________________ _______ ________ I ¦ ~~ Sokolstvo. JUGOSLOVENSKI SOKOLSKI SAVEZ. I Za zdravniäko sJnžbo v zletnili dnen je ¦dobro poskrbljeno. Dosler jc prijav- ijerrlh za zdravnisko shižbo SO zdravn>- kov. ined temi 42 iz Ltirbliane. Rcsiinc postaie bodo seveda predvsem na telo- vadiScu. pa tr.di im inesfu na raznUi k.raiih. i Ystopnice za zlctne prireditvc se rxprieakovano hitro razp.rodajajü. Upati • je, da bodo v uajkrajšem časn popolno- j rna r^jzprodanc. V tetn ozirn toref se 1 obeta zletniiH prireditvam. ki seveda to I tudi v poini nieri zaslužiio. siiajen u&peii. \ Naročila aa vstopnice ne prihajajo sa- ' mo iz Ljubliane, temveč tudi iz vseh dniLih krajev nase kraljevine, pa tndi '/. inozeinstva, ki se zivah.no zaninia za ziet. Opozarjamo na to vse one, ki :=e isanieravajo kot gledalci vdek'ziti zJer- nih prireditev, s prisiavkom, da si o- skrbe vstopnice, dokler jih jc se kaj. Stevilo lož in sedežev r.a zletneni teio- vadisču je sicer res tako veliko, kakor 'au ii' imela doslej še nobeua javna ))r>- reditev v Ljubljani, veiidar pa je ornc- jeno in .se ne bo v nobenem slneajii vaü- mIo poinno/.iti. Vstopnice sc naroOajo i;Lhko pismeno ali ustineno v zletni pi- sarni v Nar. donni I. nadstr. Poleg tega- jili prodajajo sledeei denarni zavodi v .iii^oslavfji: Ljubljanska kreditiia banka i^-odnižnice \- Mariboru, Celju. Kraiiiu. SplHu. Sarajevu. Novcm Sadu, dalje lJrva Hrvatska Štedionica v Zagrebu. l'.eokrradska Ujedinjena baiik-i v B'eo- :tnino. sicer se postnina povzamc. kar »ovzroča nc- potrebne siroske in nepotrebno delo. Driištveni odbori, razsirjajte ined svojimi Clani »Sleiski Vesfnik«. da bo vsak član natančno inforrniran o vsep zletnih pripravah, prireditvali in navo- dilih! Bratje in sestre. sirite povsod so- kolske zletne raz^iednice! Trgovci So- koli, narocajte in razpečavajte jili prid- no. da ne bo ostahi v zletni pisarni ne •cna zietiia raz^lednica nerazprodana» Od dobička prodanili razcjlcdnic se bo- do pokrivaü otcromni stroški, zdruzetif z zletoni, ob enem pa bodo vrstle te razslednice povsod nčinkovito Sokolsko propa^ando! Dobrna pri Celju. Vabüu podinžiii1- ee .hmoslov. Matico na Dobrni odzvali so se 20. tm. topliški tfosti v častne.n številu in napoiniii krasno dekorirano dvorano do zadjijega kotička. if>o!ski vodja K. Šmid je v izbraniii bes^dan raztolinačil pomen .lu^oslov. Matice, povdarjal, da je y edinosti moc in Je v edinosti bodoenost uase države. Vspo- ;ed koncerta ie bil zelo bo>iat. Nastopili so domaei pevci in barilon solist. vidC!. Sxix iz Ljnbljaiic in .icJO. Dnšica Daja v/, JicoKrada peli sta slovenske. hrvalske in srbske pesrni in zelt obilen a])lav7. Dr. Josip iz Zagreba sc je zahvalil Poročila z dne 6. tm. ]e deževalo prav izdatno v posamezniH rkolisil) našega ozernlja, kar jc bllo luneljski rastlini v Acliko korist; ona sc vslcd tega biijn«) razvija in >c zdra.va m krepka. Tu in tarn se opazuje tudi 2e tvoritev kobnl. Priw zadnie dni sc je Pa tempera tu ra vsled padavin prav o- hladila in danes imamo mrzlo vreme z inoono burjo. Zdatna sprememba tem- perature pa nikakor ni v j)rid rastlini, katera raviiokar eveti in bi ii bilo toplo in lepo vreme nujiio potrebno. Hanasiija bnrja je povzročiia precei škode, ker je polomila panoge in potegnila rrniogo trt raz žico, oziroiria prevrgla mnogo hiiie- Ijskih drogov. O ni-nožitii leto.