Ano (Leto) XIV. (9) No. (Štev.) 34 “E8LOVBNIA LIBRE” BUENOS AIRES, 23. AVGUSTA (AGOSTO) 1956 OB SELITVI V zadnji številki Svobodne Slovenije je bilo objavljeno, da so se preselile or¬ ganizacije ter uredništva in uprave li¬ stov, ki so imeli doslej svoj sedež v Bs. Airesu, v ulici Victor Martinez 50. Ta novica sama na sebi ne bi bila nič po¬ sebnega. Selitev kot jih je mnogo. Pa je dogodek vendarle pomemben. Zaklju¬ čena je namreč doba, ko je bil naziv' Victor Martinez ali po domače enostav¬ no “Martinc” več kot samo naziv ulice. Bil je istoveten s centralo slovenskega izseljenskega življenja v Argentini. Ko smo s selitvijo končali dobo dobrih osmih let, ki nosi na sebi pečat svojsko¬ sti izseljenskega organizacijskega živ¬ ljenja, je prav, da se ozremo nekoliko nazaj. Kako je nastal Martinc? Tekom leta 1947 je prišlo v Buenos Aires še zelo malo novih naseljencev. Nekaj desetin. Organizirali so se v Slovenski klub, ka¬ teremu je predsedoval g. Janez Hlad¬ nik. Zbirali so se na Calle Austria, v hi¬ ši, katero je lastnik dal začasno na raz¬ polago Slovencem. Koncem leta 1947 pa je izrazil željo, da bi hišo izpraznili do konca februarja 1948. G. Hladnik je iskal novih prostorov, ker je bila zla¬ sti potreba po izseljenski pisarni občut¬ na. Kmalu je prišel z novico: “Šli bomo na Primero junto k Sv. Juliji. Župnik nam bo dal hišo na razpolago.” Koncem januarja 1948 se je ustanov¬ ni zbor Društva Slovencev vršil že v dvorani župnije Santa Julija na Primeri Junti. Po občnem zboru je pok. župnik Figallo, ki ga lahko imenujemo prvega mecena Slovencev v Argentini, skupno z g. Hladnikom povabil odbor Društva Slovencev in člane, da si ogledajo poleg župnijskih stavb stoječo hišo na ulici Victor Martinez. Povedal je, da jo da Slovencem brezplačno na razpolago. Od¬ borniki in člani so si ogledovali prosto¬ re in vrt in danes lahko trdimo, da se tedaj še niso zavedali kako veliko dobro delo nam je po prizadevanju g. Hladni¬ ka napravil pok. župnik Figallo. Omo¬ gočil je, da se je ustvarilo že tedaj, ko sami tega še ne bi bili sposobni, sloven¬ sko središče. Hišo je prevzelo v upravo Društvo Slovencev. Ni naš namen opisovati zgodovino vseh osmih let življenja in dela na Mar¬ tincu. Prav pa je, da poudarimo značil¬ nosti, ki jih je vsebovalo to središče v organizacijskem, delovnem in idejnem pogledu. V organizacijskem pogledu je bilo Društvo Slovencev prva osrednja in predstavniška organizacija slovenskih novih naseljencev v Argentini, ki je do¬ bila svoj sedež na Martincu. V okviru Društva Slovencev ali ob njem so po¬ tem nastajale ali se oživljale na istem sedežu druge organizacije: starešinska, dekliška, fantovska, strokovna, znan¬ stvena, pevska, literarna, gledališka. Prav tam si je ustanovila svoj sedež Dušnopastirska pisarna; verske organi¬ zacije. Uredništvi in upravi obeh glav¬ nih listov Svobodne Slovenije in Duhov¬ nega življenja. Tem so se pridružili še drugi. Centralna knjižnica Društva Slo¬ vencev. Nismo imeli namena našteti vseh organizmov in organizacij, ki so imele skupni sedež. Tudi vrstni red ni odločilen za pomembnost posameznih. Pokazati smo le hoteli, da je bilo to de¬ jansko organizacijsko središče. Že v pr¬ vih letih je bilo polno življenja vsak dan. Ob sobotah popoldne in nedeljah dopoldne pa so bili prostori premajhni. Saj ni bilo redko, da so se seje in se¬ stanki vršili istočasno v vseh sobah ter še na dvorišču. V delavnem pogledu si je v tem sre¬ dišču privzelo najširši delokrog Društvo Slovencev. Pa je moralo v prvih začet¬ kih posvetiti svoje sile predvsem reše¬ vanju vselitvenih vprašanj. Daši so bili odborniki sami novonaseljenei, so ven¬ dar izvršili veliko delo, ki ga je zahte¬ vala vselitev