Moravske Toplice Občasni informativni list občine UVODNIK 31. številka Lipnice je najobsežnejša doslej: obsega nič manj kot 36 strani - slabo polovico obsega izpolnjuje objava proračuna, odlokov, sklepov, odredb, ki jih je občinski svet sprejel v zadnjem obdobju. Proračun občine za letošnje leto je občinski svet sprejel na seji 26. marca, svoje razmišljanje mu namenja tudi župan, ki v drugem članku spregovori še o širših dilemah tega prostora: (ne)možno-stih hitrejšega gospodarskega razvoja. Ob tem, da obsežen prostor namenjamo dogajanju na področju turizma, kulture, kmetijstva, gasilstva, športa, bi rad posebej opozoril na podrobno analizo razmer na področju prometne varnosti v občini in na opozorila SVP, kaj lahko sami storimo, da naše ceste ne bodo postale množično morišče. April je mesec povečane skrbi za čistejše okolje. Opozarjamo na čistilno akcijo 7. aprila in objavljamo razpored zbiranje kosovnih ter posebnih odpadkov v občini. Še en bistveni razpored tokrat objavljamo: čas cepljenja psov in svinj v naši občini. Urednik Z OTVORITVE HOTELA VIVAT - priredit-veni prostor so z živahnostjo in balončki napolnili malčki moravskega vrtca; v programu so nastopili Vlado Kreslin, Ljutomerski oktet in harmonikar Riki Zadravec TRAK JE PREREZAN - župan Feri Cipot in minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski sta si prisrčno segla v roke HOTEL VIVAT KORAK PRED ČASOM Priložnosti, kakršna je otvoritev hotela, nudijo vsekakor dovolj razlogov za zadovoljstvo in slovesno vzdušje. Obojega je bilo čutiti na tretji pomladni dan, ko so v Moravskih Toplicah slovesno naznanili otvoritev Hotela Vivat, hotela za starejše, čigar slogan napoveduje, da bo nudil življenje z občutkom lepega. Slavnostni govornik je bil visoki gost iz Ljubljane, minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski, ki je hotel slovesno odprl skupaj z najstarejšim stanovalcem. Dr. Dimovski je poudaril, kako pomembno je, da se z modelom, ki ga prinaša Vivat, uveljavlja novi koncept vlaganj: gre za prvi primer vlaganja zasebnega kapitala v storitvene dejavnosti. Dejanje je hvalevredno in pogumno, saj so se nosilci zanj odločali v času, ko marsikatera stvar v zvezi z uresničevanjem novega koncepta varovanja starejših ni bila do konca domišljena in dodelana. Vivat je projekt pred časom. Spreminja se koncept varovanja starejših - tudi v skupnem bivališču posameznik koristi infrastrukturo, vendar ohranja svojo individualnost Novi koncept varovanja starejših nakazuje možnost da bo že v bližnji prihodnosti odhod v dom za starejše nadomeščen z novejšimi oblikami: delno (dopoldansko ali popoldansko) bivanje, bivanje v času bolezni, raznovrstna oskrba na domu in bivanje v varovanem stanovanju. Vivat je prvi objekt v Sloveniji, ki je pri projektiranju in gradbeni izvedbi upošteval standarde, ki so predpisani za varovano stanovanje. PRORAČUN OBČINE 2001 RAZVOJNE VSEBINE PRORAČUNA Letošnji proračun občine bi lažje poimenovali zajemanje sape kot pa stvarni potencial, ki omogoča velika realna vlaganja v nove ceste, vodovode, kanalizacije ali ostale objekte, povezane z javnim življenjem in drugimi vsebinami v občini. Pa vendar se to lahko pokaže kot napačno sklepanje, saj je dejansko skozi prizmo opredeljenih ciljev, ki niso nerealne želje, možno prikazati letošnje leto tudi kot eno uspešnejših. Vsebine, ki jih je možno opaziti skozi to prizmo, pa so predvsem naslednje: KANALIZACIJA BOGOJINA IN FILOVCI S SKUPNO ČISTILNO NAPRAVO V FILOVCIH Ta projekt ni ovrednoten znotraj proračuna, ker je koncept izgradnje postavljen na drugačno osnovo. V mislih imam izgradnjo, ki bo dejansko fizično potekala v letu 2001, evidentirala pa se bo prek sistema poslovnega leasinga ob upoštevanju že prej podpisanih dogovorov in v skladu s sklepi občinskega sveta. To je eden od največjih projektov na področju komunalne gradnje v občini nasploh. S tem pa se formalno izpolnjuje del dogovora s krajani Bogojine in Filovec na eni strani in predvsem sanira ekološki problem z fekalnimi odplakami, ki je močno prisoten v Bogojini in vedno bolj tudi v Filovcih -predvsem če imamo v mislih podtalnico in zdravo pitno vodo. Če bomo znali uravnavati projekt v smislu pozitivnih rešitev in skupnih dogovorov, verjamem, da bomo še pred koncem leta lahko tudi na tem sistemu nazdravili novi pridobitvi (pričakovanja ob občinskem prazniku so zaradi problema dovoljenj in projektov morda preveč optimistična). IZGRADNJA SKUPNE STAVBE V PROSENJAKOVCIH O tem, da bi v Prosenjakovcih izgradili skupno poslovno-sta-novanjsko stavbo, je govora že najmanj dve leti. Nekateri posamezniki so bili prepričani, da je možno takšen projekt izvesti v zelo kratkem času in z relativno majhnimi sredstvi. Seveda so dejstva precej drugačna, saj je za sleherno gradbeno investicijo, katere izvedbena cena po m2 je najmanj 1.500 DEM, kar v konkretnem primeru pomeni cca 100 mio SIT ob predpostavki, da bo objekt dosegel 600 m2 uporabnih površin, potrebno imeti v celoti zagotovljena sredstva, teh pa v tem primeru nikakor ni možno zagotoviti znotraj občinskega proračuna. V objektu bi naj predvidoma v prihodnje poslovale enote pošte, zavarovalnice, banke, mešana trgovina s pekarno in mesno delikateso ter trgovina s konfekcijo Pletilstva Prosenjakovci v pritličju in zgradili stanovanja za potrebe turizma oziroma ART centra ter prostore za krajevni urad in narodnostno skupnost v nadstropju. Seveda je za vse to potrebno imeti pisno soglasje ali pa celo podpisano predkupno pogodbo s posameznimi interesenti - bodočimi kupci. Tu pa se stvari izkažejo precej drugačne, saj dejansko razen sredstev, ki jih zagotavlja proračun občine v obliki koriščenja kredita za potrebe izgradnje stanovanj namenjenih za ART center in potencialno pričakovanih pozitivnih rešitev s strani države v zvezi s financiranjem prostorov za narodnostno skupnost, ni v tem trenutku nobena vsebina tako daleč dorečena. Zgolj zaradi tega - in ne zaradi kakršnegakoli obravnavanja Prosenjakovčanov v drugi luči, kot to želijo nekateri prikazati -, objekta kar tako ni mogoče začeti graditi. Da bi se stvari hitreje razvijale, je imenovan odbor za pripravo te investicije, ki ima nalogo čimprej doseči dogovor s potencialnimi investitorji (kupci). Res pa je pri tem, da bo investicija precej dražja tudi zaradi tega, ker bo potrebno zagotoviti kanalizacijo in ustrezni greznični sistem ter kvalitetno pitno vodo. V tem smislu smo nekoliko računali tudi na možnost koriščenja bonitet v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve, vendar pa je tudi v tem primeru stvar še vedno odprta. RASTLINJAKI NA OSNOVI OGREVANJA S TERMOENERGIJO V času, ko je v pripravi ta številka Lipnice, kažejo vse stvari, povezane z izgradnjo nekaj več kot 1 ha steklenjakov, na to, da bo projekt dejansko postavljen v prvi polovici tega leta, tako kot smo predvidevali. Pri tem je na prvem mestu potrebno poudariti, da bi s tem izkoristili možnost financiranja s sredstvi PHARE in Ministrstva za kmetijstvo, kar bi na eni strani predstavljalo velik potencial za prestrukturiranja našega kmetijstva, predvsem malih kmetov in vključevanja že uveljavljenih pridelovalcev vrtnin na drugi strani. Tudi za ta projekt je značilno, da je veliko posameznikov, ki želijo tovrstno vlaganje onemogočiti zaradi ozkih lastnih interesov, kar bo na koncu sicer največ škodovalo njim samim, ki so največji kmetijski proizvajalci na tem območju in bodo slej ko prej morali razmišljati tudi o novih programih v lastnih vrstah. KROŽIŠČE V MORAVSKIH TOPLICAH To je eden od projektov, ki bo veliko pomenil za ureditev prometnih razmer na najbolj izpostavljenem križišču v Moravskih Toplicah in bo zaokrožil ureditveno območje na najbolj razvitem turističnem delu naše občine. V povezavi z ureditvijo turističnega kompleksa Zdravilišče Moravske Toplice in njegovega širšega okolja projekt pomeni pomembno pridobitev tudi v smislu urejenosti okolja, ki postaja zelo pomemben segment v trženju turizma. Posebej velja omeniti, da so bili v tem času vključeni v tako imenovano sfero lobiranja vsi dejavniki, od naših poslancev (Gerenčer, Džuban) do zdravilišča, občinskih svetnikov in še koga, saj je sredstev za tovrstne vsebine bistveno premalo tudi na državni ravni, ki je v tem primeru pomemben soinvestitor. Žal pa imamo tudi v tem primera opravka z nevednostjo ali nerazumevanjem enega od formalnih udeležencev v po stopku pridobivanja dovoljenj, kar bi v nekem trenutku lahko tudi pomenilo, da bi ta projekt kar precej časa miroval oziroma se ga ne bi dalo izgraditi. Taka situacija pa bi bila pomilovanja vredna. Ob teh posebej izpostavljenih vsebinah, ki jih letošnji proračun na nek način zajema skozi določeno prizmo, pa je potrebno omeniti še dokončanje ART centra v Središču, reševanje vodooskrbnih problemov v Martjancih, Prosenjakovcih, Motvarjevcih, dogovorjeno nadaljevanje posodobitve cest v Andrejcih in Fokovcih, začetek komasacij v Mlajtincih in Vučji Gomili, začetek izgradnje pločnikov v Noršincih, pripravo dokumentacije za kanalizacijo in čistilno napravo v Sebeborcih, urejanje osnovnih komunalnih objektov v Tešanovcih, Selu in nekaterih ostalih krajih. Franc Cipot, župan 5. april 2001 RAZVOJNE MOŽNOSTI URESNIČEVANJE RAZVOJNE STRATEGIJE V TURISTIČNI OBČINI MORAVSKE TOPLICE V LUČI GOSPODARSKEGA IN DRUŽBENEGA POLOŽAJA POMURJA Občina Moravske Toplice je turistično najbolj razvito območje v Prekmurju, saj se s kapacitetami več kot 2.860 dnevnih prenočitev in z več kot 350.000 ustvarjenimi letnimi prenočitvami uvršča med pet najbolj obiskanih turističnih destinacij v Sloveniji. To je tudi osnovni razlog, da je razvoj turizma in z njim povezanih dejavnosti osrednji cilj strategije prihodnjega razvoja naše lokalne skupnosti. Pri tem imamo v ljudem prijaznem okolju s prečudovitimi kulturnozgodovinskimi spomeniki, zdravilno termomineralno vodo, ki prav pri nas vre iz globin in radodarno ponuja lek in razvedrilo, ter v dobrih ljudeh resurse, ki jih je možno in potrebno koristiti v okviru kvalitetnih razvojnih programov tudi v prihodnje. Čeprav v današnjem času kmetijstvu in predelovalni industriji ne kaže najbolje, pa je dejstvo, da je ravno na območju občine in pretežnega dela pomurske regije na južnih pobočjih gričev veliko dobrih kmetijskih površin za razvoj vinogradništva in sadjarstva. Hiter razvoj kmetij s tovrstnim programom pa opažamo ravno pri nas, na goričkem delu naše občine. Tu je že sedaj s tovrstnimi nasadi zasajenih več kot 150 ha površin, na katerih pridelovalci dosegajo izjemno kvaliteto jabolk in vrhunskih vin, za oboje pa velja, da jih je tudi za domači trg bistveno premalo. Veliko je možnosti za hitrejši razvoj zelenjadarstva in drugih vrtnin ob uporabi energije tehnološko že izkoriščene termalne vode, za segrevanje rastlinjakov in steklenjakov, kar bo omogočilo, da se sedanji trend prestrukturiranja malih kmetij nadaljuje in da postane tako rekoč bio pridelana hrana pomemben dohodkovni vir tukajšnjega ne samo kmečkega, temveč tudi ostalega težje zaposlitvenega prebivalstva. NEKATERE NAJPOMEMBNEJŠE NALOŽBE V OBČINI V LETU 2000 Veliko kvalitetnega kapitala se je že v preteklih letih steklo na območje naše občine, verjetno ne brez razloga. Samo v letu 2000 je bila vrednost investicij v razvoj turizma več kot 4,2 milijarde SIT. Izgrajen je bil eden najsodobnejših kopaliških centrov TERME 3000, eden prvih - če ne sploh prvi - nadstandardnih hotelov za starejše, Hotel VIVAT, dokončano je bilo apartmajsko naselje PREKMURSKA VAS. Ob tem je s pomočjo sredstev evropskih skladov pred dokončanjem preureditev karavle v Središču v sodoben in za razvoj kulture pomemben medregionalni ART CENTER. Razširilo se je GOLF igrišče, ki se v letu 2001 z 12 igralnimi polji (luknjami) uvršča med prireditelje golf turnirjev, z možnostjo učenja te igre čez celo sezono. Bilo je dokončanih tudi nekaj drugih športnih objektov, ki ponujajo organizirano vadbo različnim športnim panogam. Da manjših, a pomembnih vlaganj v obrtne, podjetniške, kmetijske in ostale, predvsem storitvene dejavnosti ne naštevam - vsako leto jih je več. NALOŽBENE MOŽNOSTI V OBČINI MORAVSKE TOPLICE V PRIHODNJE Vsem, ki imajo vsaj nekaj lastnega kapitala ali pravo vizijo lastnega razvoja, ponujamo v Občini Moravske Toplice pomoč in možnost, da se njihovi načrti hitro uresničijo. In na čem pravzaprav sloni ta ponudba? V prvi vrsti so to pripravljene prostorske rešitve, kar pomeni, da je možno relativno hitro in enostavno pridobiti vsa potrebna dovoljenja za investiranje. Občina, ki je v preteklosti - in še vedno - veliko vlagala v osnovno komunalno infrastrukturo, je pripeljala opremo stavbnih zemljišč do nivoja, ko lahko na najbolj zanimivih lokacijah v vsakem trenutku pridobite po relativno ugodnih pogojih in nizkih stroških vso komunalno infrastrukturo (urejene ceste, elektrika, vodovod, kanalizacija s čistilno napravo, telefon, kabelsko omrežje), zato je začetna vloga za gradnjo majhna v primerjavi z nekaterimi morda manj zanimivimi okolji. Občina poskuša z organiziranjem različnih poselitvenih con, kot je obrtno-podjetniška in stanovanjska v Martjancih, turistična in stanovanjska v Moravskih Toplicah ter obrtna in stanovanjska v Tešanovcih - vse to je v neposredni bližini turističnega centra Zdravilišča Moravske Toplice - omogočiti različnim investitorjem, da konkurirajo za pridobitev subvencij in drugih vzpodbud iz državnih ali evropskih skladov. Vsekakor je veliko priložnosti tudi za