šnjoga pr)- delka se ne da se fkaj dolxxienega pove- UHti, ker se niora poprej videti. koliko skodo je današnja bur ja Povzročila. V obče se stanie hmeljskili ruisadov ialsko oznaCi z »dobro«. Na hmeljskem trgn je nckoliko oslabelo povpraševanjc, to pa zaradi upan.ia na dobro letirio in im ne- lazjasnjeiie valutue razmore. Konecno razpoloženje je niirno: cene za Iaiisitl pridelek se pa premikaio od 2200 Co 2500 č. K za >0 kg. Zvc/a InneljaTskHi društev. Dnevna k^onika. Hfmen. Poročila se je v soboto gdC. Pavla .ležovnikova v Petrovčah s to- varnarjem g. .los. L or bar je m iz Žalca. Mnogo sreče! Stavka je izbnilmila \ »Katolišk! tiskarni« v Ljubljani, ker se ie tiskarsko delavstvo pridružilo stavkm'oeim knjT- govezoin tiskarne. (iozdni požar. V nedeljo se je vnd graisčinski gozc! v Loki pri Zidanem mostu, ogenj je unrčil velik del gozda. Požarni branibi se [ic posrecilo onre- jiti po'/ar. Umrl je po da!.ršem bolchanju kot zitev zahrbtue bolezni1 v nedeljo 23. jul. g. Anton Majcen, po dom-ace Luka. po- sestnik v ^rnarjeti prr CeKiu. ßil je skr- ben gospodar. Naj rxxiiva v rniru! v Slovenec utonil v Donavi. Orožnik Anton Rebernik. prideljeu orožnišKf ¦podoficirski šoli v sremski Kajnejiici, je testenine tudi same makarone tovarne ŽNIDARŠ1Č & VALENČIČ, ILIRSKA BISTRICA s^ dobe pOYsod i** jili zahtevajo -»s© gospodinje. ZflbOGfl: R. Bunc in drug. Ljubljana - Celje - fllaribor Stran 4. »NOVA DOBA« Stev. 84. Poštnl ček. rač. 10.598 «Podritžnlca Ljubljanske Kreditne banke v Celju Telefon U. 75 in 76 | Delnišk» glavnica 50,000.000 Sctron. CENTRALA V LJUBLJANB | Renerwnl fondl macs 59,0013.000 kron. I Podpužnice v Brežicah» Got*ici, Krastju, Mariboru, Pftuju, Sarajcvuy Spüitu in Trstu. 142 50-20 Sprejema VlOge na KnjiŽIce in iekOČf JHES5 Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račun prot* ugodnemit obresiovanju. #*CpS valut in dovoljuje vsa&OVrsfne Kredite. Px>odLa.jci> si?ee3*:es cLx'zctrsrx&e x»a»zx»cUae lotex»ije. Re»|UStB*ow<. fepeditna if» »tavbena ««drnsazom.ziiv. ß^IilB HLfl JWWfcilbiJP JL JL^iJ» JfcJp^^JlyA Sjpp&jema ifopamiSntt «Boge an pt* abfK&tttuJe po 41/20/0 ^fivi in pol K od sto, protz odpav&di (5°/0) ps** odsts te dni pri kopanju v Donavi utbnil. So- sofei in oficirji-učitelji so pokojniku prv- redili eusten pogrcb. Rebernik je bil ro- dom Slovencc iz St. .lurja v Slov. tfor. Strašen samomor v ileüriju. SluSa- tclj tehniske visoke sole v Pragi Nikola Boič sc je radi bolezui neclavno vnril v Zagreb ter je bil sprejet na Icčcnjc na vseučfliško kliniko. Obolel je na legarjit. V; deliriju dv iff nil se je inahoma s po- stelje ter skozi okno I. nadstropja skoČTl na uüco. Boič je z razbitn lobrsjiio ohle- žal mrtev iui hodniku. Trbovejjski rudarji prično s slavko. Pri pokrajinski iipravi v Ljubljani se je vrsi'la anketa Pod1 predsedstvom dv. svet. inž. Strsaria. ki je imela namen iiKotoviti življcnske razmere rudarjöv ter proučiti na podlagi zvisanja '-en živjjenskih potrebščin primerno rovl- šanje dclavskih prcjemkov. Komisiii sc je posrečilo dati posredovaini predloK, po kalerem bi se delavska mezda z.viÄn- la za približno 35 do 40%. Delavski od- poslanci niso kazali posebne.ua zannna- uja, njihov zastopnik Emil SU-fanovič ile (KÜkionil predlo^, na kar so zapustili üvorano. Ker so na ta način bila po?