tisočev Slovencev iz Italije in Avstrije. S prihajanjem transportov pa je nastajalo brez števila novih težav. Še predno je bila vselitev končana pa je Društvo posvetilo skrb in delo raz¬ ličnim področjem: Narodnemu, (sloven¬ ske šole, tečaji, prireditve), socialnemu (pomoč potrebnim, beguncem v tabori¬ ščih, “sivim”, vzajemna pomoč, posmrt- ninski sklad itd.), gospodarskemu (za¬ druga,' denarni zavod), prosvetnemu in kulturnemu. Kes je, da vse začete akci- Iskanje možnosti za mirno rešitev v Egiptu V Lancaster House v Londonu se je v četrtek dne 16. avgusta začela konferen¬ ca predstavnikov 22 držav, ki so jih vla¬ de treh zahodnih velesil povabile na raz¬ govor glede rešitve “Sueškega vpraša¬ nja”. Vabilu se nista odzvali samo dve državi: Grčija in Egipt. Slednji je pa navsezadnje le poslal svojega opazoval¬ ca nanjo v osebi letalskega poveljnika Ali Sabrija. Konferenco je začel predsednik angle¬ ške vlade Eden. Na predstavnike 22 dr¬ žav je imel daljši pozdravni nagovor. Opozarjal jih je na dejstvo, da je po nje¬ govem mnenju sueška kriza največja kriza po drugi svetovni vojni za katero je sedaj treba najti rešitev. Po njego¬ vem govoru je bil izvoljen soglasno za predsednika konference britanski zun. minister Selwyn Lloyd. Razni predlogi Ko je bil slavnostni del konference zaključen, so se delegati na konferenci zastopanih držav lotili dela. V svojih go¬ vorih so začeli obravnavati sueško vpra¬ šanje in stavljati predloge za njegovo rešitev. Tako je bilo že na prvi seji predlože¬ nih več načrtov. Med prvimi je bil načrt, ki ga je stavil ameriški zun. minister Foster Dulles. V njem je določilo, naj bi upravo nad kanalom imela medna¬ rodna družba, ki bi svojo nalogo vršila pod nadzorstvom OZN. Egiptu se pri¬ zna pravica do pravične odškodnine za uporabo Sueškega prekopa po določilih konvencije iz leta . 1888, delničarji Sue¬ ške družbe pa naj dobe primemo odškod¬ nino. Francoski zun. minister Pineau je v svojem govoru predlagal naj bi svet pri¬ znal, da Sueški prekop pripada Egiptu, ki naj bi morebiti dobil tudi ves dobiček od uporabe kanala, ni pa Francija zato, da bi samo Egipt imel nadzorstwo nad svobodno plovbo po kanalu. To službo naj vrši mednarodna družba, ki naj pre¬ kop tudi upravlja in vzdržuje. Sovjetski zunanji minister Dimitrij Šepilov, je branil nacionalizacijo Sueške¬ ga prekopa, ki jo je izvedla sed. egipčan¬ ska vlada. Zavzemal se je za nove razgo¬ vore z Egiptom, ki naj bi jih pripravila posebna komisija. Ta naj bi bila sestav¬ ljena iz delegatov Egipta, Indije, USA, Anglije, Francije in ZSSR. Že prve dni konference je bilo jasno, da imajo zahodni zavezniki za svoj pred¬ log, ki gre za tem, da naj Sueški prekop upravlja, mednarodna družba, večino na konferenci navzočih delegatov. Spričo take opredelitve delegatov na konferenci sta sovjetski zunanji mini¬ ster šepilov in indijski predstavnik Kri¬ šna Menon v izjavi časnikarjem zagro¬ zila, da bosta zapustila konferenco, če bi zahodni zavezniki na konferenci sku¬ šali izglasovati kako odločitev o bodoči usodi Sueškega prekopa brez predhodne¬ ga pristanka Egipta. Konference zunanjih ministrov Med tem, ko je konferenca nadaljeva¬ la svoje delo na javnih sestankih, so pa bili vsak dan številni sestanki zunanjih ministrov izven konference. Na sestan¬ kih in večerjah. Zlasti je v tem pogledu razvil izredno delavnost ameriški zu¬ nanji minister Foster Dulles. Imel je že razgovore in sestanke, tako s pred¬ sednikom angl. vlade, z angl. zun. mini¬ strom in zatem s francoskim zunanjim ministrom. Posebno so pa v Londonu o- pazili njegove številne razgovore s sov¬ jetskim zunanjim ministrom Dimitrijem Šepilovim. Na podlagi svojih daljših razgovo¬ rov s