rViStnlna plačana v gotovin.
Leto IX., št. Si (>yJii

$3 a) LJubljana, ponedeljek Ig. decembra 1938
Cena 2 Din
U]i»r»vtusivo. Ljubljana, Knafljeva 0
—	Telefon St. 3122. 3123, 8124, 8125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon St 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvora
St 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta St 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-
erartnerta.
s*.
Ponedeljska izdaja
»življenje In svet"
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva al. 6. Telefon St 3122, 3123 3124. 3125 tn 312«. Ponedeljska Izdaja »Jutra« tznaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po poStJ prejemana Din 4.- po razna šal« cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Maribor Grajski trg St T, Telefon
St 2455.
Celje, Strossmayerjera nL L TeL 68. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po
tarifu.
BOŽIČNO PREMIRJE V ŠPANIJI?
Francsski bojevniki so dali pobudo za skupno akcijo francoske in angleške vlade — Premirje naj bi trajalo mesec dni
Parli, 18. dec. br. Zveza bivših francoskih bojevnikov je dala pobudo za sklenitev božičnega premirja v Španiji. To premirje naj bi trajalo mesec dni ter naj bi bil v tem času dovoljen v oba španska tabora uvoz živil, obleke in drugih potrebščin za prebivalstvo, ki trpi zaradi nastopajoče zime v enem in drugem taboru veliko pomanjkanje. Zlasti pa je želja francoskih bojevnikov, da bi se v tej dobi ustavilo vsaj zločinsko bombardiranje civilnega prebivalstva v nezaščitenih krajih, ker so baš v zadnji dobi Francovi letalci zopet bombardirali celo vrsto vasi v zaledju
Mrzel val je zajel i vso državo
' Beograd, 18 dec. p. Vremenska postaja v Beogradu poroča, da je val mraza, ki prihaja z Urala, zajel danes vso državo. Temperatura je povsod padla globoko pod ničlo, na odprtih ravninah pa je živo srebro zaradi mrzlih severnih vetrov zdrknilo na 20 stopinj pod ničlo. Celo v Primorju. kjer so bili o božiču navadno lepi sončni dnevi, je zavladal nenavaden mraz. Dubrovnik je bil danes kakor izumrl, ker je pihal oster veter in so se ljudje tiščali okrog ognjišč, ker imajo v malokateri hiši peči. V južni Srbiji ter v bosanskih planinah pa že dva dn! močno sneži. V Bitolju In okolici je zapadlo že nad en meter snega. Nenavadno hud mraz je povzročil težave tudi v prometu. Skoro vsi vlaki na glavnih progah imajo zamude.
Hud mraz po vsej Evropi
Varšava, ig. decembra. AA. Na področju vzhodnih Karpatov je bilo včeraj 30 stopinj mraza. Skoro vse reke so zamrznjene ter pokrite z visokim ledom ln je moral biti na niih nrekin jen vsak promet.
Varšava, 18. dec. AA. Havas: Mrzli tračni val še vedno prevladuje nad Poljsko. Danes je bilo v Varšavi 18 stopinj pod ničlo, v ViLnu pa 28 stopinj mraza. V Gdansku je zaradi velikega mraza za nekaj časa skoro popolnoma zastal ves promet. Tokrat so v teh krajih prvič videli polarno svetloba
Budimpešta, 18. decembra. Mrzel zračni val Je prodrl preteklo noč v Podunavje. Po vsej Madžarski divjajo snežni viharji. Temperatura je povsod padla na 10—15 stopinj pod ničlo.
Pariz, 18 dec. br. Mrzli val je zajel danes tudi Francijo. Razen francoske riviere, kjer vlada še vedno toplo pomladansko vreme, je temperatura povsod drugod v Franciji zelo padla in je znašala danes 5 do 10 stopinj pod ničlo. V Parizu je bilo danes 8 stopinj pod ničlo, kar je Izredno redek primer Ta nenavadni mraz je imel za posledico, da so bili danes popolnoma prazni vsi Izletniški vlaki, ki so bili sicer vsako nedeljo nabito polni.
Milan, 18. dec. br. V vsej severni Italiji Je padla danes temperatura pod ničlo. V severnejših pokrajinah je znašala celo do 15 stopinj pod ničlo. V Udinah je neki 6 tarče k celo zmrznil.
T/ondan, 18. decembra. AA. V Veliki I>ritaniji vlada povsod hud mraz.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved: Hud
cnraz po vsej državi. Prevladovalo bo oblačno vreme ter bo skoro povsod snežilo V Podunavju košava ln precej jasno
Predsednik Suzorja podal ostavko
Zagreb. 18. dec o. Predsednik Suzorja Marko Bauer je danes podal ostavko. O vzrokih bo obvestil javnost s posebnim ob-yestilom, čim bo ostavka sprejeta.
Stoletnica vojno sanitetne službe
Beograd, 18 dec p Naše vojaško bolni-Carstvo je proslavilo danes dva znamenita Jubileja: lOOJetnico obstoja vojne sanitete in 301etnico obstoja glavne vojne bolnice v Beogradu K proslavi so se zbrali najvišji predstavniki vojno sanitetne službe, navzoči pa so bili tudi mnogi drugI odlič-niki z zastopnikom Nj Vel. kralja na čelu Pri tej priliki je bil v parku vojne bolnice odkrit spomenik ustanovitelju in zaslužnemu organizatorju naše vojne sanitetn-službe generalu dr. Vladanu Djordjevičn Svečanosti so prisostvovali tudi predstav niki medicinske fakultete. Akademije zna nostl ter raznih nacionalnih organizacij
I
Ustanovitev jahalnega saveza
Beograd, 18 dec. br. Na pobudo raznih organizacij, ki se bavijo z jahalnim športom in s pospeševanjem konjereje, je bil danes v Beogradu osnovan Jahalni savez kraljevine Jugoslavije. Glavna skupščina Je bila v Oficirskem domu. Za predsednika saveza je bil Izvoljen komandant ko-
in povzročili med civilnim prebivalstvom pravcati pokol.
Za svojo akcijo so francoski bojevniki zainteresirali tudi francosko in angleško vlado. Za to akcijo sta se zavzela tudi canterbourijski nadškof in pariški kardinal, ki sta oba intervenirala v zunanjem ministrstvu ter izrazila željo, naj bi Anglija in Francija oficielno podvzeli korake v Barceloni in Burgosu za sklenitev premirja preko božičnih in novoletnih praznikov. Francoski zunanji minister Bonnet je imel včeraj v tej zvezi daljši razgovor s predsednikom
mm
| zveze bojevnikov Rvoleom in je o isti stvari razpravljal tudi s pariškim nadškofom kardinalom' Verdierom.
Kakor se doznava. sla francoska in angleška vlada v načelu pristali na ta predlog in bosta storili potrebne korake v Barceloni in Burgosu. Pariški listi poročajo, da je republikanska vlada voljna pristati na premirje, da pa izražajo v Francovem tabcu razne pomisleke, češ da bi se moglo to premirje zlorabljati ter da bi republikancem med božičnimi darili pošiljali tudi topove, letala in municijo.
a ln Nemčija želita veliko in močno Madžarsko
Novi madžarski zunanji minister Csaky o mednarodnem položaju Madžarske
Budimpešta, 18. dec. br. Zunanji minister grof Csaky je govoril danes na shodu vladne stranke. V svojem govoru je razpravljal predvsem o zunanji politiki Madžarske. Naglasil je, da ostanejo smernice madžarske zunanje politike nespremenjene Nacionalna in socialna politika postavljata Madžarsko ob stran osi Kim - Berlin. Madžarski se ni bati, da bi igrala pri tem kako podrejeno vlogo, marveč ji baš ta politika daje možnost, da svoje mednarodne pozicije čim bolj okrepi. Hitler in Mussolini sta ponovno izjavila, da je velika in močna Madžarska v interesu Nemčije in Italije. Prijateljstvo Madžarske do Poljske se je v zadnjem času še bolj poglobilo, z ostalimi sosednjimi državami pa skuša Madžarska doseči normalne odno-šaje. Če se to še ni doseglo, ni krivda na stran? Madžarske.
Rim, 18. dec. br. Italijanski zunanji minister grof Ciano je danes dopoldne odpotoval na oficijelni obisk v Budimpešto. Uradno poročilo pravi, da hoče s tem obi-
skom vrniti svoječasni obisk madžarskega zunanjega ministra Kanye v Rimu Italijanski listi pišejo v zvezi s tem o nadaljnji poglobitvi političnih, gospodarskih in kulturnih odnošajev med Italijo, Nemčijo in Madžarsko. »Voce d' Italia« ugotavlja, da je madžarska zunanja politika zasnovana na solidarnosti z osiščem Rim - Berlin Zato ni dvoma, da se bodo sedanji odno-šaji Madžarske z Rimom in Berlinom še znatno poglobili in da se bo to sodelovanje razširilo tudi na prijateljsko Jugoslavijo. Docela naravno je. da bo Madžarska spravila v sklad s stališčem Rima in Berlina tudi svoje stališče glede Društva narodov in glede borbe proti boljševizmu.
Budimpešta, 18. decembra. AA. DNB: »Pester Lloyd« s simpatijami pozdravlja obisk grofa Ciana n<i Madžarskem in pravi Madžarska vidi edinosti in solidarnosti osi Rim - Berlin ne samo element evropske ln lastne politike, pač pa tudi cilj, za katerega uresničenje bo Madžarska zvesto sodelovala.
Hitler pripravlja novo presenečenje
Za novo leto namerava predlagati sklenitev četvornega pakta in kvalitativno omejitev oboroževanja
London, 18. dec. AA. (Hafffes). »Sunday
Dispatch« poroča, da Hitler pripravlja za novo leto novo presenečenje. List piše, da se bo Hitler zavzel za to, da se skliče konferenca za razorožitev. Diplomatski urednik »Sundav Dispatcha« piše takole: Hitler namerava Franciji, Angliji in Italiji predlagati sklenitev četvornega pakta z namenom, da se kvantitativno omeji oboroževanje. Ta omejitev naj bi se nanašala na vse vrste orožja. Oborožitev z letali bi bila tudi omejena na takšni podlagi, ki bi
bila za Nemčijo ugodna. V svojem komentarju piše omenjeni list: Neki narodno socialistični voditelji hočejo zadati nov udarec vzhodni Evropi. Hitler pa želi pred tem pripraviti Francijo in Anglijo na to stvar. Hotel bi se predsem prepričati, ali je angleška oborožitev čisto defenzivna in ne ofenzivna. Kapitan Wiedem«mn. ki bo prispel v London v začetku januarja, bo imel dolžnost ugotoviti, kaj bo reklo angleško javno mnenje na ta nemški predlog.
Japonska vlada
pred ostavko?
Japonska je zašla zaradi vojne na Kitajskem v težaven
položaj
Tokio. 18. dec. AA. RazSirffl so ee glasovi, da je Japonska vlada zašla v težaven položaj. Z ozirom na finančno stanje, kakor tudi na počasne bojne operacije na Kitajskem se ta kriza vlade ne zdi nemogoča. Zatrjujejo, da bo moral sedanji ministrski predsednik Konoje zapustiti svoj položaj. Težava pa je v tem, ker M bilo treba najti osebnost, Id bi podaljšala sedanji vladi življenje. Prihodnji teden bo brez dvoma o tem prišlo do odločitve.
Toldo, 18. dee. AA. (Reuter). »AsaM Sinbun« napada USA, ker odobravajo kitajski finančne transakcije. Japonci smatrajo, da kredit, ki je bil odobren Kitajski, služi temnim ciljem, ker omogoča maršalu Cangkajšku še nadaljno vojskovanje z Japonci. List Izraža prepričanje, da odobritev posojila Kitajski pomeni demonstracijo proti Japoncem v zvezi z zahtevo, da se izvaja na Kitajskem »politika odprtih vrat«.
Mussolinijev govor
Napovedanih izjav o mednarodnem položaju ni bilo
Rim, 18. dec. br. Italijanski ministrski
»redsednik Muesolini je imel danes na ofco-:u Sardiniji pri slavnostni otvoritvi nove laselbine Garbonije govor, ki »o ga v po-itičnih in diplomatskih krogih pričakovali i veliko napetostjo, ker so napovedovali važne izjave v zvezi z mednarodnim položajem. Zlasti ao pričakovali izjave glede italijanskih aspimcij v Tunisu. Ta pričako-vainja pa se niso uresničila. Mussolini se v svojem govoru sploh ni bavil i zunanjepolitičnimi in mednarodnimi problemi, marveč je samo podčrtal odločno voljo Italije, da še bolj izpopolni svoj avtarkijami »istem ter da postane v gospodarskem pogledu čim bolj neodvisna od tujine. V govoru, ki ga je poslušalo okrog 50.000 ljudi, je Mussolini naglasil, da je na tem mestu, kjer je sedaj zgrajena moderna naselbina, bilo Se t '	malarije. Tino nove
naselbine kale njen izvor tn njen pomen.
Italijanski premog po kvaliteti prav nič ne zaostaja za tujim. Garbonija Šteje danes 12.000 prebivalcev, toda že čez leto dni jih bo imela 24.000. Na današnji dan pred tremi leti so Italijani žrtvovali svoje porodne prstane, da bi na ta način izrazili odpor Italije proti sankcijam. Narod, ki je sposoben takih žrtev, »e nima ničesar bati in lahko mirno gleda v bodočnost
Po svečanosti Je Mussolini odpotoval nazaj v Rim.
Finska brez dolgov
WASHINGTON, U fiee. AA. Finska se
je sedaj popolnoma osvobodila vseh vojnih dolgov in to je tudi dolgov napram USA. Včeraj je finska vlada plačala zadnji ostani dolffn v vi širil 233.*m dolar ie v.