tiste, ki bi želeli sodelovati s svojimi kapitalskimi naložbami, znanjem ali drugimi konkurenčnimi vsebinami pri izgradnji sistema pridelave bio hrane tako na področju sadjarstva kot vrtnarstva. Tu je že ali še bo občina s pomočjo evropskih in državnih skladov postavila osnovne infrastrukturne objekte, kot so namakalni sistemi za sadjarstvo in zelenjadarstvo, s termoenergijo ogrevani steklenjaki in plastenjaki, komasacije in agromelioracije. Veliko možnosti za vlaganja v razvoj kmečkih turizmov, vinotočev in vinskih kleti je tudi na delu občine, ki ne meji neposredno na turistični center, ob že sedaj dobro obiskanih turističnih, vinskih, sadnih, učnih, peš ali drugih poteh, za katere si v občini prizadevamo, da bi bile dobro opremljene in lično označene. V tem smislu se ponuja tudi veliko možnosti za ceneno pridobitev starih zanimivih hiš v skoraj vseh 28 naseljih moravskotopliške občine, ki zdaj samevajo prazne in čakajo, da se najde kdo, ki bi želel v njih poiskati mir, spokojnost In čar te prekmurske pokrajine umirja in bogati duha ... Vabljiva je bližina meje z Madžarsko, Avstrijo in Hrvaško, ki ponuja ob skorajšnjem prostem pretoku blaga in ljudi velike in vsestranske razvojne možnosti in vsebine ... KAM JE PRISPELA IN KAM PLUJE POMURSKA LADJA Vsekakor je dejstvo, da želimo Pomurci čimprej in na način, ki bo okolju primeren in prijazen, ter ob pričakovani pozornosti države doživeti trenutek, ko bodo gospodarski in družbeni kazalci stanja in razvoja našega območja bližje slovenskim in s tem tudi evropskim. Pri tem delim prepričanje z nekaterimi, da nam pri tem primanjkuje predvsem potrebno znanje, vendar je res tudi, da tistega, ki ga imamo, nočemo ali ne želimo dovolj izkoristiti. Na drugi strani pa je resnica, da brez lastnega kapitala še tako dobro znanje težko pride do svoje veljave. In kje je naš kapital? Na žalost je res, da nekaterih pomembnih vsebin v času slovenske globalizacije ali kapitalskih povezav oziroma prevzemov v Pomurju nismo znali pravočasno dojeti, zato ostajajo tudi dobri, nekdanji »paradni konji« našega gospodarstva brez lastnih »jezdecev« ali »kočijašev«. To se bo še dolgo in boleče čutilo v tem prostoru, če nikjer drugje, potem ravno tam, kjer najbolj tarnamo nad našo nebogljenostjo: za naše kadre, ki jih zdaj že tudi ni tako malo, nimamo ustreznih delovnih mest, zato je nemalo visoko in višje izobraženih mladih Pomurcev brez zaposlitve - in ravno ti bi morali prevzemati nase največje breme našega razvoja. Toda kako? Zgodili so se Pid-i in Dzu-ji, torej prvo prerazporejanje kapitala v novi demokratični slovenski državi, vendar smo Pomurci ob ne ravno majhnem številu certifikatov ostali tako rekoč brez vsega. Dogaja se pokojninska reforma in izgleda, da nas še vedno ni nič naučilo - torej smo tam, kjer smo ...! Franc Cipot, župan 5. april 2001 Zdravilišče Moravske Toplice: zvrhan koš priznanj SLOVENSKO NAJ KOPALIŠČE IN ZDRAVILIŠČE TER »TURISTIČNI NAGELJ« Zdravilišče Moravske Toplice ni samo ena od najhitreje rastočih slovenskih turističnih destinacij, ki z izjemnimi investicijskimi koraki dosega hiter gospodarski razvoj ter si s tem pred ostalimi ustvarja pomembno konkurenčno prednost, temveč dosega pomembne uspehe na temeljnih elementih turistične ponudbe - v urejenosti okolja in prijaznosti zaposlenih. To so opazili tako na nacionalni kakor lokalni ravni, saj so jim bila podeljena najvišja priznanja s področja turizma. Odločilne premike je odtehtal lani odprti bazenski kompleks Terme 3000 ter seveda odlična pripravljenost zdravilišča na tako množičen obisk domačih in tujih gostov. Konec lanskega leta so prejeli najvišje priznanje v akciji »Slovensko naj kopališče 2000«. Tokrat jim je bilo na priložnostni slovesnosti podeljeno še dvoje odmevnih priznanj: za najlepše urejeno večje slovensko zdravilišče v akciji Moja dežela - lepa in gostoljubna ter turistični nagelj za leto 2000. V obrazložitvi je zapisano: »Zdravilišče Moravske Toplice je sodobno urejeno, pred kratkim razširjeno in dobro opremljeno zdravilišče s hoteli, turističnim naseljem v slogu prekmurskih hiš, Prekmursko vasjo in avtokampom, zato je letos zopet v vrhu slovenskih zdravilišč. V Termah 3000 posebno pozornost namenjajo rekreaciji in prostemu času svojih gostov. Velike površine so namenjene tenisu, odbojki, V bližnjem gozdu je tudi trim steza. Parkirišča so urejena, dopolnjujejo pa jih lepe parkovne površine. Celotni ponudbi dajeta poseben čar znano prekmursko gostoljubje in pester jedilnik domačih jedi v izredno lepih hotelskih restavracijah. Gost ima v bližini na voljo banko, trgovino in slaščičarno. Krajani, turistično društvo in zdravilišče se trudijo, da bi živeli v urejenem okolju in to jim tudi uspeva.« Na svečanosti, ki je sovpadala z 9. srečanjem turističnih delavcev Pomurja, so priznanja prejeli tudi nekateri drugi kraji, javni zavodi, ustanove ter posamezniki iz naše občine. Za najlepše urejeni pomurski kraj v skupini krajev z nad 400 prebivalci so bili proglašeni Sebeborci, za najlepše urejeno dvojezično šolo DOS Prosenjakovci, plaketo Pomurske turistične zveze (PTZ) je prejelo lončarstvo Bojnec iz Filovec, priznanje PTZ pa Vinotoč Lipič-Passero iz Tešanovec. Samostojni gostilničar Jože Grabar je prejel plaketo PTZ za leto 1999. Zdravilišče Moravske Toplice je na zaključni prireditvi prejelo »turistični nagelj« RTV Slovenije za leto 2000 ter s tem zaokrožilo bogato bero priznanj in nagrad v izjemno uspešnem letu 2000. Geza Grabar Foto: GEZA GRABAR S podelitve priznanj naj zdravilišč Slovenije V Zdravilišču Moravske Toplice so uspešno sklenili poslovno leto 2000, saj so ustvarili za 255,7 milijona tolarjev čistega dobička, kar je v primerjavi z letom pred tem 25-odstotno povečanje. V tem hitro rastočem pomurskem zdravilišču so minulo leto našteli 280 tisoč nočitev, kar pomeni petino več kot leto pred tem, skoraj za enkrat (indeks 186) se je povečalo število dnevnih kopalcev, za več kot polovico prodaja hrane, za tretjino je večja tudi prodaja pijač. Direktor zdravilišča Dušan Bencik ugotavlja, kaže največ »zaslug« za tako ugodne kazalce poslovanja pripisati v začetku lanskega poletja odprtemu bazenskemu kompleksu Terme 3000, ki je med kopalci in drugimi gosti zdravilišča naredil pravi »boom«, in zelo intenzivnem investiranju. »Zdravilišče stopa v leto 2001 s kvalitetnim skupnim produktom in hkrati z občutno konkurenčno prednostjo pred ostalimi zdravilišči. Prav to pa je tudi garancija, da bodo načrtovani poslovni rezultati preseženi tudi v prihodnje. Letos naj bi namreč zdravilišče ustvarilo 318 tisoč nočitev ali 14 odstotkov več kot leto poprej. Skupno število kopalcev naj bi preseglo številko 650 tisoč, od tega 314 tisoč dnevnih gostov. Tudi v dejavnosti zdravstva načrtujemo povečanje, in sicer bi ob 7-odstotni rasti ustvarili 530 tisoč točk. Dodatni argument za dosego zastavljenih ciljev so relativno ugodne makroekonomske napovedi, kakor tudi ustalitev političnih razmer na Balkanu.« Izjemna dinamika na investicijskem področju - ta je v zadnjih dveh letih presegla pet milijard tolarjev - počasi umirja. Nadaljuje se etapna gradnja igrišča za golf. Lani so zgradili dve igralni polji, v gradnji je še osem polj. Ko bo igrišče za golf zgrajeno, bo zdravilišče z vzhodne, južne in zahodne strani obdano z več kot petdeset hektarji zelenih igralnih površin, ki bodo imele 18 polj, skupaj z urejenim naravnim parkom, sprehajalnimi potmi in drugimi športnimi objekti pa bo športnikom, rekreativcem in sprehajalcem na voljo kar blizu sto hektarjev urejenih površin. Skupaj z mariborskim Casinojem bodo v kletnih prostorih bazenskega kompleksa Terme 3000 uredili tudi igralnico. Geza Grabar SEJEM ALPE ADRIA-TURIZEM V začetku februarja je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal letošnji mednarodni seje Alpe Adria-Turizem. Na skupnem razstavnem prostoru so se predstavile vse pomembnejše turistične organizacije iz Pomurja: Lokalna turistična organizacija (LTO) »Prekmurski turistični izvir« Moravske Toplice, Zdravilišče Moravske Toplice s Termami 3000, Zvezda-Diana Murska Sobota, Radenska z zdraviliščema Radenci in Terme Banovci, Terme Lendava, LTO Lendava in LTO »Prlekija« Ljutomer. Razstavni prostor LTO »Prekmurski turistični izvir« smo popestrili z izdelki domače obrti, obiskovalcem pa postregli z izčrpnimi informacijami o našem območju in z zanimivimi promocijskimi materiali. Letošnji sejem si je ogledalo 20.000 obiskovalcev, ki so se zelo zanimali za obisk naše pokrajine. Največ so povpraševali o možnostih aktivnega preživljanja dopusta. Elica Horvat Foto: ARHIV TIC 5. april 2001 DILEME IN NASPROTJA Nasprotujoči si interesi kmetijstva in turizma NEGOTOVOST IGRIŠČA ZA GOLF V MORAVSKIH TOPLICAH Turizem se v Pomurju izjemno hitro razvija, zato ni čudno, da mnogokrat pri svoji širitvi posega tudi na kmetijska območja, kjer pa prihaja do nasprotujočih si mnenj in razlag. Ena od takih je tudi »zaplet« okrog urejanja igrišča za golf v Moravskih Toplicah. SPORNO ZEMLJIŠČE Da bi lahko hitro razvijajoče se zdravilišče uresničilo investicijski projekt - obdati zdraviliški kompleks z igriščem za golf s treh strani, vzhodne, južne in zahodne, je potrebovalo dobrih 50 hektarjev novih površin. Poslužilo se je njivskih, saj so okrog zdravilišča skoraj v celoti polja, ki so (bila) v glavnem v državni lasti oziroma je njihov upravljalec Sklad kmetijskih zemljišč Republike Slovenije; zakupnik ter obdelovalec teh površin pa je (bilo) Kmetijsko gospodarstvo (KG) Rakičan. Z ureditvijo prve faze igrišča za golf na devetih hektarjih - bilo je to leta 1998 - zdravilišče ni imelo težav. V glavnem zaraščeni in slabo vzdrževani travniki so bila last zdravilišča, investitor pa si je ustrezno dokumentacijo - priglasitev del, pridobil že pred ureditvijo. Težave so nastopile po maju lanskega leta, ko so v skladu z Zakonom o skladih lokalne skupnosti postale lastniki nezazidanih stavbnih zemljišč, namenjenih za urbanizacijo. Tudi Občina Moravske Toplice. Novi lastnik je za več kot 22 hektarjev nezazidanih stavbnih zemljišč, ki so bila dejansko, v naravi, še vedno obdelovalna, po spravilu pridelka (pšenice) najemniku predlagal prekinitev pogodbe. INŠPEKTORAT JE ZAUSTAVIL GRADNJO TER ZAHTEVA POVRNITEV ZEMLJIŠČA V PRVOTNO STANJE V zvezi z nepravilnostmi pri urejanju igrišča za golf na 17 hektarjih smo se najprej mudili na inšpektoratu Ministrstva za okolje in prostor v Murski Soboti, ki je 26. februarja letos izdal odločbo o ustavitvi del. Kot pravita vodja inšpektorata Vladimir Domanjko in urbanistični inšpektor Venčeslav Smodiš, so se pri tem ukrepu sklicevali na Zakon o urejanju naselij, ki v 50. členu pravi, da je pri posegu v prostor, ki trajno spreminja namensko rabo zemljišča, potrebno imeti lokacijsko dovoljenje. Ker je v tem primeru šlo za velika zemeljska dela - zaradi vodnih ovir in spremembe konfiguracije terena naj bi namreč bilo izkopanih okrog 20 tisoč kubičnih metrov zemlje - pa morda tudi gradbeno dovoljenje. Ne enega ne drugega si zdravilišče kot naročnik in investitor ni pridobilo. Pravita, da je zdravilišče na pristojne službe vložilo le vlogo za priglasitev del, za katero pa odločba prav zaradi omenjenega zadržka ni bila izdana. »Po 73. členu taistega zakona se mora na zemljišču prvotno stanje vzpostaviti v dveh mesecih, to je v tem primeru do 30. aprila, zoper pravne in odgovorne osebe - to je zdravilišče in izvajalca del (SGP Pomgrad d.d., op. a.) pa smo podali predlog sodniku za prekrške,« pravita. Izvedeli smo še, da ima zdravilišče možnost, da pred iztekom roka zaprosi za odložitev izvršbe, kateri se ugodi, če za to obstajajo utemeljeni razlogi. Ker se omenjena zemljišča po prostorsko ureditvenih planih že od začetka 90. let tretirana kot nezazidana stavbna zemljišča, možnosti za »legalizacijo« obstajajo, dodajajo na inšpektoratu. KG RAKIČAN: »ŠLI BOMO DO KONCA!« Nad ravnanjem zdravilišča, še bolj pa občine, so v KG Rakičan presenečeni. Prepričani so namreč, da so pri tem močno oškodovani. Vodja poljedelske dejavnosti Branko Virag pravi: »Površine, kjer se trenutno gradi golfsko igrišče, niso travniki, ampak že več kot 15 let njivske površine prvega bonitetnega razreda, kjer je mogoče doseči 8 ton pridelka pšenice na hektar ter od 10 do 12 ton suhe koruze. Obdelovalne površine je za tako visoke donose z lastnimi sredstvi usposo- bilo naše podjetje.« G. Virag odgovarja na izjave direktorja zdravilišča, ki trdi, da se golfska igrišča gradijo na površinah, kjer so bili do nedavnega še travniki. Virag nam je tudi pokazal dokument, s katerim je zdravilišče že maja lani pristalo na pogoje za plačilo odškodnine za vlaganja in izpad dohodka za 5,5 hektarjev njivskih površin, kjer je bila lani jeseni že urejena druga faza golfskega igrišča. »A ta še do danes ni bil realiziran,« ugotavlja ter opozarja tudi na nepravilnosti, ki naj bi jih storila občina ob podpisu pogodbe o prenosu zemljišč iz državne v svojo last. »V četrti točki pogodbe o prenosu zemljišča je namreč navedeno, da se vse obveznosti Sklada kmetijskih zemljišč -vključno z upoštevanjem veljavnosti našega zakupa do leta 2009, prenesejo na novega lastnika, torej na Občino Moravske Toplice. Z Zakonom o skladih je namreč prišlo do zamenjave lastnika zemljišč in ne zakupnika.