predstavniki Anglije, Francije in Sovjetske zveze, se je Dulles odločil za sestavo novega predloga za rešitev Sue¬ škega vprašanja. S tem predlogom je Dulles prišel na konferenco, ki je bila prejšnji ponede¬ ljek. Dulles — glavni pobornik za mirno rešitev časnikarji so za ta sestanek zapisali, da je bil zgodovinske važnosti. Za Dul- lesa pravijo, da je na tedanji seji govo¬ ril tako lepo, kakor še nikdar ne tako v vsej njegovi dosedanji diplomatski ka¬ rieri. Govoril je zelo mimo in prepriče¬ valno. Zlasti so bile tople njegove bese¬ de, ko je v svojih izvajanjih omenjal Egipt in poudarjal njegove pravice do kanala in egipčansko suverenost nad njim. Ko je nehal govoriti, je veliko de¬ legatov pristopil: k njemu in mu česti¬ talo. Francoski zastopniki so zatrjeva¬ li, da je bil, to v resnici “zelo lep dan-le plus beau”. ' j V svoji izjavi je Dulles predložil kon¬ ferenci naj za rešitev, sueškega vpraša¬ nja “ustanovi končni sistem, ki bi vsak trenutek in za vse sile zagotovil svo¬ bodno uporabo Sueškega morskega pre¬ kopa.. Tak sistem bi moral imeti na raz¬ polago učinkovito in varno ter zaneslji¬ vo upravo, ki bi skrbela za vzdrževanje in zboljševanje kanala kot svobodne morske poti, ki bi bila vedno odprta in varna. Prekop je treba izločiti iz politič¬ nih vplivov. Izjava nadalje poudarja spoštovanje egipčanske suverenosti. E- gipt naj dobi tudi pravično odškodnino, La Argentina no progsicia ningun pacto regional El Ministerio de Relaciones Exterio- res dio a conoeer una comunicacion por la que se aclaran los alcances que ten- dra la futura reunion tripartita entre el Brasil, Uruguay y la Argentina para es- tudiar la defensa del Atlantico Sur. Su texto es el siguiente: “El Ministerio de Relaciones Exterio- res y Culto considera oportuno manifes- tar que la iniciativa argentina acerca de la reunion preliminar para estudiar las bases de un sistema defensivo del Atlan¬ tico Sur se halla encuadrada dentro del espiritu del tratado Interamericano de Asistencia Reciproca, suscripto en Rio de Janeiro el 2 de septiembre de 1947 y que se a j usta estrictamente a las re- comendaciones de la Junta Interamerica- na de Defensa. “La Cancilleria estima, por otra par- te, que la sola mencidn de los instrumen- tos de caracter Continental en que se funda la invitacion formulada a las na- ciones hermanas directamente interesa- das ratifica que la Argentina, al dar realidad a compromisos panamericanos, no propicia pactos ni alianzas regiona- les”. Argentina se ne naval testa je za nobeno pokrajinsko pogodbo Zunanje ministrstvo je objavilo sporo¬ čilo, s katerim je pojasnilo namen in po¬ men bodoče konference med predstavni¬ ki Brazilije, Uruguaya in Argentine za proučitev obrambe Južnega Atlantika. Sporočilo zunanjega ministrstva se glasi: Ministrstvo za zunanje zadeve in bo¬ gočastje smatra za umestno, da po¬ udari, da argentinsko iniciativo za pred¬ hodni sestanek za proučitev osnove za obrambni sistem Južnega Atlantika pre¬ veva duh Medameriške pogodbe za med¬ sebojno pomoč, ki je bila podpisana v Rio de Janeiro 2. septembra 1947 ter je v popolnem soglasju s priporočili Med- ameriškega obrambnega odbora. Zunanje ministrstvo smatra, da že sa¬ ma omemba instrumentov kontinental¬ nega značaja, na katerih temelji formu¬ lirano povabilo bratskim državami, ki so v tem vprašanju direktno zainteresira¬ ne, potrjuje, da Argentina s tem, da u- resničuje medameriške sporazume, ne želi nobenih pokrajinskih pogodb in zvez. je niso uspele, ali so uspele le delno. Vsaka pa je rodila kaj koristnega, če ne drugega, nove izkušnje. Nočemo z delnim prikazom dela Društva Slovencev zmanjševati dela in vrednosti ostalih organizacij. Saj je vsaka v