Naraščajoče zanimanje
Amerike za Evropo
Evropski poslaniki poročajo Roosevelta o položaja — Veliko važnost pripisujejo sestanku v Rima
Washington, 18. dec. br. Predsednik lloosevelt je posvetil večji del včerajšnjega dne proučevanju mednarodnega položaja. Po sprejemu državnega podtajnika zunanjega ministrstva Wellsa, ki ga je obvestil o najnovejših poročilih iz Evrope in Azije, je Roosevelt sprejel ameriškega poslanika v Londonu eKnnedvja, s katerim je imel zelo dolg razgovor. Obširno sta razmotrivala o položaju v Evropi Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, je Kenne-dy podal predsedniku Rooseveltu podrobno poročilo, ki zelo pesimistično slika mednarodni položaj v Evropi. Kennedy smatra, da je položaj v Evropi zelo nestabilen in da je računati s tem, da se bo mednarodna napetost še stopnjevala. Zatem je Roosevelt sprejel ameriškega poslanika v Parizu, ki je prav tako prišel v Washington poročat o položaju v Evropi Z veliko pozornostjo pričakujejo v ameriških političnih in diplomatskih krogih rezultat razgovora ob priliki obiska angleškega ministr. Evropi Kennedv smatra, da je položaj v Evropi zelo nestabilen in da je računati s tem, da se bo mednarodna napetost 5e bolj stopnjevala Zatem je Roosevelt sprejel ameriškega poslanika v Parizu, ki je prav tako prišel v Washington poročat o
položaju v Evropi. Z veliko pozornostjo
pričakujejo v ameriških političnih in diplomatskih krogih rezultat razgovora ob priliki obiska angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina v Rimu. Po sodbi ameriških krogov bo od teh razgovorov v veliki meri odvisen bodoči razvoj položaja v Evropi.
Berlin, 18. decembra. AA. »Deutsche DU plomatisch Politische Korrespondenz« piše o razpoloženju v Ameriki in pravi, da se zdi. da ameriški državniki nimajo miroljubnih teženj, pač pa si nasprotno prizadevajo, da bi narode na ameriški celini še bolj ločili drugega od drugega. Niti en« prilike ne zamude — piše list — da ne b4 napadali in sumničili avtoritativnih držav. Gre za dobro premišljeno sistematsko kampanjo. Sedanja ameriška politika gre za tem, da ustvari ozračje medsebojnega nezaupanja med narodi, da bi na polju gospodarstva ter v želji po kontinentalni nadoblasti dosegla koristi, ki jih sicer ne bi mogla nikdar doseči, če ne bi izrabila razpoložen i a, ki ga sama ustvarja. Nova politika USA da misliti. Ta politika kaže, da stremi Washington očividno za tem. da bi šel preko okvira svoje stare politiko k novim ciljem.	J
Razkol v francoski
socialistični stranki
Blum napoveduje ostro borbo svojim nasprotnikom na izrednem kongresu stranke, ki se bo sestal za božične
praznike
Pariz, 18. dec. br. 2e dalje 8asa sem se
govori v političnih krogih o velikem nesoglasju, ki je zavladalo med vodilnimi člani vodstva socialno demokratske stranke Ta nesoglasja, ki se nanašajo v glavnem na stališče stranke napram Daladie-rovl vladi, so se posebno poglobila po neuspeli splošni stavki v znak protesta proti ukrepom vlade. Predsednik stranke Leon Blum se je z vsem svojim vplivom zavzel za izvedbo te stavke, ki je doživela popoln zlom, dočim so drugi vplivni člani strankinega vodstva bili za bolj rezervirano stališče ter so svarili pred prevelikim zaupanjem komunistom, ki Iščejo podpore socialistov samo takrat kadar jim prede trda, drugače pa Jim streljajo v hrbet, kakor se Je dovolj jasno pokazalo ob priliki zadnje Blumove vlade Za božične praznike je Blum sklical izredni kongres stranke, ki naj odloča o bodoči politiki vlade in
tako reSi tudi nastala nesoglasja. Kongr«, ki bo zasedal preko božičnih praznikov najbrže v Parizu, bo kakor napovedujejo poznavalci razmer, zelo viharen ter bo na njem prišlo do odkritega obračuna med obema taboroma. To dokazuje tudi dejstvo, da so se začeli zadnje dni voditelji socialistov kar odkrito napadati v svojih glasilih. V nedeljskem »Populairu« objavlja Leon Blum oster članek proti Faurreju, kateremu očita izdajstvo. V tem članku se Blum brani očitkov ln izjavlja, da ne misli odstopiti kot predsednik stranke niti takrat, če bi mu kongres izrazil nezaupnico. Svoje mesto bo prepustil drugemu le tedaj, če kongres to izrecno sklene. Ta izjava dovolj Jasno dokazuje, do kake mere so se zaostrila nasprotja v vodstvu stranke in v političnih krogih zaradi tega z napetostjo pričakujejo božični kongres francoskih socialistov.
Vojni proračun Francije
Izdatki za vojsko in mornarico so znatno povišani
Pariz, 18. decembra. AA Francoska poslanska zbornica je snoči sprejela proračun vojne mornarice, ki znaša 2 milijardi 674 milijonov frankov, to je 480 milijonov frankov vefi, kakor pa je znašal proračun za to ministrstvo letos. Nato Je zbornica prešla na razpravo o proračunu za vojno ministrstvo. Poslanec desnice Fernand Laurin je med drugim napovedal, da bo v kratkem zahteval poročilo o fondih avtonomne blagajne za narodno obrambo. Drugi govorniki so poudarjali nekatere nedo-statke. ki so se pokazali o priliki nedavne mobilizacije ter zahtevali, da se motoriziranim obmejnim brigadam stavijo na razpolago večji krediti.
Ministrski predsednik Daladier j« v svo« Jem govoru napovedal, da bo januarja
meseca prihodnjega leta v zbornici obšir-* na razprava o narodni obrambi, kakor tudi o nacionalizaciji velikih tovarn, ki izdelujejo vojni material. Naglasil je, da ni krivo vojno ministrstvo, da prebivalstvo ni dobilo zadostnega števila plinskih mask za časa zadnje krize. Prebivalstvo obmejnih krajev bo dobilo odškodnino.
Zbornica je zatem sprejela proračun vojnega ministrstva, ki znaša okoli 5.8 milijarde ter kredite za obrambo prekomor-skih francoskih posestev v višini 1.1 milijarde frankov. Po krajši razpravi je zbornica sprejela tudi kredite za smodnišnice. Po razpravi je bila seja skupščine končana ter se bo nadaljevala v ponedeljek dopoldne, ko bo na vrsti proračun zunanjega ministrstva.
Poljska računa na podporo Francije
Ukrajinski problem zadaje Varšavi mnogo skrbi
Varšava, 18. dec. br. Poljski listi na uvodnih mestih z vidnim zadovoljstvom objavljajo izjave, ki jih je podal francoski zunanji minister Bonnet v zunanje političnem odboru poslanske zbornice. Poljski listi zlasti podčrtavajo oni del govora, v katerem Je Bonnet omenil francosko-polj-sko zavezništvo ln francosko-ruski pakt Nacionalistični »Konjec« objavlja svoje poročilo pod naslovom »Francija bo branila Poljsko«. O zadnjih razgovorih poljskega poslanika s francoskim zunanjim ministrom pišejo varšavski listi, da so se nanašali na značaj francosko-nemške deklaracije ln na ukrajinski problem. Poljski poslanik Lukaslewicz Je pri tej priliki raztolmačil stališče poljske vlade, ki smatra francosko-nemško deklaracijo prav tako za važen prispevek za ohranitev mi-
ru kakor poljsko-rusko izjavo. Kar se ti56 ukrajinskega problema ln poljsko-francoske pogodbe, je Bonnet po informacijah poljskega tiska pojasnil poljskemu poslaniku stališče poljske vlade. V varšavskih političnih krogih naglašajo, da upravičuje-jo ta pojasnila upanje in prepričanje, da Je poljsko-francosko zavezništvo v polni formi. Prav tako zatrjujejo varšavski krogi, da zavzema francoska vlada negativno stališče glede možnosti ustanovitve neodvisne samostojne ukrajinske države. Veliko važnost pripisuje varšavski tisk tudi včerajšnjemu razgovoru poljskega poslanika v Berlinu Lipskega z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom. Tudi ta razgovor se je nanašal na ukrajinski problem.
Židovski dan v Angliji
London, 18. decembra. AA. Reuter: Zastopniki židovskih združenj na Angleškem so na svoji včerajšnji konferenci sprejeli resolucijo, po kateri se nedelja 8. januarja prihodnjega leta proglaša za dan protesta, istočasno pa tudi za dan samoobrambe za vse Zide. V resoluciji je dalje izražena prošnja za čim večje prispevke v korist Zidom, posebno pa njihovim otrokom, ki žive zdaj v nevtralnem pasu med Poljsko ln Nemčijo.
Volitve "V poljskih mestih
Varšava, 18. decembra. Danes so bil® volitve občinskih zastopstev v 53 poljskih mestih, med drugimi tudi v Varšavi, Kra-kovu, Lodžu ln Poznanju. Izid teh volitev bo imel precejšen pomen z ozirom na to, ker so opozicijske stranke pri teh volitvah zavzele drugačno stališče, kakor pa pri novenibi^kih volitvah v seim ln
Pokojninski zavod polaga račun
Najvažnejši dogodek: razširjenje pokojninskega zavarovanja na vso državo
Ljubljana, 18. decembra V sejni dvorani Trgovskega doma so se dopoldne zbrali delegatje največje in najpomembnejše socialne ustanove našega delavstva k občnemu zboru Pokojninskega zavoda. Med živahnim odobravanjem je bila sprejeta vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. Ko sta zborovanju izrekla čestitke in najboljše želje načelnik ministrstva socialne politike Jeremič in nad-svetnik banske uprave dr Karlin, je predsednik podal obširno poročilo.
Za donosno naložbo
PZ je v pretekli poslovni dobi oddal nekaj velikih investicijskih posojil dravski in primorski banovini, mestnim občinam ljubljanski, splitski in mariborski, pa tudi številnim pripadnikom srednjih in delavskih slojev je z manjšimi posojili pomagal, da si ustvarijo lastne domove. Poleg socialnega pomena je takšna finančna politika tudi v občem gospodarskem interesu naroda, ker je v znatni meri prispevala k poživitvi gradbene delavnosti. Finančni minister pa je letos izdal uredbo, po kateri bodo pokojninski zavodi morali v bodoče nalagati 60% razpoložljive imovine v državne papirje, s čimer bo hudo prizadeta dosedanja gospodarska smer PZ. Zavod v Ljubljani razpolaga letno povprečno s 30 milijoni kapitala. Po 20% tega zneska je doslej po navadi nalagal v državne papirje, 15% pa v banovinske papirje in banovin-ska posojila, ki so znašala tako približno 12 milijonov din, za naložbo v posojila in nepremičnine pa je ostalo po 18 milijonov din. Po novi uredbi bodo morala posojila banovini v bodoče povsem odpasti, a tudi za ostala investicijska posojila in nepremičnine bo na razpolago samo po 12 milijonov za vso dravsko, primorsko in zetsko banovino. Gospodarstvo tako važne javne ustanove, kakor je PZ, bi moralo še posebej stremeti za tem, da doseže čim donosnejšo naložbo svojega denarja. Uprava bo skušali doseči revizijo.
Zavarovanci
Na gradbenem področju je PZ v za. In jih let h spet pokazal nekaj razgibane živahnosti. Ko je leta 1933. dogradil blok z nebotičnikom v Gajevi ulici, je delavnost v tej smeri do lanskega leta povsem zastala. Občni zbor leta 1936. pa je dal upravi pooblastilo za nakup in gradnjo novih nepremičnin. V tem času je PZ nakupil odnosno dogradil v celem za 33 256.000 din zemljišč odnosno hiš v Ljubljani, Mariboru. Celju, Kranju, na Jesenicah, v Splitu ln Dubrovniku. Zanimive so številke, ki jih je predsednik sporočil o prometu ln poslovanju zavoda v petletnem razdobju od 1934 do 1938. število obveznih zavarovancev je V tet petih letih raslo v naslednjih zapo-
rednih številkah: 9.934, (1934), 10.412, 10.909. 11.793 in 12.287 (1938). Povprečna mesečna zavarovalna premija je padala in rasla takole: 212.67, 207.73, 207.43, 207.96, 210 Din. Skupni predpis premije je naraščal: 27,462.000, 28,176.000, 28 milijonov 828.000, 31,135.000, 31,500.000 Din. Zavarovanci so v istem času prejeli naslednje zneske izplačil: 10,976.000, 12 milijonov 364.000, 13,708.000, 14,887.000, 15 mil. 723.000, kar znaša skupno 67,658.000 Din. Brezposelnim je bilo ta čas razdeljenih za 478.700 Din podpor. Stiska v letih gospodarske krize je prisilila množico zavarovancev, ki so ostali brez dela na cesti, da so si dali izplačati od zavoda za okrog 10 milijonov din povračil. Za zdravljenje je bilo razdeljenih 167.700 din. V celoti so člani PZ prejeli od zavoda 78 560.000 Din. Leta 1934. je premoženje znašalo okrog 280 milijonov, do letos pa je doseglo vsoto 460 milijonov din.
Razširjenje pokojninskega zavarovanja na vso državo
Direktor dr. Janko Vrančič Je nato kratko poročal o najvažnejšem dogodku, ki ga je socialno zavarovanje našega nameščen-stva doseglo v preteklem letu, o razširitvi pokojninskega zavarovanja na vso državo, o katerem obširneje razpravlja »Letno poročilo Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani za XIX. poslovno leto 1937«. — Uredba je ljubljanskemu zavodu prinesla uvaževanja vredno nalogo, da strokovno pripravi vse državno organizacijo zavarovanja. Uredba je ustanovila nove zavode v Beogradu s poslovalnicami v Novem Sadu. Nišu in Skoplju, v Zagrebu s poslovalnico v Osijeku in v Sarajevu s posloval-n"co v Banjaluki. Izvedba organizacije je bila toliko težavnejša, ker je uredba izšla v »Službenih novinah« dne 29. novembra lani, dne 1. decembra pa je bilo treba nameščence že prijaviti, medtem ko Je bil v bivši Avstriji zakon o pokojninskem zavarovanju že dve leti v veljavi, preden se je začel izvajati. Prijave so naenkrat pričele prihajati v tolikšnih množinah, da so jih uslužbenci zavoda kar v vrečah do-našala s pošte. Prijav Je prišlo okrog 80.000, približno toliko pa tudi odjav, sprememb in drugih dopisov.