« Z enostransko odpovedjo najemne pogodbe se v KG Rakičan nikakor niso mogli strinjati, zato so o tem obvestili Sklad kmetijskih zemljišč, kmetijsko ministrstvo in samega ministra, zoper početje novega lastnika pa so vložili tožbo na prvostopenjsko ter kasneje še drugostopenjsko sodišče. A so obe tožbi izgubili. »Prepričani smo, da je v obeh primerih prišlo do zavajanja sodišča z neresnicami. Občina je namreč kot utemeljitev za odpoved navedla, da načrtuje na teh zemljiščih zgraditi rastlinjake. Pridobila je lokacijsko dokumentacijo, kandidirala pa je menda tudi za mednarodna sredstva. A so na veliko začudenje tam začeli konec lanskega leta graditi igrišče za golf. O tem smo že obvestili pristojna sodišča v Murski Soboti in Mariboru ter jim priložili tudi fotodokumentacijo s posnetki iz zraka.« V KG Rakičan še pravijo, da ne nasprotujejo razvoju turizma v občini Moravske Toplice, vendar ne na njihovo škodo. Virag nam je zagotovil, da bodo šli do konca, če bo potrebno tudi na sodišče v Haag ter da v nobenem primeru ne bodo odstopili od svojih zahtev za povrnitev vlaganj, izpad dohodka, večjo obremenitev amortizacije ter nižjo polno zaposlenost delavcev. »OBČINA JE RAVNALA KOT DOBER GOSPODAR!« Na Občini Moravske Toplice so prišli do zaključka, da z dajanjem omenjenega zemljišča v najem kot kmetijsko zemljišče ne bi ustvarili dobička. Ker je šlo za nezazidana stavbna zemljišča, so se je za »poseg« tudi odločili. »O tem so na seji razpravljali tudi občinski svetniki ter ob dopolnitvi odloka o prostorsko ureditvenih pogojih sprejeli še odločitev, da se pri tem ravnajo kot dober gospodar, zato je padla odločitev, da te površine damo v najem zdravilišču za 20 let. S tem smo zdravilišču omogočili, da si lahko uredi svojo neposredno okolico ter območje za rekreacijo, vključno z začasno postavitvijo igralnih polj za golf. Ta določila so tudi predmet najemne pogodbe med občino in zdraviliščem. To pomeni, da je v primeru zazidave teh območij za potrebe občine mogoče odstraniti igralna polja ter s tem spremeniti namen zemljišča. Zazidalni načrt Občine Moravske Toplice za to območje je še v pripravi,« zadevo pojasnjuje župan Franc Cipot ter dodaja, da vloga o postavitvi rastlinjakov obstaja, a se je po njegovem celotna zadeva ustavila prav zaradi KG Rakičan. »Prvotno je namreč bila predvidena postavitev rastlinjakov na območju pri njihovem praznem hlevskem kompleksu pri Tešanovcih. A je projekt padel v vodo, ker je 5. april 2001 DILEME IN NASPROTJA NEGOTOVOST IGRIŠČA ZA GOLF V MORAVSKIH TOPLICAH kmetijsko gospodarstvo omenjene objekte, kar naj bi bil tudi njihov kapitalski vložek, ocenilo na 120 milijonov tolarjev, v kar pa občina in zdravilišče kot druga dva družbenika nikakor nista mogla pristati. Ker smo za rastlinjake iskali nove lokacije, je v pogodbi z zdraviliščem navedla, da se lahko -če ne bomo našli drugih ustreznejših, del nezazidanega stavbnega zemljišča nameni za rastlinjake.« Zupan je prepričan, da KG Rakičan ni upravičeno do nadomestila izpada dohodka, saj lastnik lahko po svoji presoji odloča o namembnosti smotrne rabe stavbnega zemljišča. »Po Zakonu o stavbnih zemljiščih pa zemljišču v trenutku, ko postane stavbno, vse druge funkcije prenehajo. Zato so vse pritožbe KG Rakičan brez podlage. Tudi zato, ker bi moral biti po zakonu tudi zakup notarsko overjen in vknjižen v zemljiško knjigo, kar pa v tem primeru ni bilo opravljeno.« Župan tudi meni, da je v neposredni bližini hotelskih in bazenskih kompleksov nedopustno izvajati intenzivno pridelavo poljščin. VZROK ZA PREHITER POSEG TIČI V ROKU ZA SEJANJE TRAVE Direktor zdravilišča Dušan Bencik priznava, da so v zadnjih letih, torej že pred sprejetjem Zakona o skladih, potekali razgovori med zdraviliščem in KG Rakičan z namenom, da bi slednje predčasno odstopilo od najemne pogodbe. »Tu pa je prišlo do razhajanj. Na osnovi ocenitve s strani sodnega izvedenca je namreč bila višina odškodnine ocenjena le na nekaj sto tisočakov na hektar, KG Rakičan pa je zahteval odškodnino v vrednosti kar 3,5 milijona tolarjev. Prav zaradi tako visokih odškodnin so projekti v zdravilišču nekaj let zastali,« pojasnjuje svojo plat zgodbe direktor. Komentiral pa je tudi dogovorjene pogoje plačila odškodnine za vlaganja in izpad dohodka na 5,5 hektarjih: »S KG Rakičan smo se dogovorili, da jim bo zdravilišče odškodnino plačalo v primeru, če bo lahko zemljišča od sklada odkupilo. To nam ni uspelo, zato tudi pogojev za odškodnino z naše strani ni.« Direktor zdravilišča je še pristavil, da je bilo zdravilišče zaradi zmanjšanja obdelovalnih površin KG Rakičan (teh je okrog 3.500 hektarjev) za svojo komunalno službo pripravljeno prevzeti nekaj njihovih delavcev. »A se tudi tega nismo mogli dogovoriti. Mehanikov, ki so nam jih ponujali, žal v turizmu ne potrebujemo.« Po Bencikovem prepričanju določila v zvezi z ureditvijo igrišč za golf v Sloveniji niso pravno urejena, zato se pri izgradnji le-teh morajo investitorji ravnati po svoji presoji. Tako je bilo tudi v omenjenem primeru v Moravskih Toplicah. Rešitev za to bi bilo sprejetje koncesijskega zakona. »Upravna enota Murska Sobota je dovolila zdravilišču ureditev prvega dela golfskega igrišča z izdajo odločbe o priglasitvi del. Prepričani smo, da bi nam tudi tokrat zadostovala vloga o priglasitvi del, saj gre za stavbno zemljišče in zemeljska dela. če bo v skrajnem primeru za nadaljevanje omenjene ureditve zahtevana predložitev gradbenega dovoljenja, smo ga tudi pripravljeni pridobiti, prav tako pa bomo za tisti del zemljišča, kjer bodo urejene peščene ovire in ribniki, plačali spremembo namembnosti,« pojasnjuje direktor. Odločitev o tem, zakaj so v zdravilišču vzporedno opravljali zemeljska dela pri gradnji ter pridobitev dokumentacije, argumentira v dolgotrajnih pravnih postopkih ter z bojaznijo, da bi zamudili rok sejanja trave, ki se lahko za golfsko igrišče opravi le v mesecu aprilu. S tem pa bi zdravilišče utrpelo veliko gospodarsko škodo. »V vsakem primeru bomo skušali pridobiti potrebna dovoljenja za nadaljevanje gradnje oziroma bomo po potrebi zaprosili za odložitev izvršbe. Govorice, da so golfska igrišča ekološko sporna ter da se pri gnojenju trave in škropljenju plevela uporabi več nevarnih snovi kakor pri intenzivnem poljedelstvu, pa odločno zanikam. Z izkušnjami, ki jih imamo na dosedanjih golfskih površinah - te so dostopne vsakomur -porabimo kar devetkrat manj teh snovi kakor pri intenzivnem poljedelstvu.« Geza Grabar Foto: GEZA GRABAR DELA SO ZAUSTAVLJENA - zemljišče na vzhodni strani zdravilišča, ob cesti Moravske Toplice - Tešanovci, je temeljito spremenilo podobo - a za zdaj so dela ostala na pol poti. PROGRAM PRIREDITEV V OBČINI MORAVSKE TOPLICE APRIL 2001 14.-16.4. MORAVSKE TOPLICE PRIPRAVA PREKMURSKEGA VELIKONOČNEGA POGRINJKA Informacije: tel. 538 21 00 (Helena Dimič, Hotel Vivat) 19. 4. BOGOJINA OTROŠKI »BOUŠJI SEJEM« Informacije: tel. 547 10 07 (Erika Koca, OŠ Bogojina) 21. 4. SELO ODPRTO PRVENSTVO OBČINE V KROSU Informacije: tel. 538 14 40 (Branko Recek) in 041 343 513 (Geza Grabar) 21. 4. BOGOJINA POHOD POMLADI (BOGOJINA-GORNJI PETROVCI) Informacije: tel. 547 10 07 (Jože Gutman) 22. 4. BOGOJINA POZDRAV POMLADI (SREČANJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV) Informacije: tel. 547 91 01 (Matjaž Cerovšek) 26. 4. OŠ FOKOVCI DAN ODPRTIH VRAT Informacije: tel. 544 90 20 (Simona Grosman, OŠ Fokovci) 30. 4. SEBEBORCI, MORAVSKE TOPLICE, SELO, FILOVCI, TEŠANOVCI KRESOVANJE MAJ 2001 SEBEBORCI MEDOBČINSKI TURNIR OSNOVNIH ŠOL V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO Informacije: tel. 548 11 01 (Vlado Škerlak, SD Sebeborci) MORAVSKE TOPLICE VETER V LASEH (S ŠPORTOM PROTI DROGI) Informacije: tel. 538 14 40 (Branko Recek) in 041 343 513 (Geza Grabar) 5. april 2001 IZ ŽIVLJENJA STAREJŠIH Moravske Toplice HOTEL VIVAT - KORAK PRED ČASOM Vrednost investicije je blizu milijarde tolarjev, investitor pa družba Počitek-Užitek d.o.o., katere ustanovitelji so Občina Moravske Toplice, Zavarovalnica Triglav d.d. in Intering d.o.o. Murska Sobota. Pred otvoritvijo so bistvo skupnega nastopa pri projektu Vivat pojasnili predstavniki družbenikov: župan Franc Cipot, direktorja Rudi Cipot in Stanko Polanič ter direktorica hotela Vivat Cveta Temlin. Avtor projekta je soboški rojak arhitekt Andrej Kalamar, gradnja se je pričela na jesen 1999, novembra 2000 je bilo pridobljeno uporabno dovoljenje, decembra lani je hotel začel poskusno obratovati. Na blizu 6000 m2 izgrajenega hotelskega dela je 64 manjših apartmajev (27,1 m2), 22 večjih apartmajev (41,5 m2), 10 sob za pomoč in nego ter vrsta drugih prostorov: zdravstvena in zobozdravstve- na ambulanta, prostori za fizioterapijo, masažo, pedikuro, kozmetiko in frizerstvo, kuhinja, jedilnica in kavama, knjižnica, čitalnica in konferenčna soba, kapelica in mrtvašnica, saloni za dnevno animacijo ter upravni prostori. Direktorica hotela Cveta Temlin je opozorila na to, da so striktno upoštevani standardi in normativi varovanih stanovanj, da pa so, ko so se odločali, o prioritetah v organizaciji hotela dali prednost samostojnosti in varnosti, čeprav tudi udobje ni zapostavljeno. Ob tem, da bodo stanovalcem na voljo 24 ur in za njih organizirali številne animacijske oblike, pa bodo skušali upoštevati v kar največji meri individualne potrebe in želje stanovalcev, ki se bodo v življenje in storitveno ponudbo hotela vključevali na način in do mere, ki jim bo ustrezala, imajo pa možnost ohraniti ne le lastno pohištvo in druge predmete, marveč tudi vse življenjske navade. Hotel je v bližini zdravilišča in središča turističnega naselja, tako da bodo stanovalci lahko koristili še vse druge prednosti, ki jih ponuja zdraviliški kraj, tudi kopališke zmogljivosti in zdravilne programe zdravilišča ter rekreativne površine z igriščem za golf. Apartmaje je mogoče kupiti, najeti ali zakupiti. Naj potešimo radovednost mnogih: za nakup manjšega apartmaja je po- trebno odšteti 7,3 mio SIT, za nakup večjega 11,2 mio SIT; mesečni najem apartmajev je 30.000 oziroma 45.000 SIT. Ko govorimo o ambicijah podjetja Počitek-Užitek, je najpomembneje ugotoviti: Vivat je model, blagovna znamka, ki jo bodo skušali uveljaviti (tržiti) v drugih, zlasti večjih urbanih središčih Slovenije (v prvi vrsti v Ljubljani in Mariboru). Počitek-Užitek ponuja kompletni inženiring za izgradnjo in delovanje tovrstnih ustanov, ustanov, ki še niso posejane po državi, saj šele nastajajo. Zato poudarimo, da je izjemno pomembno, da je ideja, imenovana Vivat, zaživela v Moravskih Toplicah, saj utira pot novemu, gradi na lastnem znanju in lastnih izkušnjah. Prodaja lastno znanje. Prekmurska lastovica, ki je vzletela v Moravskih Toplicah. Žal le ena redkih prekmurskih lastovic. Ludvik Sočič Foto: ARHIV HOTELA VIVAT DU Moravske Toplice ZAGNANO TUDI V LETO 2001 Tudi letošnji množičen obisk občnega zbora DU Moravske Toplice potrjuje veliko pripadnost upokojencev svojemu društvu. Uspešno delo upokojencev iz domala vseh krajev občine Moravske Toplice - uradno jih je evidentiranih 717 - pa se potrjuje tudi v številnih uspešnih akcijah, ki so jih pripravili tudi v minulem letu. Ker je bil letošnji občni zbor volilni, je predsednik društva Štefan Makoter v obsežnem poročilu na kratko orisal dosedanje aktivnosti društva. Začetki občinskega društva segajo v leto 1996, uradno je začelo z delom 1. januarja 1997. Za prva finančna sredstva v društveni blagajni so upokojenci poskrbeli sami s simbolično članarino, na pomoč jim je priskočila tudi Občina Moravske Toplice. Društveni prapor so razvili na srečanju v Selu leta 1999. Predsednik se je dotaknil tudi pomena vpetosti društva v javno življenje lokalne skupnosti, društev in organizacij. Odlična komunikacija poteka na relaciji društvo-lokalna skupnost (občina), ki društvu ne pomaga zgolj finančno, temveč za njihove potrebe opravlja tudi druge storitve. V tem času je društvo navezalo tudi odlične stike z območno organizacijo RK ter s podjetji v občini. Predstavniki društva so obiskali 16 svojih članov ob visokih življenjskih jubilejih (80 let starosti). Od ustanovitve društva uspešno delujeta dve komisiji: socialno-zdravstvena in komisija za izlete. Socialna komisija, ki jo vodi sam predsednik, je po njegovem mnenju vedno bolj obremenjena, saj se število socialno ogroženih ljudi žal tudi v naši občini nenehno povečuje. Člani komisije so na domovih, v bolnicah in domovih za starejše obiskali 33 svojih članov. Tudi sam predsednik se je na terenu prepričal, da mlade in starejše generacije, žal, ne sodijo skupaj. Delo v komisiji za izlete je zaupano Rajku Janjiču in Jožetu Recku. Upokojenci so si na številnih izletih ogledali celotno Pomurje ter večji del Slovenije: Podravje, Zgornjo Savinjsko dolino, Koroško ter osrednjo Slovenijo, bili so tudi na Madžarskem. Samo v zadnjih dveh letih je komisija naštela več kot 900 izletnikov. Okvirni program za letošnje leto je že izdelan: Budimpešta, Gorenjska in okolica Ljubljane. Zbora sta se med drugimi udeležila tudi Jože Kovač, koordinator Desus, in župan Franc Cipot. V novem vodstvu bodo naloge tudi v prihodnje opravljali: Štefan Makoter kot predsednik, podpredsednik Ludvik Miholič, tajnik Olga Gutman in blagajnik Marija Kerčmar. Geza Grabar 5. april 2001 PROMETNA VARNOST PREDLOG PROGRAMA ZA IZBOLJŠANJE PROMETNE VARNOSTI NA CESTAH OBČINE MORAVSKE TOPLICE UDELEŽENCI CESTNEGA PROMETA Ugotovitve: Analize so pokazale, da se je število prometnih nesreč na cestah občine povečalo. V letu 2000 je bilo v 140 prometnih nesrečah udeleženih 243 oseb. To pomeni porast števila nesreč za 11 % v primerjavi z letom 1999. Na podlagi teh podatkov ugotavljamo, da je bilo v