svojem de¬ lokrogu storila vse, kar je po najbolj¬ ših močeh mogla: Kdo bi preštel vse se¬ je, sestanke, predavanja, tečaje, debat¬ ne večere, ki so se vršili tekom osmih let v tem središču pod vodstvom različ¬ nih organizacij. Koliko predlogov, lepih idej in dobrih zamisli! Pa še: Ali bo kdo preštel koliko sto tisoč izvodov ča¬ sopisov in koliko deset tisoč lepih slo¬ venskih knjig je bilo razposlanih med slovenske naseljence iz tega središča? Pa še bi lahko naštevali! Idejno pa je bilo to središče zgrajeno na dveh trdnih in neporušljivih teme¬ ljih: krščanstvo in slovenstvo. Na teh temeljih zgrajeno središče je združeva¬ lo vse in je bilo streha vsem. Družilo je Slovence različnih stanov in poklicev različnih starosti in nazorov ter pripad¬ nike različnih političnih strank: Vsak Slovenec — razen komunist — je našel v tem središču slovensko ognjišče — če je le hotel. Ko pišemo nekako slovo slovenskemu središču na Martincu, je morda prav, da se spomnimo. v tej zvezi štirih odličnih pokojnikov med slovenskimi izseljenci. Ravnatelj Bogumil Remec je bil izrazi¬ ta Osebnost iz vrst Slovenske ljudske stranke ter starosta javnih delavcev na gospodarskem in političnem področju. V Argentini se je udeleževal vseh pri¬ reditev, ki jih je organizirala slovenska skupnost. Malokdaj pa je minil teden, da se ne bi na Martincu pojavila nje¬ gova markantna oseba. V razgovoru pa je večkrat dejal: “Držite to in tako na¬ še središče!” Generalštabni polkovnik Vladimir Vauhnik je imel slovensko sre¬ dišče in slovenske izseljence zelo rad. Kadar in kjer je mogel, je pomagal. Le¬ ta in leta je prihajal sleherno nedeljo na Martinca, se zanimal za potrebe in težave ter vzpodbujal k delu. Obsojal je vse, ki so iz kakršnihkoli razlogov sta¬ li ob strani. Prelat dr. Odar je bil v katoliškem gibanju močna in vplivna o- seba. Ideolog, znanstvenik! Še ko je bil v San Luisu je v pismih pokazal živo skrb za slovensko središče. Odobraval je osnove Društva Slovencev in izdelal podroben načrt kako bi se na teh osno¬ vah slovenska skupnost še bolj utrdila. Ko pa je prišel v Buenos Aires, se je še tesneje povezal z Martincem. In dr. No¬ vačan. Svojski po svojem značaju, pe¬ snik in pisatelj. Kdo se ne spomni te orjaške postave, ki se je prvo leto po¬ javila skoro vsako nedeljo dopoldne na Martincu med našimi možmi, fanti in dekleti. Rad je prihajal, ker je našel v slovenskem središču pravo domačnost. In kaj je bila glavna gonilna sila v tem našem središču: Idealizem in požr¬ tvovalnost odbornikov in članov. V de¬ set tisoče gredo ure, katere so odborni¬ ki prebdeli v delu za skupnost, ne da bi zato pričakovali kakršnokoli nagrado. Sedaj so se organizacije preselile v hišo odnosno v prostore, ki so zgrajeni na zemljišču, ki so ga kupili Slovenci. Ne bomo več gostje, bomo na svojem. Glejmo, da ne izgubimo idealizma in požrtvovalnosti, trudimo se, da bo mla¬ di rod prežet obojega in da bo čim- prej zraštlo novo delavno in organiza¬ cijsko središče, ki naj bo zopet toplo slovensko ognjišče ysem, ki si ga želijo. ki bi se tudi lahko zviševala, če bi na¬ rasli dohodki od uporabe kanala. Dose¬ danji delničarji Sueške družbe naj do¬ be primerno odškodnino. V mednarod¬ nem direktoriju, ki bi vodil upravo nad prekopom, bi bil Egipt tudi zastopan, vendar ne bi imel izključne oblasti nad upravo kanala. Predstavnik Indije Krišna Menon je na isti seji stavil svoj predlog, ki se pa od Dullesovega razlikuje v tem, da daje Egiptu vso oblast nad upravo nad kana¬ lom in nadzorstvo nad plovbo po njem. V svojem predlogi indijski delegat predlaga revizijo konvencije iz leta 1888, ki sedaj ureja plovbo po Sueškem kanalu in sklicanje nove konference za ureditev Sueškega