Delo, ki ga Je IzvrSIl, Je ljubljanskemu zavodu po prav'ci v ponos. Skoraj štirje meseci so minili od začetka prijavijania, preden je prišlo našemu PZ. ki je delal s svojimi 43 uslužbenci s polno paro. na pomoč prvih šest uradnikov za nove zavode. Prvi je bil organiziran beograjski zavod. ki si je v začetku avsrusta s pomočjo ljubljanskega zavoda uredil svoj urad. Do takrat je bilo za zavarovance z njegovega področla Izdanih okrog 13.000 zavarovalnih odlokov ln vplačanih okoli 14 milijonov
din premij. Zavodu v Zagrebu se je doslej priglasilo prav tako okoli 13.000 nameščencev, vplačanih premij pa je bilo do konca novembra 21,228.000 din. Za zavod v Sarajevu doslej še ni bil imenovan niti poverjenik niti sosvet, tako da se vsi njegovi posli še zmerom vodijo v Ljubljani. Na njegovem področju je bilo doslej izdanih okoli 3600 zavarovalnih odlokov, premij pa je bilo do konca novembra vplačanih 4,502.000 Din. Za bivšo Slovenijo in Dalmacijo je kazala statistika, da pride na 100 delavcev in rudarjev, zavarovanih pri krajevnih organih Osrednjega, urada za zavarovanje delavcev in pri glavnih bratov-skih skladnicah, povprečno 8 nameščencev, zavezanih pokojninskemu zavarovanju. Povprečna mesečna premija za enega nameščenca znaša okoli 200 din. Glede na to razmerje je zavod izračunal, da bo pri novem PZ v Zagrebu okoli 20.000 zavarovancev, v Beogradu in Novem Sadu 25.000. v Sarajevu pa 8000 ln da bodo znašale zavarovalne premije na leto okoli 100 milijonov Din.
Pooblastila odbora
Ko je predsednik podal Se revizijsko poročilo, se je vnela kratka debata, v kateri je zastopnik nameščencev Vladimir Vrančič Izčrpno utemeljil predlog, da Je trebe določilo, ki odreja nalaganje 60% imovine PZ v državnih papirjih, na vsak način revidirati, a če bl prizadevanje v tej smeri ostalo brez uspeha, naj država zavodu povrne Izgubo, ki Jo je utrpel ob prevzemu staroupokojencev. Ko je žbor Izglasoval razrešnico upravi. Je bilo sprejetih še nekaj važnejših predlogov. Med drugim je upravni odbor pooblaščen, da s svojimi dolžniki ureja aranžmane tako, da za svoje terjatve prevzema nepremičnine v last. Zavod lahko obdrži nepremičnine, kupljene na dražbah, v svoji upravi, če se izkažejo za donosne. Prav tako sme kupovati zemljišča in stavblšča lz proste roke. Stavbi-Sča pa morajo nuditi možnost gradnje donosnih stanovan1sk'h hiš. Donosnost novih gradenj mora dosezati vsaj % povprečne donosnosti vse imovine. Za sklepanje v konkretnih primerih Je potrebna dvetret-jinska večina kvalificiranih glasov. Zavod sme zavarovancem dalatl posojila za gradnjo stanovanlskih hišic proti mesečnemu odplačilu obrestovanja ln amortizacije. Zavod sme prodala« svoja zemljišča tn zgradbe, v kolikor bi bila prodaja rentabilna. Pri izvrševanju teh pooblastil mora upravni odbor upoštevati vse kraje svojega področla po klluču, ki ga dajejo vsote nabranih premij.
Na koncu je občni zfbor odobril Se 160 000 Din za podpore brezposelnim in 100.000 Din za podpore vdovam z otroki in dvojnim sirotam.
MATINEJA OB 14.15 URI
SAMO SE DANES!
NE ZAMUDITE 1
Pod senco
Globoka filmska drama o enem Izmed
neštevilnih in brezlmenih Junakov velike V glavni vlogi Ronald Colman	francoske revolucije
KINO MATICA 21-24. Matinejske cene od din 2.50 do 6.50. Bogat dopolnilni spored!
Glasbena Matica Antonu Lajovicu
Ljubljana, 18. decembra V soboto zvečer je p.ireuua Glasbena matica v Hubadovi dvorani prijateljski večer v počast iašega vodilnega skladatelja, svojega častnega člana Antona Lajovica. V dvorani so se Zbrali člani in članice pevskega zbora, tudi orkestralni zbor je poslal svojo močno delegacijo. Večer je imel intimen aiačaj, zato se ga je udeležilo samo nekaj povabljenih gostov, med njimi skladateljevi bratje ln sestre. VzJic temu je bila dvorana tesno zasedena in je po občinstvu pokazala, da ima slavna matična družina mnogo mladega naraščaja, kar vZbuje lepe nade v bodočnost
KO je odlični slavljenec vstopil v dvorano v spremstvu svoje gospe in sina, ga je pozdravil buren aplavz, ki ni dolgo ponehal ln je tudi ob nadaljnjih prilikah pričal o izredni priljubljenosti, ki jo g. A. Lajovic uživa med sodelavci našega najelitnejšega pevskega združenja. Slavljenca je pozdravil predsednik Glasbene matice, podžupan dr. Vladimir Ravnihar s pregnan tnim govorom, v katerem je očrta! njegove zasluge za slovensko glasbeno kulturo in posebej še za Glasbeno matico. Tajnik Gl. matice Pečenko, je tolmačil čustva in razpoloženja pevskega zbora in izražal občudovanje pevcev do Lajovčeve skladateljske umetnosti. V imenu skladateljev je spregovoril prof. Slavko Osterc. medtem ko je g. Pertot izrekel čestitke in zahvalo Fllharmonične družbe, spominjajo« se dejstva, da je to staro glasbeno združenje prešlo pred dvajsetimi leti po slavljenčevi zaslugi v slovenske roke. V
Imenu Orkestralnega društva Gla.« -c matice je govoril prof. Saša SanteL Vs. govori so se odlikovali po lepi in topli vsebini ln so pričali o širokem in močnem vpl.vu, ki ga ima A. Lajovic s svojo osebnostjo, s svojim tvornim ln Iniciativnim delom na naše glasbeno življenje. Vrsti go. vorov se je še pridružil uspeli pevski nastop gdč. Polajnarjeve, ki je s svojim zvočnim, lepim glasom zapela dva Lajovčeva samospeva. Ob tem oficielnem delu večera je bil jubilantu poklonjen luksuzno vezani izvod »Lajovčeve čitanke«.
Odlični jubilant se je zahvalil z izbranimi besedami za počastitev in voščila ter dejal, da je vse njegovo tvorno delo poteklo iz nujnosti, ki je v njegovi naravi in da si zaradi njega ne pripisuje posebnih zaslug. Nato pa je takoj prešel h karakte-rizaciji znanega dogodka, ki Je nedavno iznemlrll matične vrste. Z jasnimi načelnimi besedami je označil meje med matičnimi ln sploh umetniško-kulturnimi stremljenji in trenutnimi političnimi interesi. Slavljenčev govor je s svojo stvarno. Idejno krepko poudarjeno vsebino vzbudil živahno odobravanje in nove ovacije jubilantu.
Po »službenem« delu prijateljskega večera Je bila servirana zakuska in v dvorani se je razvila prijetna družabnost. Kakor smo Izvedeli, pripravlja Glasbena matica Lajovčev jubilejni koncert, ki bo nudil tudi širšemu občinstvu priiko, da pokaže svoje simpatije do sedanieiga reprezesntan-ta slovenske glasbene kulture, g. svetnika Antona Lajovca.
Maribor preko nedelje
Kronika od sobote do ponedeljka
Ljubljana, 18. decembra
Val ostrega mraza, ki je ponoči obiskal Ljubljano in Ljubljansko polje ln ki potem vea dan ni popustil, kakor da se je zima začela ie povsem zares, je bil najbrž v dobršni meri kriv, da današnja zlata nedelja življenju v mestu in prometu po trgovinah in lokalih ni prinesla tiste živahne razgibanosti, ki bi jo bil človek pričakoval. V dobršni meri pa je bilo nesorazmernemu mrtvilu najbrž krivo tudi dejstvo, da je časovna razdalja od zlate nedelje do božiča letos odmerjena na teden dni, tako da bodo imeli ljudje do svetega večera še dosti prilike za izbiro in nakup daril, » katerimi kanijo presenetiti svoje drage. Morda je bilo nekaj več prometa samo po trgovinah tistih strok, ki so jim prazniki najizrazitejša sezona, po prodajalnah drobnega blaga, galanterije in igrač.
Razmeroma slab dan so imeli tudi prodajalci božičnih drevesc, ki so letos v tolikšnih množinah založili svoj trg, kakor že dolgo ne. Kakor računajo kmetje, ki so s tem blagom obiskali Ljubljano, je bilo letos iz dolenjske, gorenjske in notranjske Smeri pripeljanih v mesto kakšnih 40.000 mladih drevesc, ki bodo po vsej priliki do konca tedna v celoti razprodana. Zanimivo je, da Ljubljana ne zalaga z božičnimi drevesci samo svojih meščanov, temveč da z njimi oskrbuje še dolgo vrsto večjih krajev v zaledju, od koder prihajajo ljudje smrečice in mlade jelke v mesto kupovat. Mraz in mrtvilo, ki ga je piinesila zlata nedelja, pa je meščanom lahko vsaj v eno tolažbo: sneg, ki pride za njim, bo na široko odprl duri času bele opojnosti
Smrt pod avtom
Kronika običajnih nedeljskih dogodkov je bila prav tako brez presenečenj, niti na policiji niti na reševalni postaji niti v bolnici niso imeli posebnega opravka.
Redki izletniki, ki so imeli kljub silnemu mrazu poguma, da jo mahnejo iz mesta v okolico, pa so utegnili biti priče hude. razburljive nesreče, ki je na Brodu pod Šmarno goro zahtevala življenje neznanega človeka. Neki Ljubljančan je s svojo družino napravil proti krajem okrog Šmarne gore avtomobilski izlet Za volanom je sedel gospodar sam. ki je znan kot izredno trezen in previden vozač. Na Brodu pa je okrog 15. zahtevalo usodno naključje, da mu je prišel pod kolesa starejši, dostojno oblečen človek, ki ga je voz z vso silo vrgel ob tla, da je nezavesten obležal v mlaki krvi. Neznanec je imel prebito lobanjo, zlomljeno levo nogo, verjetno pa je imel tudi notranje poškodbe. Avtomobilist je ranjenca takoj naložil in ga z vso naglico prepeljal na kirurški oddelek. A vse prizadevanje zdravnikov je ostalo zaman. Ne da bi se bil zavedel, je neznanec kmalu po prevozu umrl.
Božično obdarovanje pri ljubljanskih kolašicak
V dvorani tehnične srednje šole se je okrog božičnega drevesca danes ob 10. dopoldne zbrala velika družina otroškega drobiža v spremstvu očetov in mater. Videti je bilo. da starim ni nič manj radostno pri srcu v topli dvorani, kjer je bilo na dolgih nrzah okrog božičnega drevesca nagrmadenih nekaj sto zavojev z darili, ki so jih za božičnico pripravile sirotam neutru-
dne roke prijaznih ta človekoljubnih Kola-šic.
Poleg zastopnice kr. banske uprave, zastopnika mestne občine ta ravnatelja srednje tehnične šole je predsednica ga. Fernan-da Majaronova prijazno pozdravila Številne prisotne, njen prvi pozdrav pa je veljal kralju Petru II. in Nj. Vel. kraljici Mariji. Obenem je izrekla toplo zahvalo dobrotnikom, ki so s podporami in darili priskočili na pomoč.
Po pozdravu je pevski zbor Šentjakobskih učenk otvoriJ zabavni del sporeda z državno himno. Sledile so pevske in deklamacij-ske točke, med katerimi je najbolj vžgala s svojim izrednim pevskim in deklamacij-skim talentom drobcena, toda duševno izredno razvita učenka prvega razreda Jelka Cvetežarjeva. Spored je zaključila mala Marija Haslerjeva. ki se je v imenu vseh povabljenih obdarovancev in obdarovank zahvalila gospem za dobrosrčnost. Močno se je nato zavleklo razdeljevanje daril, po katerih so s spoštljivositjo in radovednostjo posegale stotere roke otrok, katerim pod domačim krovom ni odmerjeno razveseljevati se ob skrbno izbranih darilih in sladkih prigrizkih. Tako se fe z današnjim obdarovanjem k enako uspelim obdaritvam, ki jih je v petek pripravila podružnica KJS v Štepanji vasi in danes podružnica v Mostah priključil nov člen, ki je trosil radost v srca siromašnih.
KINO SLOGA — Telefon 27-80 ob 16., 19. In 21 url
Zmagovalec
Warner Baxter, Myrna Loy
Srednješolska sokolska akademija v šiški
Tudi srednješolska mladln« Je hotela dati duška in zunanjega izraza svojim simpatijam in čustvom bratstva, ki jih goje za češkoslovaški narod ln je sama zase pripravila pester umetniški spored. Akademija bi se morala vršiti že 19. novembra na III. drž. real. gimnaziji, a je bila v zadnjem trenutku zab ran jena. Mladini to ni vzelo poguma. S še večjta navdušenjem se je vrgla na delo in jo v soboto s svojo češkoslovaško akademijo v Sokolskem domu v šiški pokazala uspehe svojega dela. Ker starejši nimajo razumevanja za stremljenja mladih, je tudi na tem večeru prevladovala mladina.