nevarnosti življenje in zdravje 243 oseb. Lahko bi trdili, da je bilo v življenjski nevarnosti prebivalstvo ene povprečne vasi občine. Predlogi za izboljšanje: - vključiti vse krajevne skupnosti občine, da omogočijo vsem krajanom dopolnilno prometno vzgojo; - še naprej razvijati preventivno prometno vzgojo na šolah; - priskrbeti razna gradiva za temeljito preventivno prometno vzgojo občanov; - vključiti se v skupne akcije, ki jih izvaja policija v prometu; - na tistih točkah - cestah, kjer pride pogosto do prometnih nesreč, temeljito preučiti situacijo in izdelati podrobni program za izboljšanje situacije; - občane pritegniti v sodelovanje na različnih tekmovanjih, ki imajo za cilj izpolnjevanje pri vožnji in znanju cestno prometnih pravil. CESTE IN CESTNI OBJEKTI Ugotovitve: Ugotavljamo, da imamo v občini ceste, ki so zelo prometne in nekatere povezujejo pomembna središča v regiji. Imamo tudi ceste, posebej na goričkem predelu, kjer so vozišča ozka in tudi zelo nepregledna. Z izjemo nekaterih naselij nimamo posebej določenih površin za pešce in kolesarje. To pomeni, da je promet zelo gost in mešan, kar zahteva pri vožnji veliko pozornosti do šibkejših in počasnejših. Prometni znaki so v glavnem postavljeni in tudi sanirani. Manjkajo smerniki na robovih cest - bankinah. Bankine na nekaterih odsekih cest niso zadovoljive, ker so znatno niže od vozišča, kar je zelo nevarno za voznike, če pri večji hitrosti zapeljejo na rob ceste. Predlogi za izboljšanje: - urediti in sanirati cestne objekte, kot so mostovi, neurejene bankine, obcestni jarki in podobno; - postopno pristopiti k odstranjevanju ovir, ki vplivajo na preglednost v križiščih; - pristopiti h gradnji pločnikov v naseljih, kolesarskih stez in ureditvi parkirnih prostorov ob javnih objektih; - poškodbe, ki nastajajo zaradi vremenskih vplivov čimprej sanirati; - pri sanaciji cest in novogradnji upoštevati vse norme za odvijanje normalnega prometa (širina). VOZILA IN PREVOZ OSEB TER TOVORA Ugotovitve: V prometu se pogosto pojavljajo vozila, ki ne ustrezajo osnovnimi predpisanim tehničnim normam. Predvsem gre za počasnejša vozila, kot so traktorji s priklopniki, motokultivatorji, delovni stroji in podobno. Nekateri vozniki ne prevažajo tovora ali oseb na predpisan način. Pogosto tudi na vrh naloženega tovora naložijo še osebe, ki sploh nimajo naslona in so izpostavljeni nevarnosti poškodb. Ponoči tudi nimajo ustreznih luči in pravilno nameščenih - vgrajenih odsevnikov. Predlogi za izboljšanje: - izvajati preventivne akcije na cestah in voznike opozarjati na napake in jim določiti rok za odpravo; - organizirati razprave o tehnični brezhibnosti vozil, pravilnem prevozu tovora in oseb. PREDLOGI IN NALOGE SVETA ZA PREVENTIVO • kot svetovalni organ ima SPV nalogo, da aktivira vse nosilce, ki lahko prispevajo s svojo aktivnostjo za izboljšanje razmer v prometu; • napravi analize posameznih akcij in o tem poroča občinskemu svetu ter županu; • angažira tudi krajevne skupnosti, katerim posreduje celotno problematiko v prometu; • prek občinskega glasila obvešča občane o perečih problemih v cestnem prometu; • po dogovoru s predsedniki krajevnih skupnosti občine organizira predavanja in razgovore o varnosti prometa. Smatramo, da so to načini, ki lahko vplivajo na osveščanje udeležencev v cestnem prometu in potem tudi lahko pričakujemo boljše rezultate varnosti prometa. ANALIZA PROMETNIH NESREČ NA OBMOČJU OBČINE MORAVSKE TOPLICE ZA LETO 2000 (PRIMERJAVA Z LETOM 1999) I. PROMETNE NESREČE NA OBMOČJU OBČINE MORAVSKE TOPLICE Krajevna skupnost skupaj s smrtnim izidom s telesno poškodbo z materialno škodo BOGOJINA 15 (16) )* 0 (0) 3 (5) 12 (11) MARTJANCI 76 (72) 0 (1) 18 19) 58 (52) MORAV. TOPLICE 26 (23) 0 (0) 8 (7) 18 (16) PROSENJAKOVCI 7 (4) 0 (1) 3 (0) 4 (3) SELO-FOKOVCI 8 (0) 0 (0) 2 (0) 6 (0) TEŠANOVCI 8 (9) 0 (0) 1 (4) 7 (5) SKUPAJ 140 (124) 0(2) 35 (35) 105 (87) II. POSLEDICE PROMETNIH NESREČ Krajevna skupnost skupaj smrt huda tel. poškodba lahka tel. poškodba brez poškodb BOGOJINA 19 (33) 0 (0) 2 (3) 1 (6) 16 (24) MARTJANCI 136 (130) 0 (2) 7 (8) 19 (18) 110 (102) MORAV. TOPLICE 46 (41) 0 (0) 5 (3) 7 (7) 34 (31) PROSENJAKOVCI 13 (7) 0 (1) 1 (0) 2 (0) 10 (6) SELO-FOKOVCI 13 (0) 0 (0) 0 (0) 2 (0) 11 (0) TEŠANOVCI 16 (19) 0 (0) 1 (3) 0 (7) 15 (9) SKUPAJ 243 (230) o (3) 16 (17) 31 (38) 196 (172) *podatki v oklepaju za leto 1999 Iz tabele je razvidno, da se je število prometnih nesreč v letu 2000 v primerjavi z letom 1999 povečalo za 13 %, prav tako pa so se povečale posledice prometnih nesreč za 6 %. Pozitivno je dejstvo, da se niso zgodile prometne nesreče s smrtnim izidom in ni bilo smrtnih žrtev, medtem ko so v letu 1999 bile tri smrtne žrtve v prometu na območju občine. Prometne nesreče s telesnimi poškodbami so ostale na enakem nivoju, v teh nesrečah pa je bilo 16 (17) oseb hudo telesno poškodovanih in 31 (38) oseb lahko telesno poškodovanih, kar kaže na izboljšanje glede na prejšnje leto. So pa se povečale prometne nesreče z materialno škodo in sicer za 20 %. Najpogostejši vzroki za prometne nesreče so identični kot v lanskem letu, in sicer: - neprilagojena hitrost, - nepravilna stran in smer vožnje, - neupoštevanje pravil o prednosti, - neustrezna varnostna razdalja, - nepravilni premiki z vozilom. Največ prometnih nesreč se je zgodilo v petek, sledijo sobota, sreda, četrtek, ponedeljek, torek in najmanj v nedeljo. Po urnih intervalih je največ prometnih nesreč med 700 in ll00 uro. V povečanju so tudi prometne nesreče med 1800 in 2100 uro, v upadanju pa so prometne nesreče med 1500 in 1700 uro. Določen problem predstavlja tudi alkohol v prometu, ki pa ga ne vodimo kot primarni vzrok za prometne nesreče. Lahko pa povemo, da se je delež vinjenih voznikov v prometnih nesrečah nekoliko zvišal in znaša 11,6% (10,6%). Poudariti je še potrebno, da se je zelo povečalo število prometnih nesreč z udeležbo pešcev, kar pomeni, da se le-ti večkrat neodgovorno obnašajo v cestnem prometu, posebej ker so najbolj ogroženi in bi zaradi tega poleg večje obzirnosti voznikov do pešcev, morali sami več prispevati k večji varnosti, predvsem z uporabo odsevnih teles v nočnem času in pravilno hojo po pravilni strani. Predsednik SPV Občine Moravske Toplice Franc Čarni 5. april 2001 PRORAČUN OBČINE 2001 Na podlagi 57. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93,57/94,14/95, 26/97,70/97, 10/98,74/98), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99) ter 16. člena Statuta občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 11/99, 2/01) je Občinski svet občine Moravske Toplice na seji dne 26. 3. 2001 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE MORAVSKE TOPLICE ZA LETO 2001 1. člen S tem Odlokom se ureja sestava, priprava in izvrševanje proračuna Občine Moravske Toplice, upravljanje s premoženjem občine, poroštva občine, upravljanje dolgov občine, računovodstvo in proračunski nadzor. Določbe tega odloka veljajo tudi za druge neposredne uporabnike sredstev občinskega proračuna in ožje dele občine - to so krajevne skupnosti. Ta odlok ureja tudi zadolževanje ter dajanje poroštev javnih gospodarskih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanovitelj je občina. 2. člen Proračunska sredstva se uporabljajo za financiranje vseh izvirnih in prenesenih funkcij občine in delovanje njihovih organov pri izvajanju teh nalog, ki so opredeljene v ustavi in z zakoni oz. odloki. Pri trošenju oz. porabi proračunskih sredstev so se vsi porabniki dolžni obnašati racionalno in gospodarno. V proračunu občine so izkazani vsi prejemki, ki pripadajo občini, vključno s prejemki KS in vsi izdatki občine vključno z izdatki KS. Pregled prihodkov proračuna občine in njihova razporeditev po namenih sta sestavni del tega odloka. Sestavni del proračuna občine je račun financiranja. Proračun občine sloni na proračunskih izhodiščih, ki so obvezni sestavni del proračuna občine. 3. člen Z odlokom o proračunu občine Moravske Toplice za leto 2001 so predvideni: Prihodki 840.076.000 SIT • prihodki za pokrivanje primerne porabe v višin 532.576.000 SIT • prihodki na podlagi javnih razpisov in kreditov 85.000.000 SIT • namenski in drugi prihodki v višini 160.000.000 SIT • prihodki KS iz naslova samoprispevka in drugi viri KS v višini 62.500.000 SIT Izdatki 840.076.000 SIT • za izvajanje temeljnih nalog občine v višini 401.904.000 SIT • za izvajanje razvojnih in investicijskih nalog v višini 249.369.000 SIT • za subvencije v strateških razvojnih panogah občine v višini 31.203.000 SIT • poraba namenskih virov v višini 23.500.000 SIT • poraba sredstev KS za izvajanje lastnih programov v višini 62.500.000 SIT • odplačila kreditov 71.600.000 SIT Globalna višina prihodkov in odhodkov opredeljenih v tem členu se spreminja z rebalansom letnega plana. V okviru proračunskih izdatkov so predvidena tudi sredstva za oblikovanje obvezne rezerve občine v višini 0,5% primerne porabe. Ta sredstva se uporabljajo v skladu z zakonom o lokalni samoupravi in občinskim statutom za pomoč pri elementarnih nesrečah in za druge vrste pomoči ob večjih nesrečah. 4. člen Uporabniki proračuna lahko izvršujejo svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim bila zagotovljena v občinskem proračunu za posamezno proračunsko leto in ne smejo prevzemati obveznosti, ki bi presegale odobrena sredstva v proračunu. Sredstva proračuna se praviloma delijo enakomerno čez vso leto. Med izvajanjem proračuna lahko župan zaradi nižjih prilivov od načrtovanih zniža mesečno porabo do višine, ki jo omogočajo dejanski prihodki. V tem primeru so prioritetni tisti uporabniki proračuna, ki imajo znotraj porabe tudi zagotavljanje sredstev za plače zaposlenih. 5. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine. Župan je pooblaščen: • da odloča o uporabi tekoče proračunske rezerve • da odloča o prerazporeditvi porabe sredstev znotraj proračunskih postavk, če gre za porabo do višine 1 mio SIT v okviru temeljne porabe proračuna oziroma 5 mio SIT v okviru investicijske porabe proračuna in odloča o razporejanju sredstev za že začete investicije, ki bodo zapadle v plačilo v naslednjih proračunskih letih v okviru sprejetega srednjeročnega programa investicij • da odloča o porabi nerazporejenih sredstev na postavkah znotraj posameznih segmentov za namene, ki so povezani z isto vsebino in jih prej ni bilo možno predvideti • da odloča o vlogah za sponzoriranje in donacije različnih prireditev do višine 150.000 SIT znotraj možnosti, ki jih dovoljuje proračunski namen oziroma tekoča proračunska rezerva • da odloča o pridobitvi oz. odtujitvi premoženja občine v skladu s statutom občine • da daje soglasje k sklenitvi pravnega posla KS, ki presega 250.000 SIT • da odloča o izdaji soglasij in poroštev za najem posojila javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanovitelj je občina • sklepa pravne posle zamenjave kmetijskih in stavbnih zemljišč v lasti občine pod pogojem, da se vrednost občinskega premoženja ne znižuje • sklepa poroštvene pogodbe v skladu z pravilnikom, ki ga sprejema občinski svet 6. člen Finančna služba občine je zadolžena za: • sprotno spremljanje poslovanja in tekoče evidentiranje vseh poslovnih dogodkov • pripravo analiz in polletnih ter končnih realizacij proračuna • za pripravo odloka o zaključnem računu proračuna za preteklo leto ter premoženjsko bilanco občine do konca februarja naslednjega leta • za pomoč KS, zavodom, zvezam in drugim uporabnikom proračuna pri pripravi finančnih načrtov, sprotno evidentiranje poslovnih dogodkov in pravočasno pripravo zaključnih poročil • za izvajanje nadzora nad porabo sredstev vseh proračunskih porabnikov v skladu s sprejetim planom in opredeljenimi nameni • za izvrševanje nakazil in izplačil iz proračuna v skladu z veljavno zakonodajo 7. člen Tajnik občine je zadolžen za upravljanje z občinskim premoženjem v duhu dobrega gospodarja, ter spremlja in nadzira upravljanje s premoženjem KS. Občinska služba za nadzor nad investicijami, katerih investitor je občina oz. KS, je dolžna spoštovati določila zakona o javnih naročilih in le te izvajati v skladu s tem. 8. člen Da bi župan, občinski svet, nadzorni svet in finančna služba občine lahko vključili potrebe posameznih porabnikov proračuna v tekoče financiranje in opravljali ustrezni nadzor, so le ti dolžni v roku do konca oktobra tekočega leta za naslednje leto poslati ustrezne finančne načrte z obrazloženimi postavkami. V kolikor posamezni uporabnik teh načrtov ne predloži pravočasno, se mu zagotovijo za naslednje leto le sredstva v 5. april 2001 PRORAČUN OBČINE 2001 višini porabe preteklega leta, brez sredstev za investicije in investicijsko vzdrževanje. 9. člen Uporabniki proračuna smejo oddati izvajalska dela brez javnega razpisa, če pogodbena vrednost ne presega 5 (pet) mio SIT in imajo vsaj dva konkurenčna predračuna. Amortizacijska sredstva se pri proračunskih porabnikih formirajo in trošijo v skladu s proračunskimi izhodišči Občine Moravske Toplice za posamezno proračunsko leto. Za začetek izvajanja vseh investicij v občini in v KS morajo predhodno biti zagotovljena finančna sredstva oz. zaprta finančna konstrukcija, ki je potrjena s strani župana občine. Za pogodbe in druga naročila, ki nimajo tega soglasja, občina ne prevzema nobenih obveznosti. Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. Za izvrševanje finančnega načrta KS so odgovorni predsedniki svetov KS. Knjigovodska opravila za KS in administrativno tehnična opravila za organe KS opravlja občinska uprava, v okviru katere se izvaja tudi knjigovodstvo za zavode in javne gospodarske družbe katerih ustanovitelj je občina. 