vprašanja. Upravo nad Suezom bi imel Egipt, države, ki pa ta prekop. uporabljajo bi imele po¬ svetovalni odbor. Nadalnji razgovori z Egiptom naj bi se začeli na osnovi, da je treba priznati egipčansko suverenost, da je kanal sestavni del Egipta, da je po kanalu plovba za vse ladje svobodna po določilih carigrajske konvencije iz le¬ ta 1888, državam, ki se prekopa poslu¬ žujejo morajo biti priznane vse pravice ter kanal mora biti vedno v dobrem sta¬ nju in opremljen z najmodernejšimi na¬ pravami. ■ ■. t ? O predlogu ameriškega delegata za mednarodno upravo sueškega prekopa in predlogu indijskega zastopnika, ki pre¬ pušča upravo nad to važno morsko pot¬ jo Egiptu, se je na konferenci razvila daljša razprava, v kateri se je 17 držav izjavilo za Dullesov predlog, t. j. naj upravo nad Sueškim prekopom prevza¬ me mednarodni direktorij. Države, ki podpirajo ta predlog so naslednje: Av¬ stralija, Danska, Etiopija, Francija, Ita¬ lija, Iran, Nova Zelandija, Norveška, Pakistan, [Švedska, Turčija, Velika Bri¬ tanija, Japonska, Nizozemska, Zahodna Nemčija in Portugalska ter USA. Sovjetski delegat šepilov je v debati zjavil, da ZSSR konferenci ne predlaga lastnega predloga za ureditev sueškega vprašanja, pač pa v vsem sprejema in¬ dijski predlog. Indijski delegat je pa na konferenci opozarjal ostale delegate, da je konferenca “pred odločitvijo, ali ho- (Nadaljevanje na 2. strani) ADLAI STEVENSON — PREDSEDNIŠKI KANDIDAT DEMOKRATOV Na zborovanju dem. stranke v Čikagu so izvolili za predsedniškega kandidata A. Stevensona in za podpredsedniškega kandidata Estes Kefauvarja. Truman je vse čas zborovanja podpiral za prvo me¬ sto Harrimana. Zborovanje republikan¬ ske stranke pa se je začelo v ponedeljek v San Francisco. Za predsedniškega kandidata bo izvoljen Eisenhower, med¬ tem so delegati glede podpredsedniške¬ ga- kandidata različnih mnenj. Nasproti Nixonu stoji senator Kerr, ki ga ščiti Stassen in še nekateri drugi kandidati. IZ TEBNA V TEBEN ST” V Washingtonu so objavili, da so vse pošiljke orožja Titovi Jugoslaviji ustav¬ ljene, ker predsednik Eisenhower ni dal pristanka na pošiljanje orožja v Beo¬ grad. Tito bi moral v teh dneh na po¬ dlagi več mesecev starih dogovorov do¬ biti 380 reakcijskih letal iz USA. Panamska vlada, ki ni bila povabljena na londonsko konferenco o Suezu, je sporočila britanski vladi, da si pridržu¬ je pravico samostojno odločati o svojih odnosih do sueškega problema. Panam¬ ski predstavnik v Rimu Villarino pa je odletel v Kairo na razgovore z Nasser- jem “zaradi podobnosti problemov Sue¬ za in Paname”. Anglija, ki ima velike težave v Sre¬ dozemlju že s Ciprom in s Suezom, se je znašla še pred novimi težavami z o- tokom Malto, ker predsednik malteške vlade Dom Mintoff zahteva, da naj se čim prej, začno med Londonom in Mal¬ to pogajanja za “že enkrat dokončno u- reditev vprašanja bodočnosti otoka.” Mintoff se je že pogajal z brit. vlado o vključitvi Malte kot politični del Angli¬ je, pa je Edenova vlada nejasno odgo¬ varjala na to žahtevo. Mintoff izjavlja, da je Malta pričela dvomiti v iskrenost londonske vlade, in zato zahteva, da se čim prej uredi vprašanje bodočnosti 0- toka. Malteška: vlada je tudi prepoveda¬ la poslušanje oddaj londonske radijske postaje. V Londonu je umrl zaradi srčne kapi kardinal Bernard Griffin. Rojen je bil v Birminghamu 1. 1899, študiral na Cot- ton College, na English College in na Beda College v Rimu. Posvečen je bil v duhovnika 1. 1924, pomožni škof v Biminghamu od 1. 1938 — 1944 in po¬ stal kardinal 1. 