Akademija se je pričela z Jugoslovansko in češkoslovaško himno. Sledil je govor predstavnika sokolske srednješolske mladine. Pozdravil je zastopnika konzula ČSR g. Martineka. starosto Ljubljanskega Sokola, profesorje, oficirski zbor isn ostalo občinstvo. Poudaril je, kako je mladina čutil« z brati čehoslovaki in naj bi bila akademija le skromen izraz Iskrenih čustev. »Dobro vemo«, je nadaljeval, »da bomo samo pod prapori sokolstva dosegli svoj cilj in da bomo le tako dobro in koristno služili domovini In ideji slovanstva.«
Naslednja točka je bil melodram Wol-ker: »Balada o kurjačevih očeh«. Pri tej točki srno pogrešali malo boljše svetlobe. Naravnost vžgal je Dvofakov »Češki ples« (balet), ki so ga morali ponavljati. Prav je, da mladina ne zanemarja te panoge umet-
nosti Godal«! oktet je zaigral Smetanovo »Uspavanko« ln Dvorakovo »Humoresko«. Sledil je prizor te Smetanove opere »Prodana nevesta«. Nastop*! je zbor. balet, solisti. Prav radi smo poslušali mehki in barviti tenor g. Grošlja, ki je za arijo ie! prisrčen aplavz. Za njim je še zapel Marko Battista Pokornyjevo »Teče voda, teče ...« ki narodno: »Laska, bože, laska«. Akademijo je zaključil simbolični balet »Osvobojenje«, ki sta ga izvajala člana Narodnega gledališča v Ljubljani, recitacija odlomka iz »Krsta pri Savici« in himna »Hej Slovani«, ki so jo peli vsi. navzoči stoje. Po sporedu se je še mladina malo zavrtela ob zvokih jazza !n prijetnega večera je bilo konec. V drugič bi bilo treba narediti več reklame in zainteresirati pred vsem tudi starejše občinstvo.
DANES PREDSTAVI SAMO OB 16. IN 21. URI!
Napeti film Se nevldenlh odkritij malajske džungle!
BELI TIGER
Kino Matica 21-24 — Dop. spored!
Zbor sadjarjev in vrtnarjev
V soboto zvečer Je Imelo Sadjarsko ln vrtnarsko društvo svoj redni letni občni zbor, ki ga je vodil predsednik dr. Spiller-Muys. Kot zastopnik centralnega druStva je prisostvoval občnemu zboru tudi prof. Verbič. Predsednik je kratko poročal o splošnem delovanju druStva, ki je bilo letos izredno živahno in plodno. Odbor se je držal stare tradicije ln je prirejal predavanja. pri čemer se <e posebno občutilo -"manjkanje učnih sredstev. Novost v letošnjem poslovnem le*u je bila uvedba strokovnih vodstev po ljubljanskih vrtovih. Vodstva so bila deležna obilnega obiska.
Iz poročila ki ga je podal tajnik pro*. Anton Lovše, Je bilo razvidno, da Je bilo v tekočem letu 37 prireditev, kar Je vsekakor rekordno Število. V prireditve so vključena predavanja, praktična predvajanja, strokovna vodstva ln zelenjadarski tečaj. Slednji se Je vršil na Šentjakobski Soli In Je bil Izredno dobro obiskan. Trajal Je šestnajst ur, načrte zanj pa je preskr-bel nadzornik štrekelj. Število članov Je letos še naraslo in tako šteje zdaj društvo vsega 360 članov. Poročala sta Se blagajnik g. Teodor Drenig ln gospodar društva. Kot zastopnica »Vrtnarskega odseka« in podpredsednica društva je ga. 'T+učenkova poročala o delovanju vrtnarskega odseka, ki se je razvil lz »Kluba ljubiteljev cvetic« ln si kot tak pridobil med Ljubljančani velik krog prijateljev. Odsek Je razposlal vsem podružnicam okrožnico, da povsod ustanavllajo take odseke. ki bi Imeli veliko tujsko-prometno važnost.
Po poročnih nadzornega odbora gg. Slaj-merja in SuSteršlča bo bile volitve novega upravnega odbora. Izvoljen Je bil ves stari odbor, namesto pokojnega Gombača je bfl Izvoljen g. Pirnat. Na občnem zfooru Je bil sprejet predlog, naj bi se ustanovila vrtnarska šola v Ljubljani, kakor jo imajo na Hrvatskem in v Srbiji. Vse države pospešujejo vrtnarstvo, le Slovenija Je daleč za njimi. Poudarjalo se Je tudi, naj bi se poglobili stiki med ljubljanskimi podružnicam ter stiki centrale s hrvatskimi in srbskimi društvi.
Maribor, 18. decembra 2ivahna razgibanost navzlic naletavajo-člm snežinkam in 13 stopinjam pod ničlo. Trgovine so odprte ves dan. Po manufak-turnih ln modnih trgovinah Je bilo še nekam živahno V ostalih strokah pa ni bilo običajnega odziva, kar Je nedvomno v najtesnejši zvezi z dejstvom, da je zlata nedelja letos za ved teden odmaknjena od božičnih praznikov, tako da ni bilo tiste konjunkture, kakor Jo trgovci vsako leto na zlato nedeljo pričakujejo.
Literarni večer Jufia Kozaka v Ljudski univerzi
Precej mariborskih Izobražencev In ljubiteljev slovenske književnosti, zlasti pa dijaške mlad me se je zbralo v dvorani Ljudske univerze da prisostvujejo literarnemu večeru književnika JuSa Kozaka. S krepko dikcijo Je izbral poglavja Iz svojih »Mask« In »Spiridiona«. Poslušalci so se čudili ustvarjalni sOi. klenemu jeziku ln sočnemu slogu tega odličnega predstavnika umetniSko zrele literarne generacije. JuS Kozak Je bil deležen prisrčnega, toplega odobravanja.
Slavnostna prevedba v sokoisko Članstvo
Zaradi vsenarodne prvodecembrske manifestacije na Glavnem trgu se je odložila slovesna zaobljuba novega članstva matičnega Sokola na današnjo nedeljo. V polno zasedeni Sokolski dvorani so se zbrali odlični predstavniki mariborskega sokolstva zlasti matičnega Sokola ln številni naraščajnikl ter naraščajnice, ki so bili danes prevedeni v članstvo. Sokolski zbor Je otvoril z zanosnimi besedami matični starosta br dr. Fornazarič, ki je Izrazil posebno veselje nad veliko udeležbo dece ln naraščaja V naših prilikah Je treba zlasti podčrtati Številno pristopanle v sokolske vrste, kamor se danes uvršča samo oni ki je po svoji duši ln srcu zares pravi SokoL
Sokolski znak sokolski kroj postajata danes volni kroj. Kdor ni pripravljen na vsako žrtev, naj raje ne pristopi v sokolske vrste. Poudarjal Je potrebo dm tesnejše povezanosti Uprava matičnega Sokola Je hotela uporabiti priliko današnjega slavnostnega zbora, da pokaže svoj na-Dredek In da ob tej priliki nagradi naj-oridnejSe In najvzornejše.
Načelnik br. Zlat ZeJ je poklonil v Imenu naraščaja društvu znak X. sokolskega zle-ta, v Imenu članstva kip telovadca, v svojem Imenu pa dve sliki Vaclavskih name-sty In praSkega sokolskega stadiona. Potem, ko se Je br. dr Fornazarič zahvalil za lepa darila. Je tajnik br. Inž. Sax s primernim nagovorom Izročil društvu lepo darilo kanuršklh Sokolov, ln sicer oljnato sliko Kam niče. Zatem Je br. prosvetar Rema radelil darila najpridnejšim naraš-čajnlkom ln naraščajnicam ter sokol. deci. Sokolska deca dobi v dar brošure »Pot
v sokoisko življenje«. 22 pripadnikom so kolske dece Je Izroč i kot dar vezano knjigo »Naša radost«. 6 naraščajnlkov je prejelo štedne knjižice z vlogo 100 din. Br. Podlesnik pa Je prejel slavnostni kroj Br. dr. Fornazarič je nato zaključil nagrajevanja in je sledila glavna točka današnjega slavnostnega zbora, to Je prevedba naraščaja v članstvo.
Skupno Je položno svečano zaobljubo 9 prevedenih naraščajnic ln 22 naraščajnlkov ter 12, ki so prestali 6 mesečno preizkusno dobo. V Imenu župne uprave in Saveza SKJ je Izvršil zaprisego br. dr. Fornazarič. ki je spregovoril spodbudne besede novim članom. Vsakdo od prisega^ ^čih se Je dotaknil matičnega prapora in segel br. starosti v roko.
S sokoisko »Le naprej brez miru« se Je končalo današnje lepo uspelo zborovanje matičnega Sokola, ki bo ostalo v neizbrisnem spominu vsam navzočim, zlasti pa v članstvo prevedenim naraščajnlkom ter narašča jnicam.
Številne božlčnice
Sinoči so Imeli lepo uspelo božičn eo mariborski gasilci ki so se polnoštevilno zbrali v Gasilskem domu. Tovariški odbor Je zbral številna darila, s katerimi so bili ob. darovani zbrani gasilci. Božičnici Je prisostvoval tudi župan, ki je obljubil, da si bo mestna občina prizadevala, da za Jam čl gasilcem v proračunu čim izdatnejše postavke.
Mariborska podružn'ca tukajšnjega »Napredka« Je Imela sinoči svojo prisrčno božičnico v Narodnem domu. Obdarovani so bili člani, zlasti pa deca, kl je bila vesela predbožičnega presenečenja. Pri božičnici so navzoči peli stare hrvatske božične pesmi.
Prisrčno slovesnost so imeli tudi pri Tho-ml Lastnik je obdaril deco svojega delavstva z 250 pari čevljev.
Danes pa Je Imel svojo božičnico v polni dvorani Narodnega doma prosvetni odsek Narodno strokovne zveze. Pri bo?:*n;cl Je prvokrat nastopil Zbor malih tamburašev z Izčrpnim sporedom.
Avtomobilska nesreča
Davi se je pripetila na cesti lz Pesnice proti št. Dju avtomobilska nesreča, kl pa k sreči ni zahtevala smrtnih žrtev. Na nekem ovinku Je namreč vrglo luksuzni avto prevoznika Jereba s poledenele ceste v obcestni Jarek, kjer se Je avto s potniki vred prekucnil. Prevoznik Jereb al je pri tem stri več reber. Njegov spremljevalec Franc Cerče pa si Je zlomil desno roko ln si težje poškodoval desno oko. Ostala spremljevalca sta odnesla le manjše poškodbe. Zdravnik dr. Majcen Je poškodovanim nudil prvo zdravniško pomoč ln jih je s svojim avtomobilom prepeljal domov. Jerebovo vozilo Je popolnoma razbito.
Francoski tisk o italijanskih zahtevah
pari*, 18. decembra. AA. Havas: V zvezi z italijanskimi revandlkacijaml piSe »Journal« med drugim:
Glavno dejstvo preteklega tedna v mednarodnem svetu Je bila Jasna potrditev francosko-angleškega sporazuma, kl Ima mnogo večji pomen kakor pa katerakoli druga zveza. Sodelovanje med Francijo in Anglijo se je manifestiralo na obalah Sredozemskega morja, kakor tudi na vseh ostalih obalah. Najpomembnejša pa Je bila enoduSna soglasnost Javnega mnenja v obeh državah. Nastaja vprašanje, kako to, da italijanski tisk Se vedno nadaljuje s
nja. Med Anglijo in Frandjo v tem pogledu ne more biti več nlkakih nejasnostL
Glede italijanskih zahtev, ki se nanašajo na Sueški prekop, piše »Epoque«, da Je nemogoče, da bl bilo kako podjetje, ki Ima mednarodni značaj, v službi interesov katerekoli države. List pripominja, da Je Sueški prekop francosko delo in da ima do njega Egipt suverene pravice. Poudarja tudi, da se je italijanski promet na tej pomorski poti v zadnjih dveh letih zelo povečal in še vedno kaže neprestani napredek. List poudarja, da sodelovanje v upravi prekopa ne zavisi od prometa ladij
svojo kampanjo. V vsakem primeru so i posameznih držav, pač pa od interesov Italijani računali na možnost manevrira- ' države, ki je prekop zgradila.
Organiziranje nove rumunske stranke
zborovanjih bodo tudi agi tirali, naj ae prebivalstvo vpiše v to stranko. Notranji minister Calinescu, ki je imenovan za generalnega tajnika nove stranke, je izjavil, da je zelo pomembno, da so za prvi sestanek predstavnikov te stranke zbrali prostor v trgovski zbornici, kajti ta se bo najbolj naslanjala na predstavnike posameznih korporacij.
BnkareSta, 18. dec. AA. (Havas). Ugledne osebnosti kl so podpisale zahtevo, da se ustanovi »fronta narodnega preporoda«, so Imele snoči sejo v prostorih trgovske zbornice. Sestavljen je bil odbor Štirih članov, ki bo Imel dolžnost da Izdela pravilnik novoustanovljene stranke. Prihodnje dni se bodo začela zborovanja, na katerih bo pojasnjen cilj te »fronte«. Na
XIII. kolo v ligi
škoda Je včerajšnje druge točke
Ljubljana se je brez gola razšla z Jugoslavijo — BSK je nepremagljiv, Sparta je dobila
svojo drugo tekmo v letošnjih tekmah
Ljubljana, 18. decembra Drugo poletno kolo — ali XIII. kolo sploh — v letošnjem tekmovanju v ligi je do 3. marca 1939 zaključilo nogometni spored za državno prvenstvo. Tako je za prihodnjo spomlad ostalo le še 9 kol in bomo novega državnega prvaka dobili Tietos zelo zgodaj — na dan 30. aprila.
Današnje kolo so po sUl mednarodnega srečanja v Zagrebu razdelili v dva dela, in sicer v sobotno tekmo med Haškom in varaždinsko Slavijo ter današnjih pet srečanj v Ljubljani, Beogradu, Sarajevu in Skoplju.
Včerajšnje srečanje v Zagrebu se je končalo brez gola in je Varaždincem pomagalo do mesta navzgor, tako da bodo prezimili na X. mestu, medtem ko je Hašk obdržal svoje precej skromno peto mesto tik pred koncem zgornje hiše.