10. člen Če se po sprejemu proračuna občine za tekoče leto sprejme odlok ali sklep občinskega sveta, na podlagi katerega nastopijo nove obveznosti za proračun, vključi župan te obveznosti v proračun in določi obseg izdatkov za ta namen v okviru večjih pričakovanih prihodkov ali zadolžitev oziroma z istočasnim zmanjšanjem drugih postavk proračuna. V proračunu tekočega leta se najprej zagotovijo sredstva za pokrivanje že nastalih obveznosti iz prejšnjih let in odplačilo najetih kreditov v skladu z njihovim načrtom odplačevanja. 11. člen Pogodbe, ki zahtevajo prenos plačilnih obveznosti v prihodnje proračunsko leto, se lahko sklepajo le za namene, ki imajo že planirana določena sredstva v proračunu tekočega leta, ali je za njihovo vključitev sprejet ustrezen sklep ali stališče občinskega sveta. 12. člen Občinsko premoženje je po tem odloku finančno in stvarno premoženje v lasti občine. Finančno premoženje so denarna sredstva, kapitalske naložbe, ovrednoteno premoženje v lasti občine, ki ga upravljajo javni zavodi in terjatve. Kapitalske naložbe so deleži v gospodarskih družbah in javnih podjetjih. Stvarno premoženje so nepremičnine in premičnine. Premoženje javnih zavodov v lasti občine, se v njihovi bilanci vodi kot obveznost do občine. Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Občina odgovarja za obveznosti KS subsidiarno, vendar ima pri tem prednostno pravico pobota z premoženjem KS. Občina ne odgovarja za obveznosti društev in zvez na področju občine, ima pa prednostno pravico pobota obveznosti do upnikov teh proračunskih porabnikov z njihovim premoženjem. 13. člen Vsak proračunski porabnik je dolžan opravljati notranji nadzor nad porabo in namenskostjo sredstev. Nadzor nad izvajanjem proračuna občine, finančnih načrtov krajevnih skupnosti, zavodov in zvez, ki so ustanovljena na občinski ravni, izvaja nadzorni odbor občine. Ta je dolžan opraviti vsakoletni nadzor nad proračunsko porabo in vsaj vsako drugo leto nad porabo in trošenjem sredstev ostalih proračunskih porabnikov. 14. člen Do sprejetja akta o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč Občine Moravske Toplice opravlja dela povezana s stavbnimi zemljišči župan in o tem sproti obvešča občinski svet 15. člen Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu RS in se uporablja od 01.01.2001. Sestavni del bilanc prihodkov in odhodkov proračuna so tudi prihodki in odhodki ustvarjeni v času začasnega financiranja v tekočem letu 2000. Številka: 403-02/01-1/2 Moravske Toplice, dne 26. 3. 2001 Župan Občine Moravske Toplice Franc CIPOT, univ. dipl. org., ekon., l.r. BILANCA PRORAČUNA OBČINE MORAVSKE TOPLICE ZA LETO 2001 I. PRIHODKI Prorač. post. Konto NAMEN Proračun 1999-ZR Proračun 2000-ZR Proračun 2001 Indeks Indeks 1 2 3 4 5 6 6:4 6:5 A. Prihodki za pokrivanje primerne porabe 427.508.528,41 481.736.849,70 532.576.000,00 125 111 A/I Prihodki po 21. členu zakona 17.939.125,02 12.117.955,26 12.300.000,00 69 102 01. 7032 Davek na dediščine in darila 471.821,52 202.039,99 200.000,00 42 99 02. 7044 Davek na dobitke od iger na srečo 848.707,07 535.600,47 600.000,00 71 112 03. 7031 Davek na promet nepremičnin 16.484.888,93 5.020.671,65 5.000.000,00 30 100 04. 7111 Upravne takse 133.707,50 3.370.473,15 3.500.000,00 2618 104 05. 7044 Taksa na igralne avtomate 2.989.170,00 3.000.000,00 100 A/II Prihodki po 22. členu zakona 62.228.001,75 58.542.909,66 48.370.000,00 78 83 06. 7103 Davek od premoženja 1.811.601,21 1.805.480,54 1.800.000,00 99 100 07. 7030 Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča 21.721.708,55 18.018.555,36 21.570.000,00 99 120 08. 7047 Turistična taksa 33.860.657,48 31.196.703,63 17.000.000,00 50 54 09. 7047 Pristojbine za gozdne ceste 670.369,26 637.485,43 700.000,00 104 110 10. 7047 Odškodnina zaradi spremembe namembnosti 2.064.366,25 4.781.595,89 5.000.000,00 242 105 11. 7047 Požarna taksa 2.099.299,00 2.100.829,00 2.300.000,00 110 109 12. 7030 Nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo 0 2.259,81 0 0 A/III Drugi prihodki ki se vštevajo v primerno porabo 6.416.465,54 10.781.196,03 9.000.000,00 140 83 14. 7130 Prihodki uprave 3.695.493,67 5.369.954,39 4.000.000,00 108 74 15. 7047 Komunalna taksa(ekološka,voda) 2.720.971,87 5.411.241,64 5.000.000,00 184 92 A/III Prihodki po 23. členu 134.063.010,20 153.024.788,75 160.000.000,00 119 105 16. 7000 Dohodnina 134.063.010,20 153.024.788,75 160.000.000,00 119 105 16.01. 7000 Davek od osebnih prejemkov 119.827.765,85 137387261,35 143.640.000,00 120 105 16.02. 7000 Davek od pogodbenih del 2.649.920,00 2.935.077,04 3.100.000,00 117 106 16.03. 7000 Davek od dohodkov iz nagrad 290.434,66 424339,18 450.000,00 155 106 16.04. 7000 Davek iz kmetijstva 48.875,55 50261,19 60.000,00 123 119 5. april 2001 PRORAČUN OBČINE 2001 16.05. 7000 Davek iz dejavnosti (dobička) 5.044.979,01 5.707.822,70 5.950.000,00 118 104 16.06. 7000 Davek od dobička iz kapitala 159.975,46 166.425,94 170.000,00 106 102 16.07. 7000 Davek od dohodkov iz premoženja 3.050511,89 3.102.970,04 3230.000,00 106 104 16.08. 7000 Davek od dohodkov iz premoženjskih pravic 2.99054820 3250.63131 3.400.000,00 114 105 A/V 7400 Finančna izravnava 206.377.000,00 247.270.000,00 302.906.000,00 147 123 17. 7400 Finančna izravnava 206.377.000,00 247.270.000,00 302.906.000,00 147 123 B. Prihodki na podlagi javnih razpisov in kreditov 239.346.945,00 78.759.735,00 85.000.000,00 36 108 18. 5003 Najeti krediti za kanalizacije in čistilne naprave 140.000.000,00 62.600.000,00 35.000.000,00 25 56 18. 5003 Krediti EKO sklada za kanali. in čistilne naprave 140.000.000,00 62.600.000,00 35.000.000,00 25 56 19. Sredstva na podlagi javnih razpisov 99.346.945,00 16.159.735,00 50.000.000,00 50 309 19.01. 7400 Sredstva za kanalizacijo Noršinci-Mlajtinci 0,00 0,00 25.000.000,00 0 0 19.02. 7400 Sredstva za vodovod-demografija 0,00 11.177.735,00 7.800.000,00 0 70 19.03. 7400 Sredstva iz drug.razpisov za izgradnjo infrastrukture 0,00 0,00 17200.000,00 0 0 19.04. 7400 Sredstva za obnovo kulturnih objektov 0,00 4.982.000,00 0,00 0 0 C. Namenski in drugi prihodki proračuna 124.338.304,32 232.238.787,93 160.000.000,00 129 69 20. Namenski prihodki 8.901.584,00 135.026.352,69 57.000.000,00 640 42 20.01. 7400 Prihodki za dvojezičnost vrtcev 4281584,00 1531362,00 0,00 0 0 20.02. 7400 Prihodki za dvojezičnost MNS in občine 3328.000,00 5.000.000,00 5.000.000,00 150 100 20.03. 7141 Prihodki CATV 1292.000,00 868279,89 1.000.000,00 77 115 20.04. 7400 Sredstva za vzdrževanje gozdnih cest 0,00 1350.511,00 1.500.000,00 0 111 20.05. 7400 Sredstva zasanacijo neurja 1998 0,00 15359.844,00 0,00 0 0 20.06. 7400 Sredstva za sanacijo škode po suši 2000 0,00 99.577.479,00 0,00 0 0 20.07. 7500 Stanovanjski prihodki 11376.831,50 11338.876,80 11.000.000,00 97 97 20.08. 7400 Sredstva CRPOV 0,00 0,00 6.500.000,00 0 0 20.09. 7400 Sredstva za skupno stavbo v Prosenjakovcih 0,00 0,00 32.000.000,00 0 0 21. Drugi namenski prihodki 104.544.814,72 97.212.435,24 103.000.000,00 99 106 21.01. 7400 Finančna izravnava iz leta 1998, 1999 9.451.000,00 11.444.000,00 0 0 21.02. Sredstva krajanov za sofinanciranje komunalnih objektov 32.718.913,00 59.575.93428 30.000.000,00 92 50 7141 kanalizacija Tešanovci 10.665.000,00 4.757.146,60 200.000,00 2 4 7141 kanalizacija Mlajtinci 4.775.000,00 5.873.950,00 5.900.000,00 124 100 7141 kanalizacija Lukačevci 1.555.000,00 1.675.000,00 1.600.000,00 103 96 7141 kanalizacija Ivanci 1.954.300,00 282.000,00 0,00 0 0 7141 ceste Ratkovci 817.600,00 809.700,00 700.000,00 86 86 7301 sredstva KS Martjanci 4.522.389,00 3.795.137,87 3.500.000,00 77 92 7141 sredstva za pločnike Ulice na bregu 71.475,00 0,00 0,00 0 0 7141 sredstva za električni priključek Bukovnica 3.120.000,00 380.000,00 0,00 0 0 7301 sredstva za cesto Ratkovci 1.200.000,00 0,00 1.000.000,00 83 0 7141 kanalizacija Bogojina 3.021.400,00 10.332.599,00 10.000.000,00 331 97 7301 sredstva za cesto Selo 1.000.000,00 500.000,00 1.000.000,00 100 200 7301 sredstva za kanalizacijo Noršinci 0,00 19.824.781,55 100.000,00 0 1 ostala sredstva KS za ceste 0,00 10.077.708,26 6.000.000,00 0 60 7141 cesta Fokovci 0,00 1.305.500,00 2.000.000,00 0 153 7141 ceste Andrejci 0,00 3.005.400,00 1.000.000,00 0 33 7141 ceste Suhi Vrh 0,00 313.700,00 600.000,00 0 191 7301 ceste Sebeborci 0,00 3.300.780,71 300.000,00 0 9 7141 ceste Ivanovci 0,00 800.000,00 700.000,00 0 88 7141 ceste Selo-Kianec 0,00 1.093.620,55 1.000.000,00 0 91 7141 cesta Središče 16.749,00 103.907,00 100.000,00 597 96 7141 cesta Vučja Gomila 0,00 154.800,00 300.000,00 0 0 7301 sredstva za kulturno dvorano Bogojina 0,00 1.267.911,00 0,00 0 0 21.03. 7141 Komunalni prispevek 52.461.026,72 3.307.777,50 5.000.000,00 10 151 21.04. 7047 Turistična taksa 0,00 0,00 17.000.000,00 0 0 21.05. Drugi nedavčni prihodki proračuna 9.428.949,10 14.598.250,34 4.000.000,00 42 27 7102 obresti 0,00 1.954.455,97 1.000.000,00 0 51 7500 vračila subvencij in garancij 0,00 895.057,06 500.000,00 0 56 7300 sponzorstva 0,00 4.453.781,51 500.000,00 0 11 7510 prodaja delnic MI 0,00 738.200,00 0,00 0 0 7141 drugi nedavčni prihodki 0,00 1.556.755,80 2.000.000,00 0 128 7141 sredstva za sofinanciranje objektov v Filovcih 0,00 5.000.000,00 0,00 0 0 21.06. 7400 Refundacija sredstev za kmetijstvo 0,00 7.499243,40 0,00 0 0 21.07. 7103 Prihodki od koncesijskih dajatev 484.925,90 787229,72 1.000.000,00 206 127 21.08. 7047 Taksa za obramenjevanje vode 0,00 0,00 5.000.000,00 0 0 21.09. 7103 Sredstva najemnin za stavbna zemljišča 0,00 0,00 41.000.000,00 0 0 Skupaj prihodki proračuna in zadolževanje (A+B+C) 791.193.777,73 792.735.372,63 777.576.000,00 98 98 5. april 2001 PRORAČUN OBČINE 2001 D. Prihodki krajevnih skupnosti iz naslova samoprispevka in drugi viri KS 80.143.258,18 74.906.693,04 62.500.000,00 78 83 22. Prihodki krajevnih skupnosti 80.143.258,18 74.906.693,04 62.500.000,00 78 83 22.01. 7141 KS Andrejci 2.766219,05 2314.662,05 2.600.000,00 94 112 22.02. 7141 KS Bogojina 10.789.140,76 7.846.481,15 7.000.000,00 65 89 22.03. 7141 KS Filovci 5.428.373,93 5.092.669,87 5.500.000,00 101 108 22.04. 7141 KS Ivanovci 668254,40 858.614,84 1.000.000,00 150 116 22.05. 7141 KS Krnci 273209,90 354.968,67 500.000,00 183 141 22.06. 7141 KS Martjanci 11.069.943,58 15.562.967,80 12.000.000,00 108 77 22.07. 7141 KS Moravske Toplice 91831131 1294.460,72 1.500.000,00 163 116 22.08. 7141 KS Motvarjevci 2.149.525,51 1.966.415,18 2200.000,00 102 112 22.09. 7141 KS Noršinci 10.390.437,74 11.364.682.84 3.300.000,00 32 29 22.10. 7141 KS Prosenjakovci 8.020.656,13 6241.086,97 6.800.000,00 85 109 22.11. 7141 KS Ratkovci 1.696309,07 2.843.854,94 3.000.000,00 177 105 22.12. 7141 KS Sebeborci 10.794288,50 5.727.131,89 2.700.000,00 25 47 22.13. 7141 KS Selo-Fokovci 5.472.507,71 4.425.901,33 4.900.000,00 90 111 22.14. 7141 KS Tešanovci 9.706.080,70 9.012.794,79 9.500.000,00 98 105 SKUPAJ PRIHODKI PRORAČUNA 886.337.035,91 867.642.065,67 840.076.000,00 95 97 E. Preneseni presežek iz preteklih let 33.669.274,04 23.314.659,66 51.589.000,00 153 221 SKUPAJ VSA SREDSTVA PRORAČUNA 905.006.309,95 890.956.725,33 891.665.000,00 99 100 II. ODHODKI Prorač. Konto NAMEN Proračun Proračun Proračun Indeks Indeks post. 1999-ZR 2000-ZR 2001 1 2 4 5 4:02 4:03 A. TEMELJNE NALOGE OBČINE 322.807.555,26 350.009.364,56 401.904.000,00 125 115 A/I Sredstva za organe občine in zavode 190.088.530,75 208.308.678,84 246.210.000,00 130 118 01. 4 Stroški občinskih organov in župana 14.549.475,71 15.732.011,08 16.950.000,00 116 108 01.01. 4 Bruto plača župana in nadomestila neprofesionalnih funkcionarjev občinskega sveta 7.920.403,00 8.451.008,41 9.319.000,00 118 110 400 - bruto plača in skupna poraba župana 6.898.000,00 0 0 401 - prispevki in davek na plače 1.621.000,00 0 0 402 - nadomestila neprofesionalnih funkcionarjev OS 800.000,00 0 0 01.02. 402 Delovanje občinskih organov 6.629.072,71 7.281.002,67 7.631.000,00 115 105 02. 4 Delovanje uprave 43.537.571,83 48372329,78 63.670.000,00 146 132 02.01. 4 Sredstva za plače, SP in drugi stroški dela 29.665.261,97 34.902.436,89 47.546.000,00 160 136 400 - bruto plača uprave 37.120.000,00 0 0 401 - prispevki in davek na plače 7.426.000,00 0 0 402 - stroški dela 3.000.000,00 0 0 02.02. 402 Materialni stroški uprave 13.872.309,86 13.469.892,89 16.124.000,00 116 120 03. 420 Sredstva za obnovo opreme in objektov uprave 5.175.174,62 3.478.813,62 5.813.000,00 112 167 04. Sredstva za delovanje krajevnih in vaških skupnosti 7.499.788,10 6.127.656,75 8.169.000,00 109 133 04.01. 4130 Sredstva za pokrivanje stroškov javne razsvetljave in komunalnih potreb 3.394.956,75 5.169.000,00 0 152 04.02.. 4130 Sred. za delovanje organov krajevnih in vaških skupnosti 2.732.700,00 3.000.000,00 0 110 05. Sredstva za delovanje šol 9.753.834,40 11.618266,76 12.625.000,00 129 109 05.01. 4133 Sredstva za plače-nadstandardne storitve 2.803.356,00 3.183.763,21 3.500.000,00 125 110 05.02. Sredstva za materialne stroške šol 6.950.478,40 8.434.503,55 9.125.000,00 131 108 4133 Osnovna šola Bogojina 2.874.000,00 3.620.000,00 3.900.000,00 136 108 4133 Osnovna šola Fokovci 1.960.000,00 2.375.837,55 2.575.000,00 131 108 4133 Dvojezična osnovna šola Prosenjakovci 2.005.478,40 2.438.666,00 2.650.000,00 132 108 06. Delovanje področja vzgoje in izobraževanja 26.132.502,45 30.744314,36 35.723.000,00 137 116 06.01. 