1946. EOKA na Cipru je z letaki objavila, da preneha s terorjem, nakar so britan- ske oblasti pričele previdno olajševati varnostne ukrepe na otoku. Pričakujejo, da se bodo, če bo EOKA držala besedo, v nekaj tednih znova pričeli poskusi za ureditev problema priključitve tega oto¬ ka h Grčiji. Zahodnonemška vlada je z zakonom prepovedala komunistično stranko. Isto¬ časno je dala zapreti najmanj 40 komu¬ nističnih vodij in zaplenila velike koli¬ čine propagandnega materiala. KP ni prepovedana v zahodnem Berlinu, ker le-ta ni pod upravo bonske vlade. Ra¬ dijske postaje iz vzhodne Nemčije so napadle bonsko vlado zaradi prepovedi KP. Komunisti so po vsej vzh. Nemčiji uprizorili protestne demonstracije. • ['-.-V / if& " [ji! Šig . Poljska vlada je objavila, da je zmanj¬ šala svoje vojaške sile za 50.000 mož. Podobno objavo je dala .tudi lansko .leto. Za novčga vrhovnega poveljnika sov¬ jetske vojske je bil imenovan maršal Malimovski. Stran 2, Buenos Aires, 23. Vin. 1956 Vtisi z obiska v Južni Ameriki Janusz Sleszynski, glavni urednik glasila CDUCE, Informacion Democra- tiea Cristiana, je za Review, angleško pisano glasilo CDUCE, prispeval daljši članek po svojem obisku v Južni Ameri ki. članek prinašamo v bistvenem izvleč¬ ku. (Op. ured.) * Statistični podatki, kot jih navaja Lebret v svoji knjigi Gospodarstvo in človečanstvo, kažejo, da življenjske ravni dežel Južne Amerike ne prakaša- jo samo USA in Kanada, ampak tudi de¬ žele Srednje Evrope, danes pod komu¬ nistično oblastjo., Ti podatki ne osrečuje¬ jo ravno Južnoamerikancev, imajo pa odločilen vpliv v gospodarskem delu programov mladih krščansko demokrat¬ skih strank na -ggem kontinentu, posebej še v Brazilski kršč. dem. stranki. Nagli razvoj gospodarstva latinskoameriških ■ držav — graditev cest, elektrarn in ba¬ zičnih industrijskih objektov — smatra¬ jo za conditio sine qua non v pogledu reševanja političnih in socialnih krivic. Državno planiranje in državna udeležba pri razvoju trenutno zastale industrije sta na splošno mišljena kot nujno po¬ trebna spričo čim večje izrabe doseglji¬ vih virov in za pravično razdelitev na¬ rodnega dohodka. Kršč. dem. gibanje v Latinski Ameri¬ ki je sorazmeroma še sila nov političen pojav na zahodni polobli, je pa resničen izraz nove ameriške stvarnosti: hitrega dozorevanja latinskoameriške družbe v šoli demokracije, žarečih problemov go¬ spodarskega razvoja manj razvitih de¬ žel in pa potrebe zagotovitve socialne pravičnosti s pomočjo takšnih sredstev, ki so prirojena katoliškemu elementu latinske Amerike, ne pa s pomočjo tuje doktrine materialističnega marksizma. V svojem razvoju zadeva latinskoame¬ riška kršč. demokracija na tri glavne o- vire, ki jih bo morala preiti ali pa pre¬ pričati o pravilnosti svoje poti, ako bo hotela postati odločilna politična sila za¬ hodne poloble, vsaj južno od Rio Gran¬ de: 1) materialistične sile marksizma, posebej še v komunistični verziji, ki z uspehom pozivajo nižje sloje in v neka¬ terih primerih tudi zagrenjeno inteligen- -co in idealno misleče oficirje; vsi ti so- •čustvujejo z bedo delavcev in kmetoval¬ cev, katerih usoda vse doslej ni bila mar vodilnim krogom 2) rimsko katoli¬ ška hierarhija, ki v nekaterih deželah Južne Amerike hodi po poti starega si¬ stema špansko-portugalske tradicije so¬ delovanja z vladajočimi gornjimi krogi, hierarhija, ki dalje ni začutila potrebe •socialnih reform in ki z nezaupanjem -gleda na progresivne krščanske politič¬ ne sile, postavljajoče svoj program na ponovni osvojitvi proletariata, tako mestnega kakor podeželskega. 