Enako kakor včerajšnja zagrebSka tekma se je končala tudi bitka med Ljubljano in beograjsko Jugoslavijo. Po vseh prognozah — ljubljanskih in tudi beograjskih — kakor tudi po poteku igre bi bila morala danes Ljubljana spraviti obe točki. Toda bilo je mraz in neprijetno za igro, Še bolj pa je bil kriv belo-zeleni napad, da se napovedi niso izpolnile. Skoda je današnje točke, za Ljubljano tembolj, o kateri gre že tradicija, da jih mora nabrati doma, ker jih na tujih igriščih najbrž ne bo ali pa zelo težko. Njeno IX mesto z 10 točkami v tabeli ji seveda ostane tja do spomladi Za senzacijo so danes poskrbeli zad-
nji v ligažki družini, Spartancl te Ze-muna, ki so sredi Beograda odvzeli Basku ves izkupiček. To je njihova druga zmaga v 13 tekmah, s katero so skupno našteli 6 točk, še zmerom premalo, da bi se bili odmaknili z zad" njega mesta.
Zagrebški »plavi« so nastopili proti Jedinstvu kot sigurni favoriti in so tudi res dobili obe točki Krepko so se odtrgali od naslednjih, toda za enkrat o kandidaturi za najboljša mesta ne smejo govoriti. Jedinstvo je le četrti klub iz Beograda.
Hajduk je bil v Skoplju in se je med vsemi ligaši, ki so dozdaj gostovali tamkaj, vrnil z najbolj izdatno zmago. Kljub temu pa se mora za enkrat še zadovoljiti s tretjim mestom v tabeli, za kar ima nekaj zasluge tudi Ljubljana, ki je Jugoslaviji tako poceni prispevala manjkajočo točko.
Do 5. marca 1939 bo imela ligaSka tabela po odigranem jesenskem deltu tekmovanja in dveh poletnih kolih takole sliko t
BSK	13	10	3	0	39:11	23
Jugoslavija	13	8	2	3	26:13	18
Hajduk	13	7	4	2	32:18	18
Gradjanski (Z)	13	8	1	4	29:11	17
Hašk	13	5	4	4	24:17	14
Jedinstvo	13	6	1	6	24:25	13
Slavija (S)	13	5	2	6	23:23	12
Bask	13	3	5	5	14:18	11
Ljubljana	13	3	4	6	12:23	10
Slavija (V)	13	2	3	8	16:31	7
Gradjanski (S)	13	3	1	9	17:39	7
Sparta "	13	2	2	9	12:39	6
V naslednjem naša poročila:
Ljubljana s Jugoslavija o s o
Beograjski rdeči
Za slovo v letošnjem državnem prvenstvu je pritisnil občuten mraz, kl ga je laihen vzhodni veter po možnosti Se stopnjeval. Ni bilo prijetno za Igralce na terenu, še mnogo manj prijetno pa je bilo gledalcem, tistim najav estejšim, ki se jih je nabralo
na igrišču skoraj tisoč
V utetoo jim je bilo, da so videli lepo prvenstveno borbo, ki je žal ostala brez zgodltka, ln sta «1 torej vzeli moštvi po eno točko. Po poteku Igre ln po prilikah pred golom bi bili belo-zeleni gotovo zaslužili vsaj tesno emago ln « njo obe točki. Toda nI hotelo biti ne zmage, ne obeh točk. naposled je tudi tako prav: kdor nI z majhnim zadovoljen, pravijo, da velikega vreden nI
Moštvi sta nastopih v že prej Objavljenih postajah:
Ljubljana: Lindtner—-Ceglar, Bertoncelj —"Vodišek, Sercer, Boneelj—Janežič, Cankar, Grintal, Pupo, Erber.
Jugoslavija: Lovrič—Andjelkovič, Luki« —Domoracki, Bročič, Djokič—Savič, Ra-kar, Petrovič, N. Perlič, Stevkov.
Bitko z Jugoslavijo so mnogi že v naprej šteli med dobljene. To bi se spodobilo že nekako po tradiciji, ki je posebno v nogometnem športu važen moment. Pa tudi forma belo-zelenih, kl se je v poslednjih tekmah pokazala z dobre strani, je dajala močno oporo pozitivni prognozi. Sedaj po tekmi se lahko reče, da bi v normalnih prilikah nemara belo-zelenim uspelo, da bi uspešno preskočili še zadnjo letošnjo oviro. Občuten mraz pa je tgri-§če pretvoril v trdno zmrznjeno hrapavo ploskev, na kateri je bilo težavno barantanje z žogo. kar so zlasti občutili napadalci, ki morajo delati z bolj izdelanimi sredstvi kakor igralci v obrambi. Ni čudo, če se zato noben napad nI mogel uveljaviti tn če niso zlasti ljubljanski napadalci utegnili iz znatnega števila ugodnih prilik izbiti niti vsaj enega edinega zgodi tka
Igra v danih razmerah ni bila slaba. Nasprotno, obe moštvi sta pokazali zelo soliden nogomet. Zlasti je treba poudariti, da so belo-zeleni postregli z igro. kl jo je prištevati med njihove najboljše. Beograjski rdeči so bili do odmora enakovreden nasprotnik, čeprav so terensko nekoliko zaostajali. Po odmoru pa so se omejili predvsem na čuvanje rezultata, kar je bilo prejšnji lepoti igre zelovkvar: borba je postala vse bolj enostranska in se je razvijala največ na polovici gostov. Njihovi obrambi, kl je spočetka nekam »plavala«, kl se je pa pozneje precej učvrstila, je uspelo, da vzdrži ves močni pritisk ln da tako ohrani svojo mrežo nepoškodovano.
Belo-zeleni
ejo tokrat iznenadili precej ugodno. Prešli so takoj v ofenzivo in so ofenzivno igrali do kraja. Za tako igro so bili usposobljeni po svoji zelo močni obrambi in po, vsaj tokrat, sdlični srednji vrsti, škoda, da ni bilo v ospredju enakovrednih napadalcev, ki bi bili znali iz tako velike terenske prednosti doseči tudi številčno izraženo korist. Lindtner se bo mogel preko zime hvaliti, da nI pobral v treh tekmah — niti ene žoge iz mreže. Tudi v tej igri je postavil zanesljivega moža. Prav takšen je bil tudi Stane. Ceglar je od tekme do tekme močnejši in bo nemara Imelo moštvo v njem krepko oporo. Razveseljiv je tudi šercerjev napredek med k.rilci. Nasprotnikov napadalni trio je zmerom znova postavljal pred nerešljive probleme, le v podpori svojemu napadu ni bil tako izrazito nepogrešljiv. Oba stranska krilca sta svoji nalogi izvedla povsem zadovoljivo. V napadu pa ni bilo takšnega reda. Desna vstran je bila čisto hroma Grintal je tudi zaostal za svojo formo.' ki jo je še pred kratkim pokazal Neprimerno prodorneiša in uporabnejša je bila leva stran, toda osamljena ln dobre čuvana se ni mogria uveljaviti. Ce bi bil nr pad le od daleč dosegel ostali formaciji, 1 bili morali brezpogojno ostati obe točki Ljubljani!
so gotovo nastopili s precejšnjim spoštovanjem na ljubljanskem terenu. Ko so pa videli, da bi se dal držati tudi neodločen rezultat, so se ta možnosti izdatno poslu-žili ln po tekmi niso niti najmanj prikrivali svojega zadovoljstva, da so rešili eno in važno točko. Tudi oni so imeli bolj slabo zasedbo v napadu. Stevkov na levem krilu, posebno pa Petrovič kot vodja napada, sta se sicer odražala od svoje okolice, kot celota pa je bil beograjski napad še nekoliko bolj Jalov od ljubljanskega. Med krilci Je bil viden Domoracki, kl Je imel najtežjo nalogo: moral je držati nevarnega ^rberja, kar mu je v glavnem uspelo. Bročič Je Imel do odmora priliko, da se Je posvečal svojemu napadu ln Je lepo sodeloval posebno 8 Petrovičem. V obrambi Je Andjelkovič precej šibko začel, pa se je v teku dogodkov znašel tn je bila naposled vsa obramba trden zid, preko katerega nI mogel ljubljanski napad. Moštvo se po vsem videzu nI čutilo doraslo današnjemu tekmecu, zato je pravočasno ukrenilo potrebno ln zaprlo igro, da reši, če se da, saj eno točko. S to taktiko Je ob slabotnem ljubljanskem napadu res tudi uspelo.
Borba
je bila zanimiva in lepa Bilo Je. Čeprav nI bilo zgoditkov, tudi precej napetih trenutkov. Tako v 25 min. prvega polčasa, ko so Grlntala, kl je bil na 4—5 m sam pred Lovričem ln so ga vzeli v škarje — sodnik ni posegel vmes ln je takoj padel v nemilost med gledalci — tako tudi v poslednji minuti prvega polčasa, ko je bil Janežič v lepi poziciji, pa Je, namesto da bi ostro streljal, slabo podal Erberju ln je prilika seveda, takoj minila Po odmoru so imeli v 8. min. nalorej gostje svojo prvo •ealno priliko, toda je niso Izrabili. Potem so se udali bolj obrambnemu delu. Zopet v 25. min. so Imeli belo-zeleni zrelo priliko: Grintal se nevzdržno prebije skozi vrste nasprotnikove obrambe, poda Erberju v offsidu, ki tudi iz take pozicije ne zadene v mrežo, temveč v Lovriča; sodnik pa je točno prisodil prosti strel proti Lj. In tudi r<mežič je imel v 28. min. ponovno lepo priliko, njegov strel pa je šel tik ob podboju v out. Se nekaj minut pred poslednjim piskom je bila desna stran LJ. napada dvakrat na tem, da bi kaj dosegla, toda obe priložnosti je lahkomiselno zapravila. Tako je moralo ostati 0:0!
Sodnik g. Jellnič iz /asrrefba le Imel svojevrstno taktiko v sojenju. Medtem ko Je x'l v polju pretirano pedanten, je dopuščal V k"	TMro<jtnr'h vse. Obe ob--m.bl sta to kaj kmalu opazili ln se — ravnali po tem.
Danes ob Zo. uri zadnjič
»ROSE MARIE«
KINO MOSTE
Kipi? mrazu senzacija v Beogradu
Beograd, 18. decembra.
Bil je krasen zimski dan, toda 10 stopinj mraza in močna burja sta bila kriva, da se je zbralo na igrišču Jugoslavije za današnji dve ligaški tekmi le okoli 400 gledalcev, ki so ves čas na tribunah in na stojiščih plesali nekako kolo. da bi se malo ogreli. Kot odškodnino za prestani mraz pa sta jim prva nasprotnika servirala vsaj majhno senzacijo, kajti Sparta je v tej tekmi tesno, toda popolnoma zasluženo oremagala tretjo beograjsko ligaško enajstorico Baska.
Sparta : Bask 1 s o (1; o)
Sparta je danes najbrže zadnjič nasto-iila s svojim dosedanjim imenom ter po-iala na igrišče svojo običajno postavo. Le / vratih je namesto Smiljaniča stal Purič V Basku je po daljšem presledku spe igral Tomaševič in tudi Tirnanič je od zad
nje poškodbe 2e popolnoma okreval Sparta je častno zaključila svoj obstoj ter Je v zadnji tekmi pridobila svojemu nasledniku — SK Zemunu — dve dragoceni točki.
V	prvem polčasu Je bil sicer Bask v premoči, toda njegov napad Je b!l pred golom zelo neodločen ln nI Izkoristil prav nobene šanse. Zemunci so se dobro branili, »o pa tudi večkrat ogrožali nasprotnikova vrata. V 44. min. so izkoristili ugodno priložnost ter Je Otaševič II. zabil edini gol tekme.
Druga polovica Igre J« popolnoma pripadla Sparti, kl je izvedla mnogo lepih in smiselno zgrajenih napadov. Zlasti dobri sta bili obe krili Gerlnger ln Dorljat Bask je v drugI polovici predstavljal popolnoma razbito četo. Obramba se Je Se nekoliko držala ter tako onemogočila Spar-tancem še večji uspeh. Gotovo Je bila današnja Igra Baska najslabša ▼ letošnjem državnem prvenstvu.
Tekmo je sodil g. Rakič lz Sarajeva.
Gradjanski (Z) s Jedinstvo 2so (lto)
V	drugI tekmi Je Gradjanski zasluženo odnesel obe točki, čeprav Jedinstvo ni igralo tako podrejene vloge kakor Bask v drugem polčasu proti Sparti, toda bilo bi vendar krivično, če bi b41a Beograjčanom ostala ena točka. Poraz domačih je v največji meri zakrivila napadalna vrsta, v kateri sta bili na mestu le obe krili Ma-stela ln Sinič. Jedinstvo pa ni igralo na ta dva igralca, temveč na zvezi Sekullča in Arandjeloviča, med katerima je bil prvi gotovo najslabši igralec na polju. Težki Arandjelovič, ld Je znan po svojem ostrem strelu, je bil danes zelo počasen. Razen tega je Živkovič v sredini slabo vodil napad V krilski vrsti je Kečkeš pokazal odlično igro. Srednji krilec Lonča-revič Je bil defenzivno boljši kakor v ofenzivi, zato pa Je bil Petkovič na desni strani izrazito slab. Obramba je bila nekoliko nesigurna, vratar Novak pa je ubranil nekaj strelov prav efektno.
Gradjanski Je bil brez dvoma mnogo boljši nasprotnik. Občudovanje ln priznanje občinstva si je pridobil vodja zagrebškega napada W81fl, kl J« gotovo eden največjih talentov med JugoslovensMml nogometaši. Mož Je v sijajni tehnični formi ln Ima Idealen pregled nad vso igro. Tudi ostali napadalci Cimermančlfi, Lešnik, Antolkovič. zlasti pa žalant so zelo ugajali. V krilsld vrsti je opravil veliko delo Kokotovič. Branllska dvojica HQgl -Beloševlč Je Wla zelo sigurna in tudi Glaser se Je pokazal kot najboljši vratar.
Tekma Je bila v začetku precej odprta V SO min. Je Antolkovič iz daljave 15 m zabil vodilni gol. Po odmoru je bilo moštvo Gradjanskega 8e boljše ter Je v 29. min. po Lešniku doseglo še drugi gol in končni rezultat.
Tekmo je sodil g. Nenadovlč iz IndJJJft Igrišče Je bilo pokrito s plastjo suhega snega, kar pa igralcev v splošnem ni oviralo pri IgrL	T. Z.