«-. ja.nia pTekinjcna, je racunati z izbruhom stavke. Drzen vlom v Mariboru. V noči na 25. j'ulija, ko je razsajala v Mariboru s^lna burja, so doslej neznani zlikovci vdrli v prodajatno zlatarja Stojca v Jut- čičevi uJici in pokradli vso ziatnino in vse trffovske knjiffe; zl.itar ni bil zavn- rovan. Tatovi so prišli v fr&'ovino z (fvor!§cne strani. od koder so zvrtaH v vrata veliko luknjo. Zlatar Stojc, ki lavno tisti veoer slučajno ni zapii zlat- r.LTie v blagajno kakor sicor, iira na9 vrtnar 831 CELJE, sedaj: Razlagova ulica. 3-1 ötrocja postelja äe skora] nova se proda v PreSernovi | ulici 17, 1 nadstropje, levo. 825 j Več ovac ! se proda na Ostrožnem štev. 49 { pri Celju. 827 2—1 V zakup se išče posestvo, 2a par lei, proti za- ( kupnini v zlatu; privzame se tudi dru- | Žabnik s posestvom, pr,rnernim za drevesnico. Sadike na razpolsgo. — Pcnudbe na upravništvo. 826 1 Hiša enonadstropna, solidno zidana, s trgovskim lokalom, primernim :ca vsako obrt, zraven vrt in dvorišče, tik ceste v Gaberju, se radi družinskih razmer prod». Stanovanje takoj na rai:polago. N'aslov v upravniStvu lista. 1 Zaradi pre^titV« se razno pohištvo po ceni proda. — Celje, Razlagova ulica štev. 8. , ! Ant. Lečnikl \ o "5^sL* in juveiis* O I | CeSje, Elanni trg It. ? | | (»reg pÄsechSatffö)* 34 \ [ Seno, slfii, te, p«, ii tapir, sadje : in druge deželne pridelke kupuje in prodafa : Oset Andrei, Maribor (Uektaudrova cetia }? 81869-2 Teleton 88 KAR0L PAJK DLLiE9 KRALJA PETRA QESTA Priporoča se c. občinstvu za nakup manufak- turnega in modnega blaga. posebno moškega perila. Vzalogi vse nove sokolske potrebščine. 807 25--2 Stavbeno in galanterijsko kleparstvo Franjo Dolzan Kralja Pctre oesta CELJE Krxslja Petra cesta ixvrftujc vsa tfela točno in solidno. S S S Cen© zmerne. 53 Proračuni na rexpolago. 52—29 TrgovSna z tofMBawtef|Sjskim in modnim bfiagom, > ženskim in moSkim perslom ter ig^ačam« < FRANC KRAMAR 144 50-25 poprej Prica & Xramai* Na drob- o; CELJE gJLJtebelo l Zaloga ciga?*etnih paffiiP&ko^ i» s^oč^ic. UstanoBljcna 1861. Hranilnica mestne občine Celje Y lustra! palači I»i?i kolodvoi?u. UstanovljBna 1864. T3 «a a o *L. a 52-29 Stanje hranilnih vlog K 35,000.000, Vrednost rezervnega zaklada K 8,000.000, ra | =3 | U1 HRANILilE vloge, ki se sprejemajo od usako- gar, užiuajo najpopolnejšo uarnost in ugodno obrestouanje. Poštne položnice strankam brez- ptetiio na razpolago. Rentnino plačuje zaood iz suojega. SPREJEMA tndi o uamo shrambo od strank in sodišč razne urednostnc papirjc, ulolne knji- žice i.t.d. Daje o najem PREDALE v SV0|lh safeblagajnah, tako, da obdrži ključ stranha sama. OSKRBDJE suojim oložnikom prodajo in na- kup useh urst urednostnih papirjeu itd. Izur- šuje za nje fudi inkaso in drugd denarna opra- uila naiknlanlneje. IZPLACILA u inozemstüu izredno ugodno in promptno. ' Posojüa wseh wst pod najugodnejšimi pogoji. Brezplačna pojasniSa in strokoonjaški nasuetl u useh denarnih prašanp.