3) ame¬ riški trgovski krogi, ki lahko me¬ rodajno vplivajo na vlado USA, gle¬ dajo sleherno vtikanje države v gospo¬ darske zadeve s skrajno nezaupljivostjo m smatrajo politična gibanja, katerim se takšno vtikanje zdi potrebno v svrho gosnodarskega razvoja dežele, kot so¬ cialistična ali komunistična. Z naraščanjem kršč. dem. gibanj in poznaniem njega idej v obeh Amerikah ho skoraj gotovo večina nerazumevanja in nejasnosti, ki so doslej prikrivale pravo podobo in resničen pomen kršč. dom. gibanja tako USA iavnosti kakor rimskokatoliški hierarhiji v nekaterih lajmsko ameriških državah odpadla. Po¬ dajmo kakor moremo v zahodnoevrop¬ skih kr§č. demokratskih strankah ter še noooV.pi v srednievropskih kršč. dem. gibaniih videti resnično, morda celo naj- '-"ž-eišo trdnjavo ideološke in socialne oVrambe svobodnega sveta, tako bo se¬ daj porajajoče se kršč. demokratsko gi- kanjo latinske Amerike postalo sčasoma pa Pinij trdna protikomunistična postav¬ ka ii vsem političnem in socialnem živ- lien 'u. REVAN NAPADA EDENA Vodja levega krila Laboristične stran¬ ke je v levičarskem tedniku “Tribune”, ki ga urejuje njegova žena, objavil čla¬ nek. v katerem je hudo napadel pred¬ sednika vlade Edena zaradi njegove po¬ litike v sueškem vprašanju. V članku naglasa, da predstavlja Edenova politi¬ ka. ki jo je vodil v zadnjem času v sue¬ škem vprašanju, “eno največiih nanak modernega časa.” Bevan pravi v član¬ ku dalje, da Egipt s svojim postopanjem ni zakrivil ničesar takega, kar bi opra¬ vičevalo angleške vojne priprave, ki jih je odredil Eden. Po Bevanovem mnenju je Eden s takim postopanjem dosegel samo to, da je Anglijo spravil v polo¬ žaj. iz katerega se bo morala umakniti t°ko. da bo jasno, da je odnesel zmago Naser in bo to njegov vpliv v arabskem svetu še povečalo. SVOBODNA SLOVENIJA £ __ Ciudadelski župnik A. B. Elizalde umrl Ciudadela je prvo mesto v vrsti več¬ jih krajev, ki leži ob Avdi Gral Paz tesno naslonjeno ha prestolnico. Je pre¬ težno mesto srednjih slojev. In v tem mestu je neumorno deloval od leta 1931 kot župnik Avguštin B. Elizalde, Fran¬ coz po rodu. Njegovo vsestransko delo, zlasti na socialnem in kulturnem polju je prestopilo meje njegove župnije, se raztegnilo ne samo na vso provinco Bs. Aires, ampak tudi na vso republiko in končno prestopilo tudi njene meje. Bil je resnično oče ubogih. Bil je to, kar je bil pri nas doma dr. Krek. Rodil se je 2.VI.1901 leta v Biarritzu v Franciji. V bogoslovje je stopil v me¬ stu Bayonne ter bil leta 1924 posvečen v duhovnika. Podal se je v daljno Ar¬ gentino, kjer je bil najprej kaplan pri Sv. Antonu v Concordiji. Pomožni škof iz La Plate Msgr. Chimento ga je za¬ tem imenoval za svojega osebnega taj¬ nika, pozneje je bil Elizalde korni ka¬ plan in ceremoniar na sedežu laplatske nadškofije, leta 1930 pa tudi spiritual bogoslovnega semenišča v istem me¬ stu. Naslednje leto je prevzel ciudadel- sko župnijo ter jo vodil vse do svoje smrti. Ko je prišel v Ciudadelo je našel za¬ puščen kraj in faro. Župnik Elizalde se je krepko lotil dela kot moderen in globoko socialno čuteč in za vse dobro vneti katoliški župnik. Za reveže je ustanavljal ljudske kuhinje, postavil zavetišče za starostnike, zgradili je župnijski kolegij in akademijo za ve¬ černi pouk, postavil je novo cerkev, pod katero je bil prostor pripravljen tudi za dvorano. In v tej dvorani se je na pobu¬ do pok. župnika Elizaldeja vršil leta 1938 prvi delavski socialni teden. Le¬ ta 1941 je bil zopet na njegovo pobudo prvi občni zbor katoliške delavske mla¬ dine province Bs. Aires. Tej mladini je pok. žpk. Elizalde posvečal vso svojo lju¬ bezen ter je na vso moč podpiral usta¬ navljanje novih delavskih kat. organiza¬ cij v notranjosti republike. Leta 1949 je bil v Rimu. Sprejel ga je tudi papež, kateremu je tožil zaradi pomanjkanja duhovnikov tako v Argentini kakor tudi v ostalih južnoameriških državah. Ob tej priložnosti je papežu omenil svojo mi¬ sel o potrebi pomočnikov, k! naj bi jih imeli duhovniki pri širjenju