BSK: Slavija (S) 2 t (2:1)
Sarajevo, 18. deoembra
Tudi ta tekma je bila odigrana pri
ostrem mrazu, saj Je temperatura znašala minus 10 Celzija Igrišče je bilo deloma zasneženo ter zamrznjeno ln teren Je bil zelo neugoden. Oba nasprotnika sta si tal-la v prvem polčasu precej enakovredna, toda proti koncu je začel BSK precej mod-
no prevladovati ln Je prišla do veljave njegova tehnična Igra. V 32. min. je Podhracki dal prvi goL Slavija Je zdaj napela vse sile, da bi Izenačila ln v 85 min. je Mate-kalu res uspelo, da je dosegel izravnan je. Nato pa je spet prišel do beeede BSK ln v 40. min. je Valjarevič dal drugI ln zma-gonosnd gol v tej tekmi
V drugem polčasu Je pritisnil ie hujši mraz in je živo srebro zdrknilo na —12 stopinj. Z igrišča je odšla Se kopica gledalcev, kl jih že tako nI bilo dosti. Igra ni bila na posebni višini, vendar je bil BSK v premoči in se je celih 20 minut vsedel pred vrata Slavi je. Prav proti koncu je BSK pokazal lepo tehnično Igro, kljub temu pa rezultata ni mogel povišati
SodD je g. Bažant lz Zagreba »lo dobro.
Hajduk t Gradjanski (S) 5X2 (1:1)
Skoplje, 18. decembra.
Današnja prvenstvena tekma med splitskim Hajdukom in žilavim Gradjanskim iz Skoplje se Je končala z visoko zmago Spličanov, ld so bili boljši zlasti v drugem polčasu.
Gole so zabili zs Hajduk: MatošIČ Jožo 8, MatošIč ml. pa 2, za domače pa Ata-nackovič in Bogojevič po enega.
Madžari v Zagrebu nimajo sreče
Hašk je včeraj v hudem mrazu ln pred 2.000 gledalci zmagal nad madžarskim prvakom Ferenczvarosem s 5 :1 (2 :1).
Zagreb, 18. decembra
Današnja mednarodna tekma med Haškom in Ferencvarosem iz Budimpešte je bila odigrana pri temperaturi —10 C in zaradi tega se je zbralo n« igrišču komaj 2.000 gledalcev. Že takoj v začetku je bilo videti, da Hašk ne bo slabo odrezal, kakor so mnogi pričakovali po včerajšnji njegovi slabi igri z varaždinsko Slavijo.
Kmalu je imel Hašk dve zelo zreli priliki, ki jih pa ni znal izrabiti, a že v 18. min. je dal prvi gol in v 32. min. dru-gega. Prvi gol je padel po lepi kombinaciji Fink-Hitrec, Koče ji č; zadnji je zaključil kombinacijo z efektnim strelom. V 32. min- je Hitrec idealno serviral Kacijanu, ki je zvišal na 2:0. Pred koncem prvega polčasa je v 39. min. dr. Sarosi podal Toldiju, ki je ostro streljal Žoga se je odbila od Zma-re, toda Biro je bil na mestu in je iz bližine poslal v mrežo. Tako se je prvi polčaB končal z 2:1 za Hašk.
V drugem polčasu je Hašk močno pritisnil in v 5. min. je padel že tretji gol. Po lepi Haskovi kombinaciji je nastala gneča pred golom, iz katere je Kacijan z glavo poslal v prazen gol, ko je vratar ležal na tleh. Skušal je sicer še žogo zadržati, a bilo je že prepozno, ker je biLa že za črto. Sodnik je to dobro videl in ie prisodil gol. V 32. min. je Kacijan podal Finlcu, ki je ostro streljal na gol a žoga se je odbila od prečke. Fink je bil še enkrat na mestu
in Jo Je še enkrat neubranljivo poslafl v mrežo. Zadnj? gol je padel v 38. min. po prostem strelu, ki ga je streljal Hitrec. Žoga je padla r»red vratarja, Kacijan Je pritekel in povišal na 5:1.
Visoko zmago Haška je občinstvo pozdravilo z velikim navdušenjem.
Sodil Je g. Podubski, ki je imel v drugem polčasu precej težko staKšče in je tudi zagrešil nekaj pogrešk.
Tekma za zimski pokal
Slavija (O) : Bačka 4:4
(3 i o) *
Subotica. 18. decembra
Danes je bila tukaj prva izločilna tekma za zimski pokal, in sicer med osiješko Slavijo in domačo Bačko. Slavijaši bi kmalu pripravili domačinom temeljito presenečenje, saj so že v prvem polčasu vodili 8 3:0. Po odmoru so pa znatno popustili, tako da se je Baoki posrečilo izenačiti. Tekma se je napoved končala z rezultatom 4:4.
Revanžna tekma bo na drugi božični dan v Osjeku. Od njenega izida bo odvisno, kateri od obeh klubov bo igral v nadaljnjem tekmovanju za zimski pokal, kjer bo njegov prvi tekmec — BSK.
Dva občna zbora v Zagrebu. Danes je
bil v Zagrebu letni občni zbor table-teni-škega saveza. Na čelu odbora je ostal Zagrebčan dr. Egon Zahradka (YMCA), v odbor pa je bilo izvoljenih več novih moči, med njimi tudi Marinko, član Hermesa, Ljubljana. — Danes je bila tudi glavna skupščina zveze ženskih športov Jugoslavije. Beograjčani so prodrli s svojim predlogom glede prenosa saveza v Beograd. Med nasprotniki prenosa je bil tudi edini slovenski klub, SK Planina iz Ljubljane.
Sabljaške izbirne tekme v Zagrebr
'čeraj so bile v Zagrebu izbirne tekm aših sabljačev za sestavo državne repre
entan^e. ki bo konec januarja 1939 v Z? 4rebu nastopila proti izbranim sabljačer.
| Italije. Med sodniki - turnir ja je bil tudi g. polkovnik v p. Cvetko iz Ljubljane. Turnirja so se udeležili sabljači iz Zagreba, Ljubljane in Petrovgrada. Ljubljančani, sami člani Ilirije, so se postavili v floretu. J kjer sta Maks Ferlan in Pengov zasedla drugo in tretje mesto ter bosta skupno z Zagrebčanom Tretinjakom tvorila trojico najboljših za floret proti Italiji.
iz SK Ljubljane. (Izlet v Italijo). Obveščamo vse člane, članice in prijatelje, da bo odpeljal avtobus 25. tega me-se v Italijo (Videm, Gorico, Trst) s po-vra'kom 27. t. m. opoldne. Mest je še iekaj prostih. Cena din 100.—. Prijave prejema tain'gtvo kluba še do danes 19 m. zvečer, Aleksandro.a ce:?ta 5-1. nad-ropje.
SOKOL
Marenberški Sokol je svečano otvoril dvorano
Marenber&ki sokol je Imel 8. t. m. svoj velik dan, otvoril je dvorano svojega novo zgrajenega doma s svečano akademijo. Bratska edinica kakor tudi domačini so popolnoma razumeli pomen tega dogodka in so na« posetili v takem številu, da Je bilo prireditelje skoraj strah, kam s tolikimi gosti Hvala vsem, ki ste prišli od blizu ln daleč, najlepša hvala tridesetim bratom ln sestram lz oddaljenih Zreč.
Uspeh akademije je bil gmotno, a kar nas še prav posebno veseli, tudi moralno na višku. Telovadci so podali enajst dobro Izdelanih točk Levji delež ima s. na-čelnica Kranjčeva, kl Je do popolnosti Izdelala: visoko gred, pajace, prebujenje rož in ciganski ples. Prisrčni točki sta bih; »Pozdrav« & Mravljakove, ln »Čevljarčki« a Pahernikove. Zelo dolgo in težko mornarsko simbolično vajo »OJ oblači« Je spretno uvežbaila a Hanzličkova. člani«* pod načelnikom br. žibertom pokazali zaradi pomanjkanja časa le tri prav lep« skupinske vaje na bradlji. Več bodo poka-zali drugič, ko bodo imeli dovolj časa. Brat dr. Omladič je s svojo »Bojno prisego«, kl je oila deležna viharnega odobravanja pokazal, kakšna, naj hd bila naša mladina. Obilo truda ln žrtev Je poka~ zal ženski ln moški obrtni naraščaj. Vadili so pod najtežjimi prilikami a so nam pod vodstvom a Koržetove v odlccnku iz Triglavske koračnice« tn v vajah s palicami pod br. gimonkom pokazali, česa so zmožni naraščajn iki pod dobrim vodstvom. Mladinski zbor ljudske šole v Marenbergu je k svečanemu razpoloženju doprinesel tri pevske točke. Vse telovadne točke Je na klavirju, ki ga je darovala s, Pahernikova, odlično spremljala s. Pihler-jeva. Brat Korže je Imel obilo truda ln je v marsičem pripomogel, da Je dvorana sploh mogla biti otvorjena. Gradbeni odbor Je z-Mlnje dni skoraj permanentno zasedal ln določeval zad*ija najnujnejša dela. Ruška Sokolska godba Je neumorno * svojimi najnovejšimi koncertnimi ln plesnimi komadi dvigala razpoloženje predvsem med mlajšim svetom. Požrtvovalne sestre v razmih šotorih in kuhinji pa so akrbele za dobrobit številnih gostov. Vsem. ki so na kakržen koli način pripomogli k temu lepemu gmotnemu, posebno pa moralnemu uspehu, najlepša hvala in bratski zdravo!	|
Koroški drobiž
Vsi tuji državljani morajo do 31. decembra t. L zaprositi za novo dovoljenje, da smejo bivati v Nemčiji več ko tri mesece.
S 1. Januarjem bodo odpravljene zadnje carinske ovire med rajhom in bivšo Avstrijo. S tem se bodo zlasti kmetijski stroji znatno pocenili. To bo velikega pomena za kmete, ki si doslej strojev zaradi visokih cen niso mogli kupovati.
V Medvedjem dolu nad Bistrico v Rožu je bila velika povoden j. Gorski potok je tako narasel, da je odnesel več mostov, na Polanah pa je razrušil celo močan jez. Hudournik je na več krajih poškodoval cesto in odnesel veliko sadnega in drugega drevja. Regulacija potoka je s tem postala pereča, ker bo ob prihodnji povod-nji že ogražal kmečke hiše in gospodarska poslopja.
Slovenska družina na Dunaju je tudi
letos živahno na delu, da zbere v svoj krog čim več na Dunaju živečih Slovencev. 2e doslej je imela dve uspeli prireditvi, ki sta privabili veliko število dunajskih Slovencev, da se razvedrijo ob domači besedi in pesmi. Za to gre pred vsem zahvala predsedniku prof. Trostu, ki požrtvovalno vodi dunajsko slovensko družino.
»JUTRO«, peaedeljBfca Maji
Dvajset let naše socialne politike
Pregled z vidika jugoslovanskega delovnega prava
Ljubljana, 18. decembra Na dobro obiskanem predavateljskem večeru »Soče« je snoči v restavraciji pri »Levu« predaval dr. Branko Alujevič o 20 letnem razvoju jugoslo-venske socialne politike z vidika de lovnega prava. Večer je otvoril g. Josip Sfiligoj.
V uvodu je predavatelj poudaril, da so •premembe socialnih in gospodarskih razmer po svetovni vojni, predvsem po osvobo-jenju in zedinjenju omogočile uveljavljenje novega pojmovanja o državnih nalogah na socialno političnem področju. Enakost in svoboda v liberalističnem smislu sta se izkazali za nezdružljivi, prva posledica popolne svobode v socialnem in gospodarskem življenju pa je biLa stvarna neenakost. Združitev kapitala kot enega glavnih produkcijskih činiteljev v rokah ozkega kroga Interesentov in zvišanje razpoložljive delovne sile je omogočila izkoriščanje zagona o ponudbi in povpraševanju na delovnem trgu v škodo socialno šibkejših delojemalcev. Pravno svobodni državljani so postali žrtve lastne svobode. Vedno očitnejša dejanska neenakost je zahtevala, da se je država odločila za intervencijo, da bi preprečil« katastrofalne posledice naraščajočega razlikovanja med stanovi. Prvotno se je omejila na intervencijo z upravnimi sredstvi, temu pa je sledil poseg v privat-»opravno ureditev službenega razmerja, ki Je v nekaterih točkah postal neodvisen od pogodbene volje udeležencev. Vse to je predstavljalo le enostransko zaščito delojemalca kot socialno šibkejšega. Obe razvojni stopnji sta bili doseženi deloma že v času pred nastankom nacionalne države. Zedinjenje ni omogočilo takojšnjega pre-hoda v novo socialno politiko. Predvsem je bilo potrebno izenačenje delovnega prana ln r njim socialne politike v posameznih pokrajinah. Na ta način so doživeli nekateri deli države velik: napredek in važne spremembe. Sele drugo desetletje nam je prineslo priznanje delavskih in podjetniških sindikatov za predstavnike kolektivnih interesov in s tem tudi prisilnost odredb kolektivnih pogodb o splošnih delovnih pogojih. Zakonodajni ukrepi zadnjega časa pa so dali državi možnost posredovanja in razsojanja v kolektivnih sporih, razširitve veljavnosti kolektivnih pogodb ln vplivanja na mezdno politiko podjetnikov, kar pomeni podreditev individualnih in stanovskih interesov skupnemu interesu drŽave kot prvenstvene organizacije držav-Jjanov vseh stanov. S tega vidika je treba gledati ves razvoj iugoslovenske socialne politike — izražene v delovnem pravu — neposredno po vojni! In v poznejših letih samostojnega državnega življenja.