4133 Razširjena dejavnost šol- nadstandard 2.131.271,70 2.770.011,25 3.225.000,00 151 116 06.02. 4119 Prevozi šolskih otrok 21.081.279,75 25.641.213,64 27.606.000,00 131 108 06.03. 4117 Sofinanciranje študijskih programov 2.919.950,00 2.333.089,47 4.892.000,00 168 210 07. 4307 Investicijsko vzdrževanje opreme in objektov šol 6348.031,58 6.152342,42 7.482.000,00 118 122 08. Sredstva za delovanje vrtcev 73.745.970,00 84.082.944,07 92.250.000,00 125 110 08.01. 4133 Sredstva za delovanje vrtca Moravske Toplice 59.875.352,00 71.107.015,07 77.950.000,00 130 110 08.02. 4133 Plač. razlike v ekon. ceni za vrtce v drugih občinah 13.960.618,00 12.975.929,00 14.300.000,00 102 110 09. 4307 Investicijsko vzdrževanje objektov in opreme vrtcev 3346.182,00 2.000.000,00 3.528.000,00 105 176 A/II Socialni transferji, dotacije 53.162.557,64 59.727.749,54 65.241.000,00 123 109 10. Sredstva za socialne transfere 34.584.799,64 39.522.08435 45269.000,00 131 115 10.01. 4119 Oskrbni stroški v socialnih zavodih 19.443.968,34 22.297.059,84 24.893.000,00 128 112 10.02. 4119 Začasne in enkratne denarne pomoči 1.173.933,50 1.230.300,00 1.400.000,00 119 114 10.03. 4119 Sofinanciranje tedna starejših občanov 1.001.000,00 1.068.000,00 1.200.000,00 120 112 5. april 2001 PRORAČUN OBČINE 2001 10.04. 4119 Pogrebni stroški socialno ogroženih 469.371,00 554.337,80 700.000,00 149 126 10.05. 4133 Mrliški ogledi 449.650,00 1.212.518,37 1.500.000,00 334 124 10.06. 4119 Javna dela in pomoč na domu 2.058.316,80 1.909.341,34 2.500.000,00 121 131 10.07. 4131 Zdravstveni prispevek za občane brez lastnih virov 8.095.560,00 9.308.720,00 11.000.000,00 136 118 10.08. 4133 Sredstva za delovanje Centra za socialno delo 1.893.000,00 1.941.807,00 2.076.000,00 110 107 11. Sredstva za dejavnost na področju kulture 3.946.674,53 3.417251,54 5.326.000,00 135 156 11.01. 4120 Dejavnost kulturnih društev po programu 1.664.167,00 1.047.430,05 1.766.000,00 106 169 11.02. 4133 Razstave 195.000,00 0,00 300.000,00 154 0 11.03. 4133 Likovne kolonije 364.577,80 324.944,12 680.000,00 187 209 11.04. 4133 Lončarska delavnica 480.000,00 550.072,11 600.000,00 125 109 11.05. 4133 Nakup knjig in sofinanciranje delovanja bibliobusa 429.641,00 456.278,70 500.000,00 116 110 11.06. 4133 Kulturne prireditve 813.288,73 598.526,56 1.000.000,00 123 167 11.07. 4120 Košičev teden kulture 440.000,00 480.000,00 0 109 12. Sredstva za dejavnost na področju športa - OŠZ 5.431.424,30 6.529.868,33 6.657.000,00 123 102 12.01. 4120 Sredstva za dejavnost športnih klubov oziroma društev 3.307.762,10 4.220.000,00 4.300.000,00 130 102 12.02. 4120 Sredstva za šport za vse in za šport otrok in mladine 1.200.000,00 1.305.974,00 1.357.000,00 113 104 12.03. 4120 Sredstva za perspektivne športnike in drugo na področju športa 923.662,20 1.003.894,33 1.000.000,00 108 100 13. Društvena dejavnost 2.217.693,50 2.384210,13 2.663.000,00 120 112 13.01. 4120 Rdeči križ 310.686,00 328.000,00 354.000,00 114 108 13.02. 4120 Društvo gluhih in naglušnih Pomurja 230.000,00 243.000,00 262.000,00 114 108 13.03. 4120 Društvo slepih in slabovidnih 481.000,00 508.000,00 473.000,00 98 93 13.04. 4120 Društvo paraplegikov 150.000,00 159.000,00 172.000,00 115 108 13.05. 4120 Zveza organizacij za tehnično kulturo 255.100,00 272.957,00 295.000,00 116 108 13.06. 4120 Društvo upokojencev Moravske Toplice 172.000,00 182.000,00 197.000,00 115 108 13.07. 4120 Društvo multiple skleroze 40.000,00 42.000,00 45.000,00 113 107 13.08. 4120 Društvo invalidov 40.000,00 42.000,00 45.000,00 113 107 13.09. 4120 Druga društva 538.907,50 607.253,13 820.000,00 152 135 14. 4302 Investicijsko vzdrž. na področju kulture in športa 6.981.965,67 7.874335,19 5326.000,00 76 68 14.01. 4302 Investicijsko vzdrževanje objektov na področju kulture po programu 4.460.071,20 3.761.523,46 2.663.000,00 60 71 14.02. 4302 Investicijsko vzdrževanje športnih objektov po programu 2.521.894,47 4.112.811,73 2.663.000,00 106 65 A/III Druge javne potrebe in rezerve 23.781.109,37 21.776.177,21 27.694.000,00 116 127 15. Požarna varnost ter zaščita in reševanje 12.908351,86 13.093359,39 13314.000,00 103 102 15.01. 4120 Sredstva požarne varnosti po programu 10.912.697,45 10.999.018,65 11.316.000,00 104 103 15.02. 4021 Sredstva za potrebe zaščite in reševanja 1.995.654,41 2.094.340,74 1.998.000,00 100 95 16. Namenska poraba in tekoča prorač.rezervacija 6.127286,91 3.643.980,60 7.989.000,00 130 219 16.01. 4091 Tekoča proračunska rezerva 3.601.514,83 3.132.273,52 3.500.000,00 97 112 16.02. 4029 Stroški DURS in izterjave 1.227.574,58 409.890,38 1.000.000,00 81 244 16.03. 4029 Urejanje premoženja občine 1.298.197,50 101.816,70 3.489.000,00 269 0 17. 4090 Stalna proračunska rezerva 2.136.530,00 2.421.946,15 2.663.000,00 125 110 18. Informativna dejavnost 2.180.440,60 2.064.841,66 2.663.000,00 122 129 18.01. 4029 Izdaja informativnega lista Lipnica 1.658.445,60 1.831.861,01 1.864.000,00 112 102 18.02. 4021 Informiranje preko CATV postaj 521.995,00 232.980,65 799.000,00 153 343 19. Druge javne potrebe 428.500,00 552.049,41 1.065.000,00 249 193 19.01. 4120 Delovanje političnih strank 428.500,00 552.049,41 1.065.000,00 249 193 A/IV Investicijsko vzdrževanje 55.775.357,50 60.196.758,97 62.759.000,00 113 104 20. Investicijsko vzdrževanje cest 46.749.785,71 51281330,70 54.133.000,00 116 106 20.01. 4025 Vzdrževanje in posodobitev lokalnih cest 30.694.017,55 34.850.946,70 35.023.000,00 114 100 4025 vzdrževanje lokalnih cest 0 27.500.946,70 35.023.000,00 0 127 posodobitev cest po programu 2000 0 7.350.000,00 0,00 0 0 20.02. Vzdrževanje in posodobitev javnih poti 16.055.768,16 16.430.384,00 19.110.000,00 119 116 4025 vzdrževanje javnih poti 2000 0 9.600.470,00 10.000.000,00 0 104 4204 posodobitev javnih poti po programu 0 6.829.914,00 9.110.000,00 0 133 21. Ekologija 4.019.666,80 5.433247,54 5326.000,00 132 98 21.01. 4025 Odvoz kosovnih odpadkov in sanacija divjih odlagališč 4.019.666,80 5.433.247,54 5.326.000,00 132 98 22. 4025 Vzdrževanje komunalnih objektov 5.005.904,99 3.482.180,73 3300.000,00 66 95 B. RAZVOJNE NALOGE-MOŽNOSTI 101.682.574,76 89.348.125,43 102.537.000,00 101 115 23. Sredstva za investicije 60.142.767,41 28.782.648,10 32.487.000,00 54 113 23.01. 4204 Sredstva za izgradnjo lokalnih cest po programu 2000 5.538.309,01 1.887.000,00 0 34 23.02. 5503 Odplačila kreditov( glavnice, obresti, provizij) 9.242.100,18 23.244.339,09 30.600.000,00 331 132 23.03. 4204 Sredstva za kanalizacijo in vodovod 50.900.667,23 0,00 0,00 0 0 24. 4204 Obnove krajevnih cest, pločnikov po programu 2000 24.078292,04 0,00 21303.000,00 88 0 25. Sofinanciranje objektov KS in društev 6.499.893,71 9.863.316,82 5.325.000,00 82 54 25.01. Sofinanciranje objektov KS in društev 6.499.893,71 9.863.316,82 5.325.000,00 82 54 5. april 2001 PRORAČUN OBČINE 2001 4025 Vzdrževanje vaško-gasilskih domov 1.660.526,72 4025 Ureditev komunalnih objektov 3.202.790,10 4025 Ureditev komunalnih objektov v Filovcih 5.000.000,00 26. Investicije na področju turizma 10.961.621,60 31.474.893,83 19.800.000,00 181 63 26.01. 4204 Urejanje komunalne infrastrukture v M. Toplicah 10.961.621,60 28.189.041,45 10.890.000,00 99 39 4204 Urejanje komunalne infrastrukture v M. Toplicah-križišče 10.961.621,60 28.189.041,45 10.890.000,00 99 39 26.02. Urejanje turističnih objektov v občini 0 3.285.852,38 8.910.000,00 0 271 4208 Izgradnja kolesarske steze M. Toplice - Tešanovci 0 821.133,24 7.610.000,00 0 927 4204 Ureditev platoja-parkirišča v Filovcih 0 2.464.719,14 1.300.000,00 0 53 27. Sofinanciranje projektov 0 19227266,68 23.622.000,00 0 123 27.01. 4204 ART-CENTER v Središču 0 5.000.000,06 3.000.000,00 0 60 27.02. 4204 Izgradnja Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota 2.257.250,00 6.622.000,00 0 293 27.03. 4204 Izgradnja rastlinjakov in predelovalnega obrata za vrtnarstvo in projekt GREDE 0 8.340.793,89 10.000.000,00 0 120 27.04. 4204 Izgradnja skupne stavbe v Prosenjakovcih 0 3.029.222,73 1.000.000,00 0 33 27.05. 4204 Oprema za hotel Vivat 0 600.000,00 3.000.000,00 0 500 C. STRATEŠKE RAZVOJNE USMERITVE 37.782.905,75 33.104.894,64 31.203.000,00 83 94 28. Razvoj obrti, podjetništva in kmetijstva 26.383.962,94 20.135252,66 15.977.000,00 61 79 28.01. 4102 Sredstva za razvoj obrti in podjetništva po programu 11.430.251,96 4.358.960,39 5.326.000,00 47 122 28.02. 4102 Sredstva za pospeševanje kmetijstva po programu in projekti CRPOV 14.953.710,98 15.776.292,27 10.651.000,00 71 68 29. Razvojni programi in projekti 5396.477,57 4.839.000,00 5326.000,00 99 110 29.01. 4208 Sredstva za razvojne programe,projekte in dokumentacijo 5.396.477,57 4.839.000,00 5.326.000,00 99 110 30. Sredstva za razvoj turizma 6.002.46534 8.130.641,98 9.900.000,00 165 122 30.01. 4120 Sredstva za dejavnost turizma, TIC in LTO 4.571.054,60 7.313.977,98 6.600.000,00 144 90 30.02. 4120 Delovanje turističnih društev - dejavnost turizma 1.431.410,64 816.664,00 3.300.000,00 231 404 D. NAMENSKI IN INVESTICIJSKI DEL 321.593.668,69 285.359.984,57 241.932.000,00 75 85 D/I Namenska poraba 21.717.887,39 130.319.469,68 64.500.000,00 297 49 31. Sredstva za dvojezične potrebe 5.967209,61 6.187296,77 5.000.000,00 84 81 31.01. 4133 Sredstva za vrtce 4.281.584,00 1.250.000,00 0,00 0 0 31.02. 4120 Sredstva za potrebe MNS in občine 1.674.625,61 4.937.296,77 5.000.000,00 299 101 32. Druga namenska poraba 2.813.749,38 5.731.66233 7.500.000,00 267 131 32.01. 4025 Sredstva za vzdrževanje CATV sistema 891.240,38 739.920,00 1.000.000,00 112 135 32.02. 4025 Programi CRPOV 1.922.509,00 0 6.500.000,00 338 0 32.03. 4025 Sredstva za vzdrževanje kulturnih objektov 0 4.991.742,23 0,00 0 0 33. Sredstva za sanacijo naravnih nesreč 4.904.703,40 114.556.652,46 0,00 0 0 33.01. 4205 Sredstva za sanacijo po neurju na cestah 1998 4.904.703,40 15.299.486,46 0,00 0 0 33.02. 4120 Sredstva za sušo 2000 0 99.257.166,00 0,00 0 0 34. Stanovanjska sredstva 8.032225,00 3.843.858,22 11.000.000,00 137 286 34.01. 4132 Sredstva za slovenski odškodninski sklad 510.748,00 448.251,00 600.000,00 117 134 34.02. 4132 Sredstva za stanovanjski sklad Slovenije 1.021.477,00 1.167.922,00 1.200.000,00 117 103 34.03. 4204 Namenska poraba za nakup in ureditev stanovanj ter odhodki stanovanjskih kreditov 6.500.000,00 2.227.685,22 9.200.000,00 142 413 35. 5503 Prenos obvezbnosti odplačila kredita 0 0 41.000.000,00 0 0 D/II Investicijska poraba 299.875.781,30 155.040.514,89 177.432.000,00 59 114 36. Sredstva za investicije na področju infrastrukture 279.721.544,56 148.547.652,93 140.000.000,00 50 94 36.01. 4204 Izgradnja kanalizacij in čistilnih naprav 238.066.836,46 111.582.793,87 100.000.000,00 42 90 4204 - kanalizacija Noršinci-Mlajtinci 100.000.000,00 0 0 36.02. 4204 Obnova cest po programu 2000 38.960.708,10 0,00 28.738.000,00 74 0 36.03. 4208 Ureditev vodovodnega zajetja 0,00 36.964.859,06 11.262.000,00 0 30 36.04. 4413 Zbirno sortirni center Puconci 2.694.000,00 0,00 0,00 0 0 37. 4204 Sredstva za investicije na področju družbenih dejavnosti 7.874.761,80 0,00 0,00 0 0 38. 4208 Projekti in dokumentacija 4.000.000,00 4.898.439,45 5.432.000,00 136 111 39. 4204 Trafo postaja Bukovnica - breg 8279.474,94 0,00 0,00 0 0 40. 4204 Agromelioracije 0,00 1.594.422,51 0,00 0 0 41. 4204 Ureditev skupne stavbe v Prosenjakovcih 0,00 0,00 32.000.000,00 0 0 Skupaj odhodki proračuna tekočega leta ( A+B+C+D ) 783.866.704,46 757.822.369,20 777.576.000,00 99 103 E. PRENESENE OBVEZNOSTI IZ PRETEKLEGA LETA PO ZR 20.605.596,23 6.637.810,82 51.589.000,00 250 777 E/I Namensko prenesene obveznosti 28.527.000,00 42. 4204 Namenska stanovanjska poraba 20.710.000,00 43. 4025 Sredstva CATV 128.000,00 5. april 2001 PRORAČUN OBČINE 2001/URADNE OBJAVE 44. 4120 Sredstva političnih strank 404.000,00 45. 4119 Pomoč družini na domu - javna dela 452.000.00 46. 4208 Izgradnja skupne stavbe v Prosenjakovcih 1.900.000,00 47. 4208 Predelovalni obrat za sadjarstvo in rastlinjaki 1.700.000,00 48. 4208 Projekti za izgrad. kolesarske steze M.Toplice-Tešan. 1233.000,00 49. 4204 Delež občine za programe CRPOV 2.000.000,00 E/II Prenesene pogodbene obveznosti 23.062.000,00 50. 4204 Sredstva za investicije 23.062.000,00 SREDSTVA PRORAČUNA 804.472.300,69 764.460.180,02 829.165.000,00 103 108 F. ODHODKI KRAJEVNIH SKUPNOSTI 78.828.470,09 75.068.663,18 62.500.000,00 79 83 51. Odhodki krajevnih skupnosti 78.828.470.09 75.068.663,18 62.500.000,00 79 83 51.01. 4025 KS Andrejci 2.213.938,79 2.499.619,45 2.600.000,00 117 104 51.02. 4025 KS Bogojina 7.610.713,62 7.988.733,87 7.000.000,00 92 88 51.03. 4025 KS Filovci 4.658.558,96 5.156.697,79 5.500.000,00 118 107 51.04. 4025 KS Ivanovci 496.301,02 1.063.480,49 1.000.000,00 201 94 51.05. 4025 KS Krnci 262.001,16 393.039,32 500.000,00 191 127 51.06. 4025 KS Martjanci 11.252.263,07 9.028.817,81 12.000.000,00 107 133 51.07. 4025 KS Moravske Toplice 747.159,20 778.063,71 1.500.000,00 201 193 51.08. 4025 KS Motvarjevci 3.412.229,89 2.386.527,82 2200.000,00 64 92 51.09. 4025 KS Noršinci 3.055.779,65 22.251.725,40 3.300.000,00 108 15 51.10. 4025 KS Prosenjakovci 11.394.085,57 3.969.352,21 6.800.000,00 60 171 51.11. 4025 KS Ratkovci 2.877.528,83 1.505.702,18 3.000.000,00 104 199 51.12. 4025 KS Sebeborci 15.420.506,36 6.057.969,12 2.700.000,00 18 45 51.13. 4025 KS Selo - Fokovci 5.951.159,94 3.710.129,15 4.900.000,00 82 132 51.14. 