kat. nauka in vere. Papež jo je pohvalil, nakar je žpk. Elizalde po vrnitvi domov ustano¬ vil Instituto de Oblatos Diocesamos, nekako skrajšano semenišče, v katerem gojenci po treh letih študija postanejo redovniki, ki so v pomoč kleru pri izvr¬ ševanju njegovih nalog. Najprej je usta¬ novil tak zavod za moške, pozneje pa tudi za ženske. Slične zavode so nato za¬ čeli ustavljati tudi po drugih škofijah in tudi izven Argentine. Tako v Čilu, Paraguayu, Boliviji i n Gvatemali. Izdajal je farno glasilo “La voz de Ciudadela”. Napisal celo vrsto knjig in brošur, v katerih je obravnaval kot mo¬ deren dušni pastir vsa aktualna sodob¬ na vprašanja. Navajamo samo nekatere tako so med drugimi “Pisma župnika iz Cantaclara”, “Pisma upokojenega žup¬ nika”, “Hudič je odšel k hudiču” in “Dvanajst”. Politično je bil odločen de¬ mokrat ter je na vso moč širil ideje kr¬ ščanske demokracije. Zaradi tega ,svo¬ jega kulturnega, zlasti pa socialnega de¬ la, ga je prejšnji režim, ki je imel ta¬ ko delo v zakupu, preganjal. Toda pok. župnik Elizalde ni klonil. Neustrašeno je nastopil proti prejšnjim oblastnikom, ko jim je oblast zašla že preveč v glavo in so začeli preganjati tudi cerkev in ver¬ ske ustanove. Prejšnji teden ga je zadela kap. Umrl je prejšnji petek v Bs. Airesu. D repeljali so ga v Ciudadelo, kjer je le¬ žal na mrtvaškem odru v svoji župni cerkvi. Tja so ga v petek in soboto ho¬ dile kropit nepregledne množice ljudi, častno stražo ob krsti je pa imela voj¬ ska. Pogreb je bil v soboto popoldne. Po¬ kopal ga je laplatski nadškof Msgr. An¬ ton J. Plaza ob asistenci številne du¬ hovščine. Udeležba na pogrebu je bila tolikšna, da je bila avda Rivadavia vse od Ciudadele do Ramos Mejia polna av¬ tomobilov in omnibusov, na katerih so hvaležni farani spremljali svojega veli¬ kega župnika na njegovi zadnji poti na pokopališče v San Justo. Pok. župnik Elizalde je bil tudi ve¬ lik prijatelj Slovencev. V njegovi žup¬ nijski dvorani so bili vsako leto Sloven¬ ski Socialni dnevi, v isti dvorani so igral¬ ske družine slov. protikomunističnih naseljencev postavile doslej na oder to¬ liko slovenskih iger. Zelo naklonjen je bil tudi pevskemu zboru Gallus. Svojo naklonjenost je ^Slovencem pokazal kjer¬ koli je mogel, < Zato je njegova smrt zadela tudi te in bodo dobrega ter plemenitega mo¬ ža ohranili v najlepšem in hvaležnem spominu kot svojega velikega dobrotni¬ ka. Naj počiva v miru! Slikarska razstava Milana Volovska Na osmi kulturni večer SKA je odprl Milan Volovšek v zlatarni Boyu, Olaza- bal 2380, razstavo svojih oljnatih slik. Volovšek razstavlja večkrat v družbi drugih buenosaireških umetnikov; samo¬ stojno pa je razstavil pred dvema le¬ toma v galeriji Comte iz zdaj drugič v časi Boyu, ki je za tovrstne prireditve po barvah sten, opremi in razsvetljavi naravnost idealen razstavni prostor. Začetka razstave so se udeležili pred¬ sednik Društva Slovencev g. ing. Moze¬ tič, ga Marica Meštrovič z go taščo ,de¬ kan dr. Lenček, vsi učitelji in skoraj vsi učenci umetniške šole in še mnogi dru¬ gi prijatelji Volovškove umetnosti. S poznejšimi gosti je že prvi večer obiska¬ lo razstavo 80 gledalcev. Obiskovalce je pozdravil g. Jurčec, ki je posvetil potem slikarju tople besede priznanja in hvaležnosti, na koncu pa je predstavil tukajšnjega slikarja Leo¬ polda Novoa s prošnjo, naj spregovori o Volovšku in njegovem delu. Novoa, ki ima v tej drugi polovici avgusta tudi svorn razstavo in sicer v galeriji Van Riel na Floridi, je najprej ugotovil stal¬ ni napredek v Volovškovem delu in po¬ tem razvil tri misli. Prva je bila ta, da Volovškove slike kar silijo iz okvira na steno, s čemer je hotel reči, da je “aš umetnik kot ustvarjen za stensko