Različnost pravne ureditve, ki Je bila po »stvaritvi narodne države vidna tudi na delovno-pravnem področju, se je v prvih letih samostojnosti celo povečala. Prvi ckrepl eo bili predvsem organizatorični, ker $e bilo treba ustvariti §ele pogoje za nemoteno delovanje ustanov, ki so sicer 2e obstojale, ki pa so bile ustvarjene v drugačnih razmerah In večinoma za širši krog interesentov. Predvsem je bilo treba preurediti poslovanje zavarovalnih zavodov. Sledili »o ukrepi za zbiranje sredstev za kritje prevzetih zavarovalnih obveznosti. Važno je bilo tudi delo na ostalih področjih delovnega prava: oisemurni delovnik, skrbstvo za brezposelne, posredovanje in inšpekcija dela, ureditev službenega razmerja hišnih in gospodinjskih poslov, ponovno uveljavljenje nedeljskega ln prazničnega počitka in prepoved nočnega dela ▼ pekarnah. Na tem področju sta se zlasti uveljavljali zagrebško »Narodno veče« ln ljubljanska »Narodna vlada«. Tudi druge krajevne vlade so poleg socialnega zavarovanja uredile tudi poslovanje delavskih zaupnikov, posredovanje dela, skrb za brezposeln« ln splošno razmerje med delodajalci in delojemalci.
Po prvih notranjih organizacijskih ukrepih se je začela tudi osrednja vlada v večji meri zanimati za socialna vprašanja. Pri tem se je v prvi vrsti zainteresirala za 90-eialno zavarovanje. Sledili so predpisi o delavskih zbornicah, delovnem časiu v industrijskih, obrtnih, rudarskih, trgovskih in prometnih podjetjih, o inšpekciji dela in tehnično-varnostnih odredbah v podjetjih. Najvažnejši odsev socialnih stremljenj pa so v prvih letih narodnega življenja osnovna načela vidovdanske ustave. Posamezne uredbe iz pre-dustavne dobe so bile izpopolnjene in z ustavnim pooblastilom proglašene kot zakoni.
Nadaljna doba ne kaže vedno enakega j
vzgona. Do nove, sedaj veljavne ustave lz 1. 1931. je celo mogoče trditi, da razen novinarske uredbe iz 1. 1926. ni zaznamovati nobenega važnejšega delovnopravnega ukrepa Osnovne ustavne smernice so sicer ostale iste kakor v času veljavnosti vidovdanske ustave, le da so nove razmere pospešile razvoj zakonodaje v smeri izenačenja zasebnega delovnega prava za vso državo in uveljavljenja prej omenjene intervencije države pri kolektivnem urejanju sjužbenih odnosov.
Predavatelj je obširneje obravnaval posamezne delovnopravne ukrepe od zedinjenja dalje, ki jih je država delno izvedla na lastno iniciativo, deloma pa na iniciativo Mednarodnega urada dela Glede slednjega je mogoče upravičeno trditi, da je naša država ratificirala razmerno največ konvencij, katerim so se priključile posebej še konvencije z nekaterimi državami, največ evropskimi.
Iz tega sledi, da smo v 20-letnem razvoju nacionalnega življenja doživeli številne ukrepe na področju delovnega prava. Te ukrepe moremo označiti predvsem kot organiziranje notranjega socialnega izživljanja in prilagoditev spremenjenim razmeram ter kot nujno reakcijo na socialna stremljenja pri drugih narodih. V prvih letih so močno vplivali zakoni in socialna politika držav, v katerih je delavski stan prevzel vidno politično vlogo, pozneje pa
smo doživeli in še doživljamo odmeve nacionalne solidarnosti in odgovarjajočih sistemov v sosednih državah. Vse to pa na žalost brez v naprej izdelanega načrta, temveč le z vidika trenutne potrebe. Podrobnejša analiza bi nam pokazala, če m v koliki meri so bile vpoštevane upravičene zahteve delavcev in nameščencev in če je razvoj našega delovnega prava zadovoljiv. Po mnenju predavatelja je gotovo, da obstojajo pomanjkljivosti v delovnopravni zakonodaji, da pa zakonodajalcu ne moremo odrekati dobre volje pri reševanju socialnih vprašanj. Potrebno je bilo upoštevati socialno im gospodarsko strukturo posameznih delov države, kar je v znatni meri oviralo razvoj zakonodaje in njenega izvajanja. Pojavljale so se težave, ki so povzročale reformna stremljenja za poslabšanje obstoječih predpisov in močno reakcijo proti poskusom, da bi se sedanje stanje izboljšalo. Zato je opravljeno delo zelo previdno in ne ustreza naglici, s katero se razvijajo socialni ln gospodarski pojavi. Doseženo je bilo izenačenje vse naše do-lovn op ravne zakonodaje in ustvarjeni so bili pogoji za smotrno intervencijo države v vseh pokrajinah v tem smislu, da bi dosegli izenačenje socialnih pogojev ter pospešili stvarno zedinjenje, ki naj okrepi in upraviči sedanje pravno stanje: naše meje in našo svobodo.
Otv&ritev imizefa v mariborskem gradu
Celotni muzej bo otvorfen šele leta 1941
Maribor,- 18. decembra
Maribor Je imel danea slavnostni praznik otvoritve novih muzejskih prostorov v staroslavnem mariborskem gradu, s katerega Je vihralo več državnih zastav. Danes je bila le otvoritev »meščanskega« oddelka, ki ima svoje prostore v severnem grajskem delu v prvem nadstropju. K današnji slovesnosti so se zbrali številni predstavniki mariborskega javnega življenja v dvorani, ki jo krasijo slike in kipi za razvoj ln usodo Maribora pomembnih in zaslužnih mož. K tej slovesnosti so prispeli zastopniki vseh mariborskih kulturnih ln nacionalnih organizacij, mestni svetniki in številni povabljeni odlični meščani.
Predsednik Zgodovinskega ln muzejskega društva je podal prizadevanja Muzejskega tn Zgodovinskega društva, ki sta vzniknili v Mariboru ob zarji novega stoletja. Obe društvi sta imeli nešteto ovir na zunaj ln na znotraj. V svojem delovanju je Zgodovinsko društvo postavilo temelje razvoju muzeja, knjižnice ln arhiva. Leta 1918. Je vzelo Muzejsko društvo pod svojo streho Zgodovinsko društvo. Leta 1924. se je mujeu priključil lavantinski muzej. Z ustanovitvijo študijske knjižnioe je bil Izvršen le del programa Zgodovinskega društva. Sledila je ustanovitev banovin-skega arhiva. Le muzej še ni Imel primernih prostorov. Dosedanje poslopje v Cankarjevi ulici Je bilo prav za prav le nekako skladišče za naraščajoče, dragocene zbirke. Končno se Je posrečilo pridobiti vodilne občinske može, da so 16. februarja 1936. sklenili, da Izročijo že pred tem kupljeni mariborski grad mariborske-
mu muzeju. Ob zaključku je predsednik še poudaril, naj bi postal novi muzej središče plemenitih kulturnih prizadevanj in torišče zvestobe narodu ln državi.
župan Je naglašal pomen današnje otvoritve za kulturno življenje obmejnega ozemlja in panonskih Slovencev, ki imajo v Mariboru svoje kulturno žarišče in ognjišče. V novem kulturnem hramu naj imajo svoje zatočišče vsi, ki imajo od tega koristi. Umetniki bodo lahko gledali svoje vzornice, mladina se bo uvaiala v značilnosti zbirk lz naše preteklosti, obrtnik bo lahko občudoval dela svojih prednikov, kulturni in javni delavec pa se bo lahko razgleda! ob vzorih, zbranih v galeriji zaslužnih mož.
K besedi se je oglasil Se lavantinski škof, ki je poudarjal pomen cerkvene zbirke, ki bo imela v prenovljenem p-Mu svoj poseben prostor. Zahvalil se je vsem, ki so omogočili današnje kulturno slavje.
župan je povabil zatem zbrano gospodo, da si je ogledala meščanski del muzeja, ki obsega 754 dragocenih predmetov lz mariborske preteklosti od vrste mariborskih mestnih sodnikov ln županov, mariborskega gradu pred barokizacijo, krasne slike ob sprejemu regenta Aleksandra na stopnišču Narodnega gledališča v Zagrebu 23. Junija 1920. pa do slik številnih za Maribor zaslužnih mož povojnih županov in doprsnega kipa osvoboditelja Maribora. Tako je torej mariborski muzej našel v učinkovito prenovljenih ln urejenih grajskih prostorih svojo novo streho. Otvoritev celotnega muzeja in vseh njegovih zbirk in oddelkov bo najbrž šele leta 1941.
Ali je psihologija v krizi?
Zanimivo predavanje univ. prof. dr. Ramira Bujasa
LJubljana, 18 decembra.
Z Velikim zanimanjem so poslušali v soboto zvečer Ljubljančani predavanje zagrebškega univerzitetnega profesorja eksperimentalnega psihologa dr. Ramira Bujasa. Dr. Bujas se je odzval povabilu našega Filozofskega društva ln je pod njegovim okriljem predaval o psihologiji kot eksperimentalni vedi
Odgovor na vprašanje, kaj je na primer matematika, fizika ali astronomija, Je lahek ln jasen. Vse drugače pa je z odgovorom na vprašanje, kaj Je psihologija. Odgovorov je namreč več, saj pravimo psiholog človeku, ki pozna značaje ljudi, trgovcu, ki je vešč in mu kupčija dobro cvete, ker pozna ljudi, demagogu, ki ima uspeh, grafoiogu ln hiromantu — ln vendar vsi ti »psihologi« nimajo s pravo znanostjo nobene zveze.
Ali Je psihologija del filozofije?
Eni pravijo, da je psihologija filozofska disciplina, drugim je to duhovna, tretjim i prirodna znanost, enim pomeni vedo o 1
elementih naše zavesti, drugim vedo o ce-lokupnosti naše zavesti. Enim Je psihologija znanost o vedenja drugim pomeni fiziologijo možgan. Ta različna mnenja so tudi več ali manj zastopana v znanstvenih knjigah.
Ali je psihologija sploh samostojna veda? Ce je, potem nujno mora Imeti čvrste osmove in značilna obeležja. Njen znanstveni značaj bomo našli, če is vseh teh nasprotujočih si mnenj abstrahlramo vse, kar ni strogo znanstveno. Katera bo obeležja prave znanosti?
Predvsem mora biti prava znanost objektivna, spoznanje se opira na dejstva. Potreba po spoznanju Je podlaga vsake znanosti. Rezultati tega spoznanja pa se lahko verificirajo in prav v tem se razlikuje od vsake doktrinarnostl, ki Je subjektivna in ima izrazito praktično svrho. Njene določbe so dogmatične in se ne dajo verificirati.
Tudi v znanosti nastopajo Cesto praznine, ki jih mašimo s hipotezami Vendar je treba dobro razlikovali mejo med spo-
Gerald Gynt?
Policist na delu
Policijska brigada v Cincinatiju Je mrzlično Iskala ugrabljeno filmsko zvezdo Guy la Roc. Izginila je že pred tednom dni lz stanovanja brez sledu, policija je vedela, da Ima tolpa Dana Sfcronga svoje prste vmes. Toda kaj je vse to pomagalo, ko nI bilo nikakega dokaza! Ameriški sodniki se ne brigajo mnogo za lndice. Razen tega pa je Dan Strong imel sedemnajst dokazov, da ga tisti čas sploh nI bilo v Cincinatiju. Sedemnajst dokazov, ki eo val držali kakor pribiti žeblji.
Narednik Warner je bil stalno na preži kakor lisjak. Dan Strong ni mogel storiti koraka, da ne bi bil narednik Warner o tem brž poučen. In vendar je Dan Strong tri dni nato izginil kakor da ga je požrla zemlja. Člani njegove tolpe so se posmehljivo režali, kadarkoli so srečali narednika Warnerja. Režali pa so se nekoliko prezgodaj. Kajti komaj so spet minili trije dnevi, je že izvedel narednik Sili Warner, da je bil Dan Strong opažen v Cikagu. Uro nato Je narednik Warner že frčal v letalu v gangstrsld paradiž jb Hichiganskem Jezeru.
Narednik Bili Warner se Je trudil te trrdiJ, ln se mu je domala že zmešalo, ko Be mu je nenadno zasmejala sreča. Podal ee je ves obupan v beznico Jimmjrja Del-Jingza Koga najde tam? Nikogar drugega kakor Gila Rushwortha, neizprosnega Danovega sovražnika. Prijazno je pristopil k njemu, dobrodušno ga je potrepljal po ramenu in je prisedel k njemu
—	Pozdravljen, Gil! Kako kaj posluješ? Dan»» uisi videl kaj?
Gil Je skomignil z rameni, njegova drzna brada se je že nekoliko izpostavila, potem je vprašal.
—	Dana Stronga? Na žalost, ne. Ta se Je u taboril v Cincinatiju. Toda nekoč ga že Se dobim.
—	Za to pač ni lepše priložnosti kakor zdaj, fant! — se je posmehnil Bili War-ner. — Kolikor vem, se podi fant po Cikagu. Kakorkoli, mnogo zabave! Pozdravljen Gil!
Zdaj nI bilo naredniku Warnerju treba nič drugega, kakor da je sledil Gilu kakor senca. To je dobro vedel, da bo Gil na vsak način našel svojega najhujšega sovražnika, če je le v Cikagu. Treba bo samo paziti, da ne bo Gil sam obračunal z njim, preden ne bo nastopila policija. Bili je stopil v zvezo s policijsko brigado v Cikagu. Dodelili so mu uradnika, ki je dobro poznal Gila ln vso njegovo okolico. Se tisti večer sta Warner in njegov pribočnik opazila, da je najožji zaveznik Gila Rush-wortha izginil pri vhodu v kitajsko gledališče. Narednik BiH Warner je takoj pristopil k vratarju gledališča. Povprašal ga je o tem In onem in vratar mu je povedal:
—	Tale mož, ki Je zdaj vstopil, Je pustil naročilo za rdečo Lilo, ki pleše v prednji vrsti.
—	Rdečo Lilo! — se je Billu Warnerju odvalil kamen od srca. — Čudno, da se tega dekleta nisem prej spomnil Se lani je bila Danova ljubica.
Gledališki vratar je nekoliko osupnil ko mu je Bili Waroer pokazal detektivsko značko. Brez nepotrebnega razburje
nja je vratar stopil po rdečo Lilo ln Jo privedel k Billu Warnerju. To je bilo lepo dekle. Zdaj se je branila kakor divja mačka, ko je Bili posegel po njeni ročni torbici in že ugrabil iz nje Danovo pismo. Takoj nato je Bili Warner povabil rdečelasko v svoj avto, ki jo je Jadrno odpeljal v varno zavetje policije.