4025 KS Tešanovci 9.476.244,03 8.278.804,86 9.500.000,00 100 115 SKUPAJ ODHODKI PRORAČUNA 883.300.770,78 839.528.843,20 891.665.000,00 101 106 Na podlagi 98. člena Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št 79/99 in 124/2000) in 16.člena Statuta občine Moravske Toplice (Ur. list RS, št 11/99 in 2/2001) je Občinski svet občine Moravske Toplice na seji dne 05.03.2001 sprejel ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE MORAVSKE TOPLICE ZA LETO 2000 1. člen S tem odlokom se sprejme zaključni račun proračuna Občine Moravske Toplice za leto 2000, ki zajema bilanco prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. Sestavni del zaključnega računa proračuna Občine Moravske Toplice so tudi izvirni prihodki in odhodki Krajevnih skupnosti za leto 2000. 2. člen Doseženi prihodki in odhodki v bilanci prihodkov in odhodkov proračuna v zaključnem računu za leto 2000 znašajo: - skupni prihodki 718.004.247,97 SIT - skupni odhodki 746.113.292,64 SIT Razlika med prihodki in odhodki - 28.109.044,67 SIT V bilanci prihodkov in odhodkov so izkazana tudi sredstva Krajevnih skupnosti za leto 2000 v višini: - izvirni prihodki krajevnih skupnosti 74.906.693,04 SIT - odhodki krajevnih skupnosti 75.068.663,18 SIT Razlika med prihodki in odhodki -161.970,14 SIT 3. člen Račun finančnih terjatev in naložb izkazuje: - prejeta vračila danih posojil 12.131.124,66 SIT - dana posojila in povečanje kapitalskih deležev 4.691.314,00 SIT Razlika med prejetimi in danimi posojili + 7.439.810,66 SIT 4. člen Račun financiranja Občine Moravske Toplice za leto 2000 izkazuje: - prejeta posojila od EKO sklada 62.600.000,00 SIT - odplačilo glavnice v letu 1999 13.655.573,38 SIT Razlika med najetimi in odplačanimi krediti + 48.944.426,62 SIT 5. člen Saldo sredstev na računih proračuna Občine Moravske Toplice za leto 2000 v višini 28.275.192,61 SIT se prenaša kot presežek prihodkov nad odhodki iz leta 2000 k saldu nerazporejenih sredstev iz računa proračuna iz preteklih let, tako da skupni saldo nerazporejenih sredstev iz računov proračuna znaša 51.589.852,20 SIT in se uporablja za pokrivanje odhodkov proračuna Občine Moravske Toplice za leto 2001 kot namenska sredstva. Negativni saldo sredstev na računih krajevnih skupnosti za leto 2000 v višini 161.970,14 SIT se pokriva iz presežka prihodkov nad odhodki iz leta 1999. 6. člen Saldo sredstev rezervnega sklada na dan 31.december 2000 v višini 9.860.526,00 SIT se prenese v leto 2001. 7. člen Pregled vseh prilivov in odlivov proračuna Občine Moravske Toplice za leto 2000 je sestavni del tega odloka. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 403-03/01-1 os Moravske Toplice, 05.03.2001 Župan: Franc CIPOT, univ. dipl. org., ekon., l.r. 5. april 2001 URADNE OBJAVE Na podlagi drugega odstavka 4. člena Zakona o javnih glasilih (Uradni list RS, št. 18/94), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 - odločba US, 45/94, odločba US, 57/94, 14/95, 20/95, odločba 63/95 - obvezna razlaga, 9/96 - odločba, 44/96 - odločba US, 26/97, 70/97, 10/98, 69/98, 74/98, 59/99, 70/00 in 100/00) in 16. člena Statuta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 11/99 in 02/2001) je Občinski svet Občine Moravske Toplice na 24. redni seji dne 05.03.2001 sprejel ODLOK O IZDAJANJU JAVNEGA GLASILA OBČINE MORAVSKE TOPLICE I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ureja izdajanje občinskega glasila Občine Moravske Toplice (v nadaljevanju: glasilo). 2. člen Ime glasila je: »LIPNICA«. 3. člen Ustanovitelj in izdajatelj glasila je Občina Moravske Toplice. Sedež izdajatelja: Moravske Toplice, Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice. Naslov uredništva: Moravske Toplice, Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice. 4. člen Občinsko glasilo izhaja praviloma štirikrat letno in se uvršča v informativni periodični tisk. Glasilo je namenjeno občanom Občine Moravske Toplice in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v občini. Glasilo izhaja v slovenskem jeziku z najmanj dvema stranema v madžarskem jeziku. II. GLAVNI NAMEN IN CILJI GLASILA 5. člen Namen glasila je skladno s programsko zasnovo, ki jo določa izdajatelj, obveščati občane na območju Občine Moravske Toplice o dogajanjih v Občini Moravske Toplice. Glasilo opravlja nalogo osrednjega informatorja o življenju in delu v Občini Moravske Toplice. Cilj glasila je objavljanje objektivnih in celovitih informacij o vseh področjih življenja in dela v občini. 6. člen V glasilu se objavljajo predpisi in drugi akti Občine Moravske Toplice. III. PROGRAMSKA ZASNOVA 7. člen Glasilo ima sedemčlanski izdajateljski svet ki ga sestavljajo: - trije predstavniki občinskega sveta, - en predstavnik MNSS Občine Moravske Toplice, - en predstavnik občinske uprave, - en predstavnik društev, - en predstavnik krajevnih skupnosti. Mandat članov izdajateljskega sveta je štiri leta. Izdajateljski svet potrdi občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Člani izdajateljskega sveta izmed sebe izvolijo predsednika izdajateljskega sveta. 8. člen Izdajateljski svet ima naslednje pristojnosti: - imenuje in razrešuje odgovornega urednika za mandat petih let, - obravnava in sprejema programsko zasnovo glasila, - spremlja uresničevanje programske zasnove, - potrjuje finančni načrt glasila, - poroča občinskemu svetu najmanj enkrat letno ali na njegovo zahtevo. 9. člen Glasilo ureja tričlanski uredniški odbor. Uredniški odbor imenuje in razrešuje odgovorni urednik. Uredniški odbor izvaja vse aktivnosti v zvezi z izdajanjem glasila. 10. člen Odgovorni urednik: - predlaga programsko zasnovo glasila, - odgovarja za uresničevanje uredniške politike, - naroča, pripravlja in ureja besedila, - opravlja uredniško delo ter sodeluje pri oblikovanju posamezne številke glasila, - vodi uredniški odbor, - predlaga izdajateljskemu svetu sprejem cenika avtorskih honorarjev, - na osnovi ponudb izbere oblikovalca in tiskarja. Odgovorni urednik izvaja tudi druge naloge in pooblastila na podlagi zakona ter skrbi za izvajanje kodeksa novinarske poklicne etike. Odgovorni urednik mora imeti višjo ali visoko izobrazbo novinarske ali humanistične smeri. IV. VIRI IN NAČIN FINANCIRANJA 11. člen Viri financiranja so naslednji: - proračunska sredstva na podlagi finančnega načrta glasila, ki ga za posamezno proračunsko leto predloži uredništvo in potrdi izdajateljski svet Sredstva za glasilo so sestavni del odhodkov proračuna Občine Moravske Toplice; - drugi prihodki. Glasilo sme izhajati samo v okviru zagotovljenih sredstev. 12. člen Sredstva iz prejšnjega člena se smejo nameniti samo za: - stroške priprave in tiska glasila, - stroške dostave, - materialne stroške uredništva, - avtorske honorarje, - stroške prevajanja, - druge stroške, ki so neposredno povezani s pripravljanjem, urejanjem in izdajanjem časopisa. 13. člen Odredbodajalec finančnega poslovanja v okviru planiranih proračunskih virov je župan. V. OBJAVA PRISPEVKOV V ČASU VOLILNE KAMPANJE 14. člen Stranke in kandidati, ki kandidirajo na občinskih volitvah, imajo v času volilne kampanje, ki jo določa zakon, na voljo enak brezplačen prostor, ki ga glede na število strani glasila ter število strank in kandidatov, določi uredniški odbor. 15. člen Če stranka oziroma kandidat v času volilne kampanje želi objaviti dodatna besedila, se ta zaračunajo na osnovi dejanskih stroškov, ki jih ugotavlja uredniški odbor. VI. DRUGE DOLOČBE 16. člen Na vsakem izvodu glasila morajo biti, poleg imena glasila in številke glasila, navedeni še naslednji podatki: - ime in sedež izdajatelja glasila, - kraj in datum izdaje, - ime in sedež tiskarne, - ime in priimek odgovornega urednika. 5. april 2001 URADNE OBJAVE 17. člen Izdajatelj je dolžan izdajanje glasila prijaviti pristojnemu organu zaradi vpisa v evidenco javnih glasil. 18. člen Izdajateljski svet mora biti imenovan v roku enega meseca od sprejetja tega odloka. 19. člen Prvi izdajateljski svet ima mandat do poteka mandata članom občinskega sveta, izvoljenim leta 1998. 20. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 015-03/01-1 os Moravske Toplice, dne 05. 03. 2001 Župan: Franc CIPOT, univ. dipl. org., ekon., l.r. Na podlagi Zakona o poslovnih stavbah (Uradni list SRS, št. 18/74, 34/88 in Uradni list RS, št. 32/2000) ter 16. člena Statuta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 11/99, 2/01) je Občinski svet Občine Moravske Toplice na 24. seji dne 05.03.2001 sprejel ODLOK O ODDAJANJU POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM V OBČINI MORAVSKE TOPLICE SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ureja način, pogoje in postopek oddajanja v najem poslovnih prostorov in stavb (v nadaljnjem besedilu: poslovni prostori), ki so v lasti Občine Moravske Toplice ter način določanja najemnin. Določbe tega odloka se smiselno uporabljajo za oddajo kioskov, stojnic in javnih površin za opravljanje poslovnih in drugih dejavnosti, če to ni urejeno v drugem občinskem predpisu. 2. člen Za poslovne prostore se šteje eden ali več prostorov, namenjenih za poslovno dejavnost, ki so praviloma gradbena celota in imajo poseben vhod. Če nastane dvom, ali se določen prostor šteje za poslovni prostor, o tem odločba občinski svet. 3. člen Poslovni prostor se odda v najem za opravljanje dejavnosti v skladu z zazidalnimi načrti, ureditvenimi načrti in prostorsko ureditvenimi pogoji. POSTOPEK ODDAJANJA POSL. PROSTOROV V NAJEM 4. člen Poslovni prostor se odda v najem s pogodbo na podlagi javnega razpisa ali z neposredno oddajo. 5. člen Poslovni prostori se oddajajo v najem praviloma za nedoločen čas. Izjemoma se pogodba lahko sklene za določen čas v naslednjih primerih: - kadar se pričakuje, da se bodo morali poslovni prostori odstraniti zaradi realizacije zazidalnega načrta, - če je načrtovana prenova objekta, ki se daje v najem, - če se načrtuje uporaba poslovnega prostora za lastne potrebe. 6. člen Poslovni prostori se v najem oddajajo praviloma na podlagi javnega razpisa. Javni razpis se izvede z zbiranjem pisnih vlog. Javni razpis pripravi občinska uprava na podlagi predhodne odločitve občinskega sveta, objavi pa se v sredstvih obveščanja. Javni razpis mora vsebovati: - splošne podatke o poslovnem prostoru, ki je predmet oddaje v najem (lokacija in velikost prostora), - namembnost poslovnega prostora, - višina najemnine, veljavne v času razpisa, - čas, za katerega se poslovni prostor daje v najem, - naslov in rok za zbiranje pisnih ponudb, ki ne sme biti krajši od 15 dni od dneva objave ter rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izbiri, - merila, na podlagi katerih se bo poslovni prostor oddal, če se za isti prostor prijavi več ponudnikov, - potrdila, dokazila in mnenja, ki jih morajo ponudniki priložiti ponudbi. - Vloge prosilcev morajo biti poslane po pošti ali osebno izročene na naslov, ki je naveden v javnem razpisu. 7. člen V primeru, ko pogoje javnega razpisa v enaki meri izpolnjujeta dva ali več prosilcev, imajo prednost prosilci, ki izpolnjujejo naslednje prednostne pogoje: - ponudijo plačilo najemnine, višje od izhodiščne, - opravljajo dejavnost, ki je nova ali edina v kraju, - opravljajo dejavnost, za katero se ugotovi, da vzpodbuja razvoj občine, - se ukvarjajo z dejavnostjo, ki odpira nova delovna mesta v kraju. 8. člen Po izteku razpisnega roka prispele vloge odpre in pregleda tričlanska komisija, ki jo imenuje župan. Vloge, ki pogojev javnega razpisa ne izpolnjujejo komisija izloči, ostale pa obravnava na podlagi kriterijev, določenih s tem odlokom ter svoje ugotovitve in predloge o izbiri posreduje občinskemu svetu, ki sprejme sklep o oddaji poslovnega prostora v najem. 9. člen O izbiri se obvesti vse udeležence javnega razpisa in sicer najkasneje v roku 30 dni po sprejetju odločitve o oddaji poslovnega prostora v najem. Zoper sklep imajo vsi kandidati za poslovni prostor pravico ugovora. Ugovor se vloži pri županu v 8 dneh od prejema pismenega sklepa. O ugovoru odloči župan. Odločitev župana je dokončna. 10. člen Poslovni prostor se izjemoma lahko odda v najem brez javnega razpisa po predhodni odločitvi župana neposredno z najemno pogodbo v naslednjih primerih: - ob elementarnih nesrečah ali drugih primerih, ko ima dodelitev poslovnega prostora značaj javnega interesa, - če gre za zamenjavo poslovnega prostora, - če se mora dosedanji najemnik izseliti iz poslovnega prostora zaradi rušenja in nujno rabi nadomestni poslovni prostor, - če gre za začasno preselitev najemnika zaradi prenove ali rekonstrukcije zgradbe, - če poslovnega prostora ni bilo mogoče oddati v najem niti po ponovnem javnem razpisu. NASTANEK NAJEMNEGA RAZMERJA 11. člen Najemno razmerje nastane s sklenitvijo pisne najemne pogodbe, ki jo za Občino Moravske Toplice podpiše župan. Najemna pogodba mora poleg z zakonom določenih sestavin vsebovati še naslednje sestavine: - sedež poslovnega prostora oziroma stavbe, v kateri se poslovni prostor nahaja, - točno navedbo dejavnosti, za katero je poslovni prostor namenjen, - navedbo funkcionalnega in pomožnega prostora poslovnega prostora, 5. april 2001 URADNE OBJAVE - možnost uporabe skupnih delov in naprav v stavbi, - čas, za katerega se poslovni prostor oddaja, - pričetek veljavnosti pogodbe in pričetek najemnega razmerja, - višino najemnine in sorazmernih stroškov za vzdrževanje skupnih delov in naprav in storitev v stavbi, - rok, v katerem je najemnik dolžan poslovni prostor prevzeti in ga pričeti uporabljati; - v primerih, ko so potrebna vlaganja, določilo, kdo bo prostor usposobil, pogoje usposobitve, način povrnitve lastnih koristnih vlaganj najemniku in rok dokončanja usposobitve poslovnega prostora, - obveznosti najemnika glede vzdrževanja poslovnega prostora in morebitnih skupnih prostorov, - razloge za prenehanje najemnega razmerja, - določila o odpovedi najemnega razmerja in odpovednih rokih, - druge medsebojne pravice in obveznosti. 