Bili Warner je * naglo pretiral pismo, potem je — kakor v pismu predpisano — po-lahko trkal na vrata, ki so vodila v udobno podzemsko klet. Sele čez čas se je tam znotraj nekaj zganilo — ln Dan Strong je odprl vrata. Zarežal se Je, ko Je zagledal svojega dobrega znanca od policije ln je rekel:
—	To ste si napravili stroSkov, da me najdete!... Toda povem vam, zoper mene nimate prav nobenih dokazovl
—	Res, tako Je! — Je voljno pritrdil Bili Warner. — Ampak ti bi bil lahko vesel, če bi jih kaj ImeL Rečem ti, lz te luknje ne prideš živ na dan. Dragi tvoj prijatelj Gil Rushvvorth s svojo to!po preži venomer pred tvojim oknom. Cim potisneš glavo na svetlo, boš padel, preden boš mogel reči: bob!
Dan Strong jo pobledel kakor zid. Umaknil se je v kot svoje kleti, odstranil je debelo preprogo in pogledal skoz okence na ulico. »Osem mož!« je ugotovil hladno ln se ugriznil v ustnico.
—	Da. osem mož vidiš na ulici! — Je pritrdil Bili Warner. — Toda Jaz ti lahko zaupam, da je še dvanajst mož v tej hiši in v sosednjih ulicah. Imenitno so se razpostavili. Ce se tu umakneS, zaslužiš lovorjev venec od strani policije ...
Dan Strong je dolgih korakov stopal po svojem podzemskem zavetišču.
znanjem ln pred^arco. Is paerads n
namreč zgodi, da proglašamo hipoteze za rešitev problema. In prav hipoteze ovirajo razvoj znanosti.
V stari filozofiji Js bila pom-eflana ma-
nost ln vera. Več Je bilo fikcij kakor pa čistega znanja, gele v teku časa so se lz filozofije razvile znanosti, ko je ugotavljanje dejstev nadomestilo fantazijo. Tako je nastala od špekulativne filozofije tueti psihologija kot veda o nekih empiričnih pojavih. Prenehala Je biti del filozofije in je postala samostojna veda. Obeležje dnše»lovja kot ®amo»tojne vede
Dušeslovje je posebna veda po predmetih, ki Jih obdeluje, po svojevrstni probema-tiki in po svoji metodiki Problemi psihologije nikakor niso tudi problemi filozofija. Način spoznavanja pri psihologiji ni špekulattven, ker Je psihologija empirična veda. Učenjaki Jo uvrščajo zdaj med duhovne. zdaj med pri rodne rede, dasi njeni predmeti ne spada jo ne v prvo, ne v drugo grupo. Predmeti njenega proučevanja so subjektivni, psihični procesi, ki se razlikujejo od objektivnih, fizičnih pojavov, ter so dani le onemu, ki jih doživlja. TI pojavi so neprostornl kajti misel nI ne v glavi, ne nikjer ln vendar obstoja. Psihični predmeti so »augeneris«, dasi so pogosto zelo blizu predmetom sosednih ved, fiziologije tn fizike. In prav lz te soseščine Izvira tudi svojevrstna problematika psihologije, ki določa odnose med procesi, išče psihološke zakone, se zanima, v kakšni odvisnosti eo ti procesi od telesnih pogojev, lzučava fizikalne pogoje, ki delujejo na naše organe Itd.
Medtem ko gradijo pri rodne vede na zunanjem opažanju, pa gradi psihologija na notranjem opažanju. Na podlagi tega opažanja je razvila psihologija svoje tri glavne metode: samoopažanje,— psiholog opaža predvsem to, kar doživlja sam, vendar se njegovo samoopažanje nujno mora izpopolniti s samo°pažanjeru dragih ljudi. Pa tudi to še ne zadostuje, temveč se psihologi ja mora posluževati tudi zunanjih znakov, iz katerih potem sklepa. Psihologija je prav tako empirična veda, k8kor katerakoli prirodna veda in se prav tako poslužuje induktivne metode. Eksperiment v psihologiji ima svojo specifično karakteristiko, Je oponašanje doživljaja, ki se razvija no ustaljeni shemi, lz zunanjega dražljaja.
Ali Je psihologija v Krizi?
Ob koncu predavanja Je predavatelj Se na kratko omenil različne struje, ki se pojavljajo v psihologiji, da se zdi, kakor bi bila psihologija v krizi. Vendar vse te struje ne zadevajo ob samo bit psihologije. Strokovna psihologija ne zadovoljuje le tistega, ki zahteva od nje nekaj nemogočega. Kriza ni v psihologiji, temveč v različnih mnenjih o psihologiji!
Nj. Vel. Kralj Pe<ter n. Je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo XIX. mednarodnega pomladanskega ljubljanskega vele-sejma ,ki bo od 3. do 12. junija 1939, ln jesenske velesejmske prireditve »Ljubljana v jeseni«, ld bo od 2. do 11. septembra 1939.
Znižano vozn'no 60% Je odobrila generalna direkcija državnih železnic v Beogradu vsem posetnikom pomladanskega in jesenskega velesejma v Ljubljani Za pomladni velesejem bo veljala ta ugodnost za potovanje v LJubljano od 31. maja do 12. junija, za povratek pa od 3. do 17. junija 1939. Za Jesenski velesejem velja znižana voznina od 28. avgusta do 11. septembra oziroma za povratek od 2. do 16. septembra.
Nase gledališče
DRAMA. Ponedeljek, 19.: Zaprto. Torek, 20.: Zaprto. Sreda, 21.: Brezov gaj. Red Sreda. Četrtek, 22.: Labodka. Red A. Petek, 23.: Zaprto. (Generalka).
OPERA
Ponedeljek, 19.: Zaprto.
Torek, 20.: Jolanta. Gianni Schicchi. B.
Sreda, 21.: Zaprto.
Četrtek, 22.: Ljubavnl napo). (Kapljice za ljubezen). Gostovanje tenorista Chr!sty Solarija. Red Četrtek.
Petek, 23.: Zaprto. (Generalka).
★
Prihodnje gostovanje slavnega Italijanskega tenorista Chrlstyja Solarija bo v
četrtek 22. t. m. Ta večer bo nastopil po-slednjič v letošnjem letu pri nas, ker je umetnik vezan tudi na gostovanje v Svlcl na Poljskem ln v Italiji Prihodnje njegovo gostovanje pri nas bo Sele v drugi polovici marca, zato na četrtkovo predstavo »Kapljice za ljubezen« opozarjamo prav posebno. Predstava bo za red Četrtek.
Drevi ob 18.15 bo ▼ veliki filharmonični dvorani javna produkcija gojencev drž. konservatoiija v proslavo 201etnice kraljevine Jugoslavije. Nastopijo gojenci so---- i ii 111 wmm in — H
Narednik Bili Warner ga nI motil sedel Je pri mizi in mirno kadil pipo. Naenkrat se je zgodilo tisto, kar je BiH Wamer pričakoval Dan Strong se Je obrnil k nJemu ln rekel:
—	Veste kaj, Wamer! Aretirajte me! Saj vam lahko priznam, da sem odvedel tisto filmsko igralko Guy la Roc. Prosim vas pa, poskrbite, da me ta banda ne bo ustrelila, ko me spravite na varno...
Narednik Bili Warner Je pomoslU. Potem je rekel počasi:
—	To ne gre kar takole enostavno, fant! Zdajle te spravim v državno ječo, a čim boš zaslišan, boš svoje priznanje brž preklical Take reči že poznam. Ce nimam dokaza, te ne morem aretirati Tiho! Nekdo Je pred vrati...
Obraz Dana Stronga ee Js nakremžil od strahu. Pred vrati Je res da nekaj zaropotalo, a zdajci je spet bilo vse tiho. Toda v tej tišini se je nenadno začulo globoko dihanje in ječanje. Oklevajočih korakov je Dan Strong stopil spet v kot ln dvignil preprogo. Vzel je kamen, ki je bil v zidu spretno skrit. V vdolbini se je zasvetila zlata doza z lepotill poleg nje Je ležal debel zavoj bankovcev. Vzel je dozo in jo položil na mizo pred narednika Bllla VVarnerja. Rekel je stisnjenih ustnic:
—	Na, poglejte, tu Js vgravirano Ime Guy la Roc.	i
—	Ampak, kje pa Je Guy la Roc?
—	Z avtom dve uri od glavne oeste tar padno od dndnatija, od tam vodi ozka stranska pot. Deset minut nato dospete v majhno drvarsko hišioo. Tam boste zvezdico našli Opozarjam vas pa, narednik, da sem vam to reč priznal že pred aretacijo, tega ne pozabite. To ml bo olajšalo
Ponedeljek, 19. XH. 1988
i topovskega oddelka tz Sole ravnata Ja Be-
tetta, prof. Foedranspergove, Wistinghaus-nove ln Trostove, iz klavirskega oddelka Janka Ravnika, Antona Ravnika ln Sivi-ca, lz violinskega oddelka prof. Slalsa ln lz oddelka za čelo prof. MUllerja. Podrobni spored produkcije Je na razpolago v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Nastopil bo tudi konservatorij-skl orkester pod vodstvom prof. Skerjan-ca.
ANEKDOTA
Angleški pesnik Sheridan se je vračal lz neke družbe, kjer se je bil napil. Napil se je tako, da ni našel prave poti domov. V tej zadregi se Je obrnil na nekega stražnika, ki je pesnika dobro poznal, z vprašanjem: »Prosim, ali mi lahko poveste, kje stanuje Sheridan?« — »Saj to ste vendar vi sami«, je vzkliknil stražnik začudeno. »Seveda«, je odvrnil pesnik s težkim jezikom, »a kje stanujem, tega vendarle ne vem!«
Mladi prlrodoslovee V strašni nevihti med treskanJem is gromom stojita bratca Vilko in Milko pri oknu ln s svetim strahom gledata besnenje razjarjene prirode. Zdajci reče mlajši Vilko:
»Slišiš, Milko, ka.J se Je pa prej bliskalo, ko še niso poznali elektrike?« Milko pa ni v zadregi: »I, kaj neki? Plin!«
Vsi skupaj Izak Rozenduft si domišlja, da je bolan. Gre k zdravniku. Ta mu pove, da je njegov želodec v redu, da bi pa za vsak alučaj rad preiskal njegovo seč.
Drugi dan mu Izak prinese seč v veliki steklenici in popoldne zve pri zdravniku, da Je vse v redu. Takoj telefonira domov: »Tu Izak Rozenduft. Sara, Jaz sem zdrav, ti tudi Moric tudi, tvoj papa, moja mama in krava tudi.«
mjmsm mnsn^
Vsaka besedi 2 din: davek $ dir.; ta daiame naslova 5 din; naimaniši znese* 20 din.
Neuspeh v življenju ?
Obrnite se na frafoloim
Seseda ! Oln davek 3 i lin; ea Slfro aU daja 3}e naslova 5 Oln Naj rn&njžl znesek 17 Oln.
Poceni odprodaja
2000 parov snežk
Ste s 35—36 din 39 štev 37 —38 din 48 štev 39—40 din 53 /.a »Tretorn. -snežne 20 1o 30% popust Trgovci popust Veletrgovina s Čevlji ALEKSANDER OBLAT Sv. Petra c. 18 tel 24 35 362-6
Karmaha,
SI se odlikuje posebne 3 anallso Človeškega znaiaja, dela na strogo znanstveni baz! gre rolo glje ln daje vsakemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, k! vam bodo koristili vse vaše bodoče tlvljenje Obisk« .prejema v Ljub ljanl, hotel 8ofta. Sv Petra e. vsak dan od 9. do 12. dop. in od IS. do 19 popoldne Od g o varja tudi na doSlo ko reepondenco V Ljubljani ostane do SO decembra.
iNSERIRAJ V „JUTRU" f
f
Naznanjamo žalostno vest, da nam je umrla naša draga soproga, dobra mati gospa
SOKLIČ MARIJA
soproga čevljarskega mojstra
Na zadnji poti Jo spremimo v torek, dne 20. t m. ob 2. uri popoldne lz mrliške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 18. XII. 1938.
t al u Joči soprog s sinom ter ostalo sorodstvo
kazen. Zdaj pa vendar poskrbita, da me varno odpeljete.
Narednik Bili Warner Je krepko potegnil lz pipe, da prikrije svoj zadovoljni nasmešek. Vstal je te stopil k vratom, pogledal Se enkrat prepadenega Dana Stronga ln mu je rekel pomirljivo:
—	Takoj spet pridem. Upajmo, da te ne bo Gilova tolpa medtem potolkla.
—	Nikar od tod, Warner! — Je moledoval Dan Strong. — Nimam telefona...
—	Iztegni najprej roke, fantič! — Je ravnodufino velel narednik BiH 2e so se oklepi oklenili Danovih zapestij. Tako zdaj Je bil uklenjen. Bili Warner Je Se potegnil lz dveh Danovih žepov dva samokresa. položil jih Je daleč stran na mizo, potem Je začel raziskovati udobno pod-kletje. Ko Je vse pregledal ln ni našel nič več sumljivega, je odločno zapovedal Dami Strongu:
—	Tako, zdaj pa lahko gre val
—	Za božjo voljo, narednik! — Ja zaje-čal Dan Strong. — Najprej morate ven dar očistiti ulico. Razbojniki sovražnik; Gila me vendar ustrelijo, čim se pokažem na ulici...
—	Razbojniki tvojega sovražnika Gila? — se je zarežal narednik Bili Waraer — ti si pa res tepec, ki verjameš vsako i>aj-ko. Razbojniki tvojega sovražnika Gila te iščejo bog ve kod ln te bodo Sele Jutri zjutraj našli v stolpcih dnevnika »Mornin? Post«. Kar preži na ulici ljubček, — to so moji detektivi. Ti pa ne streljajo na ljudi, ki so že uklenjenl Naprej na policijsko ravnateljstvo! —
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja ca konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vs| y Ljubljani"