12. člen V času najema najemnik odgovarja za vsakršno škodo, ki bi morebiti nastala v prostoru, na opremi ter tehničnih sredstvih in drugih sredstvih, ki se dajejo v najem. Najemnik ne sme poslovnih prostorov oddajati drugim osebam v podnajem. PRENEHANJE NAJEMNEGA RAZMERJA 13. člen Najemno razmerje lahko preneha: - s sporazumnim prenehanjem najemne pogodbe, - s potekom časa, za katerega je bila najemna pogodba sklenjena, če je bila sklenjena za določen čas, - z odpovedjo najemne pogodbe, če je bila ta sklenjena za nedoločen čas z odpovednim rokom. 14. člen Župan na podlagi sklepa občinskega sveta razveljavi najemno pogodbo in zahteva izpraznitev poslovnega prostora ob vsakem času, ne glede na pogodbene določbe o trajanju najema v naslednjih primerih: - če najemnik uporablja poslovni prostor za drugo dejavnost, kot je bila za ta prostor določena, - če najemnik uporablja poslovni prostor tako, da ovira stanovalce ali drugega najemnika poslovnega prostora ali stanovanja, - če najemnik odda poslovni prostor v podnajem oziroma drugim, da opravljajo dejavnosti v poslovnem prostoru brez soglasja najemodajalca, - če najemnik v roku enega meseca od dneva prejema opomina ne opravi del, potrebnih za redno vzdrževanje poslovnih prostorov, ki spadajo v njegove stroške, - če najemnik ne plača najemnine v roku dveh mesecev od prejema opomina, - če najemnik izgubi pravico opravljanja dejavnosti za več kot dva meseca. V sklepu o odpovedi mora biti naveden rok, v katerem se mora najemnik izseliti iz poslovnega prostora. DOLOČANJE VIŠINE NAJEMNINE 15. člen Višina najemnine za poslovne prostore je odvisna od lokacije, kjer se nahaja poslovni prostor in od namembnosti poslovnega prostora. Višino najemnine določi Občinski svet Občine Moravske Toplice s posebnim sklepom, pri čemer upošteva povprečno tržno ceno v kraju, kjer se poslovni prostor nahaja. Najemnina poslovnih prostorov oziroma pogodbena najemnina se glede na rast drobnoprodajnih cen valorizira vsake pol leta. 16. člen Najemnik poslovnega prostora mora plačati najemnino do 15. dne v mesecu za tekoči mesec na žiro račun Občine Moravske Toplice. V primeru zamude plačila se zaračunavajo zakonite zamudne obresti. Poleg najemnine je najemnik dolžan za najeti prostor plačevati vse stroške, ki nastanejo pri obratovanju objekta, v katerem je najeti poslovni prostor. ODDAJANJE POSEBNIH PROSTOROV (DVORANE, SEJNE SOBE IN PODOBNO) 17. člen Določeni prostori, kot so dvorane, sejne sobe ipd., se oddajajo v najem po dnevih oziroma po urah. Prostori iz prvega odstavka se oddajo v najem neposredno na podlagi pisne vloge ali naročilnice prosilca pri pristojnem organu. Cenik za oddajo prostorov iz prvega odstavka sprejme župan s sklepom za občinske prostore, za prostore krajevnih skupnosti pa Svet krajevnih skupnosti. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 18. člen Ta odlok se smiselno uporablja tudi za poslovne prostore in stavbe, ki jih oddajajo v najem krajevne skupnosti, javne ustanove ali podjetja v večinski lasti Občine Moravske Toplice. Do sprejetja sklepa iz prvega odstavka 15. člena tega odloka se najemnine zaračunavajo na podlagi sklepa občinskega sveta z dne 17. 04. 1996. S sprejemom sklepa iz prvega odstavka 15. člena se prične uporabljati drugi odstavek 15. člena. 19. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 361-01/01-1 os Moravske Toplice, dne 05. 03. 2001 Župan Franc CIPOT, univ. dipl. org., ekon., l.r. Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98 in 70/2000), 4. in 26. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), 3. in 25. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in UL RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 6/96-odl. US, 35/97, 73/97, 87/97 in 73/98 ter 31/2000) ter 7. in 16. člena Statuta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 11/99), je občinski svet Občine Moravske Toplice na svoji seji dne 21. decembra 2000 sprejel ODLOK O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI MORAVSKE TOPLICE SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Namen odloka S tem odlokom se določijo vrste, zbiranje, odvažanje, odlaganje, način obračunavanja odvoza in odlaganja komunalnih odpadkov ter nadzor nad izvajanjem tega odloka na območju Občine Moravske Toplice. 2. člen Cilji ravnanja z odpadki Cilji ravnanja z odpadki so: 1. preprečevanje nastajanja in zmanjševanje odpadkov, 2. ločeno zbiranje odpadkov na izvoru njihovega nastanka, 3. vračanje odpadkov v ponovno uporabo, 4. sprejemljivost ukrepov za okolje in 5. uveljavitev načela »stroške nosi povzročitelj«. 5. april 2001 URADNE OBJAVE 3. člen Subjekti ravnanja z odpadki Subjekti ravnanja s komunalnimi odpadki so: 1. Občina Moravske Toplice 2. izvajalci javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju: izvajalci) in 3. povzročitelji obremenitev so pravne in fizične osebe, pri katerih nastajajo komunalni odpadki (v nadaljevanju: povzročitelji). 4. člen Sistem ravnanja z odpadki Na območju ravnanja s komunalnimi odpadki se vzpostavi naslednji sistem: 1. ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na izvoru njihovega nastanka in okolju prijazno ravnanje z nevarnimi odpadki iz gospodinjstev, 2. odlaganje ostanka ostalih odpadkov na urejenih odlagališčih in 3. saniranje divjih odlagališč. 5. člen Obveznost ravnanja z odpadki Na celotnem območju Občine Moravske Toplice je obvezno ravnanje s komunalnimi odpadki iz vseh virov in skladno s 4. členom tega odloka. 6. člen Obveznost določb Določbe tega odloka so obvezne za vse povzročitelje in izvajalce, ki so vključeni v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki. 7. člen Opravljanje dejavnosti ravnanja z odpadki Dejavnost ravnanja z odpadki opravlja izvajalec po Programu gospodarnega ravnanja z odpadki v Občini Moravske Toplice, ki ga potrdi občinski svet Občine Moravske Toplice v skladu s predpisi in tem odlokom. Izvajalec ravnanja z odpadki v Občini Moravske Toplice je Saubermacher-Komunala, podjetje za odstranjevanje odpadkov, d.o.o. Murska Sobota, Kopališka ul. 2. VRSTE KOMUNALNIH ODPADKOV 8. člen Komunalni odpadki so: 1. bio masa rastlinskega in živalskega izvora, 2. odpadni papir, 3. odpadno steklo, 4. odpadne umetne mase in gumi, 5. odpadne kovine, 6. posebni gospodinjski odpadki in 7. preostali komunalni odpadki. ZBIRANJE KOMUNALNIH ODPADKOV 9. člen Zbirno in odjemno mesto Zbirno mesto za komunalne odpadke je ustrezno urejen prostor, na katerem povzročitelji redno odlagajo komunalne odpadke v tipizirane posode za odpadke in plastične vrečke skladno z 10. členom tega odloka. Odjemno mesto za komunalne odpadke je ustrezno urejen prostor, od koder izvajalci redno odvažajo komunalne odpadke. Povsod, kjer je primerno, sta zbirno in odjemno mesto na istem prostoru. Odjemna mesta morajo biti dostopna specialnim vozilom za zbiranje in odvoz odpadkov in oddaljena največ 10 m od mesta, do koder je možen dostop s tem vozilom. Zbirna in odjemna mesta določajo izvajalci v soglasju s povzročitelji, vzdržujejo pa jih povzročitelji. Ti se lahko dogovorijo za skupno zbirno mesto z uporabo skupne posode ali kesona za odpadke. Ob določanju lokacij zbirnega in odjemnega mesta je potrebno upoštevati funkcionalne, higienske ter estetske zahteve in požarno-varstvene pogoje. Določbe tega odloka so dolžni upoštevati načrtovalci in projektanti v skladu z obstoječo tehnologijo izvajalcev pri oblikovanju stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij. 10. člen Vrste posod za odpadke Povzročitelji morajo odpadke odlagati v: 1. Tipizirane plastične posode volumna 120, 240 in 1100 litrov, 2. Tipizirane kovinske posode volumna 1100 litrov, 3. Tipizirane kovinske kesone volumna 5-10 m3, 4. Druge posode ali vrečke, ki jih določi izvajalec. Vrsto in število posod ali kesonov za odpadke določi izvajalec v skladu s tehnologijo zbiranja in odvažanja ter strukturo in vrsto odpadkov. Izvajalec je dolžan do vsakega povzročitelja dostaviti ustrezne posode oziroma izjemoma vrečke za zbiranje odpadkov na podlagi seznama naročnika. 11. člen Prepoved odlaganja odpadkov izven posod Izven posod za odpadke na zbirnih in odjemnih mestih ter izven odlagališča komunalnih odpadkov je prepovedano odlagati komunalne odpadke. 12. člen Prepoved nepravilnega odlaganja odpadkov v posamezne posode V posode za odpadke je prepovedano odlagati: 1. odpadke v tekočem stanju: 2. kužen material iz zdravstvenih in veterinarskih zavodov; 3. tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke; 4. odpadni gradbeni material ter 5. kosovne odpadke - pohištvo, gospodinjske stroje, kolesa, hišno ali stanovanjsko opremo ter nevozna vozila. V posode iz 3. točke 10. člena tega odloka, ki so po programu zbiranja in odvažanja odpadkov namenjene za zbiranje ostalih odpadkov iz 7. točke 8. člena tega odloka, je prepovedano odlagati katerekoli druge odpadke. 13. člen Dostava posod z odpadki na zbirno - odjemno mesto Povzročitelji so dolžni v času odvoza posode in vrečke za odpadke, razen posode iz 3. točke 10. člena tega odloka, pripeljati z zbirnega na odjemno mesto in jih po izpraznitvi vrniti nazaj. 14. člen Vzdrževanje čistoče na zbirnih in odjemnih mestih Izvajalec je dolžan izprazniti tipizirane posode tako, da ne ovirajo prometa, ne onesnaži prostora ter ne poškoduje posode in okolice, kjer se opravlja delo. V primeru, da izvajalec onesnaži odjemno mesto, ga je dolžan tudi pospraviti in počistiti. Povzročitelji so dolžni vzdrževati čistočo na zbirnih in odjemnih mestih ter dovoznih poteh do odjemnega mesta. Tudi v zimskem času so dolžni omogočiti dostop do posod, vrečk in kesonov za odpadke. Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev in aktivnosti na prostem, pri katerih nastajajo odpadki, morajo v času trajanja prireditve prireditveni prostor opremiti z ustreznimi posodami za zbiranje odpadkov, po končani prireditvi, najkasneje v 24 urah pa poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti in da odpadke odpeljejo na odlagališče pooblaščeni izvajalci za ravnanje z odpadki. K vlogi za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti (registracija samostojnega podjetnika ali gospodarske družbe) mora vlagatelj priložiti potrdilo izvajalca, da je povzročitelj prijavljen na odvoz odpadkov v skladu s tem odlokom. Šele na podlagi izdanega potrdila izvajalca Upravna enota Murska Sobota izda povzročitelju odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti. 15. člen Ravnanje s posodami za odpadke Povzročitelji odpadkov so dolžni posode za odpadke po potrebi ali na zahtevo komunalnega ali zdravstvenega inšpektorja ter ustrezne službe v občini čistiti in vzdrževati, jih sproti popravljati ter dotrajane nadomeščati z novimi ali rabljenimi. Nosilci stroškov čiščenja in vzdrževanja posod za odpadke so povzročitelji. Povzročitelji so dolžni plačati stroške popravila oziroma zamenjave posode za odpadke, če so posodo poškodovali ali jim je bila odtujena. 5. april 2001 URADNE OBJAVE 16. člen Nabava posod za odpadke Posode za odpadke lahko nabavi izvajalec ali povzročitelji na svoje stroške. V primeru, da jih nabavi izvajalec, zaračunava izvajalec poleg cene za odvoz tudi obrabnino za uporabo posode. V primeru, da je povzročitelj tudi lastnik posode za odpadke, izvajalec obrabnine ne sme zaračunavati. Povzročitelji so dolžni odlagati odpadke v posode, skladno z navodili izvajalca. ODVAŽANJE KOMUNALNIH ODPADKOV 17. člen Frekvence odvozov Zbiranje in deponiranje odpadkov se izvaja skladno z letnim razporedom odvoza, ki ga pripravi izvajalec skladno s 7. členom tega odloka. Razpored mora ustrezati strukturi in vrsti ter količini posameznih vrst odpadkov. Povzročitelji odpadkov morajo biti seznanjeni z letnim razporedom odvoza vseh vrst odpadkov. Pristojne inšpekcijske službe imajo pravico zahtevati večjo pogostnost odvoza. V primeru izpada odvoza zaradi višje sile ali večjih ovir na dovozu (sneg, prekopi, ...) je izvajalec dolžan opraviti odvoz najkasneje v naslednjih dveh dneh po prenehanju ovire oziroma po praznikih. 18. člen Način odvoza Izvajalci odvažajo komunalne odpadke samo s posebej urejenimi komunalnimi vozili. 19. člen Zbiranje posebnih gospodinjskih in kosovnih odpadkov Za zbiranje odpadkov iz 6. točke 8. člena tega odloka postavi izvajalec kesone (zbiralne postaje) na primerna odjemna mesta in jih odvaža skladno s 7. in 17. členom tega odloka, oziroma na zahtevo komunalnega ali zdravstvenega inšpektorja. Zbiranje kosovnih odpadkov organizirajo izvajalci skladno s 7. in 17. členom tega odloka. ODLAGANJE KOMUNALNIH ODPADKOV 20. člen Odlagališče odpadkov Izvajalci in povzročitelji morajo odpadke odlagati na za dejavnost določeno odlagališče odpadkov. Odlagališče odpadkov mora zagotoviti občina. 21. člen Sprejemljivost odlaganja odpadkov Na odlagališču komunalnih odpadkov je dovoljeno odlagati samo komunalne odpadke iz 4. in 7. točke 8. člena tega odloka. Drugih odpadkov ni dovoljeno odlagati na odlagališčih komunalnih odpadkov razen odpadkov, ki se lahko odlagajo pod posebnimi pogoji, za katere si izvajalec pridobi mnenje pooblaščene strokovne inštitucije in inšpekcijskih organov. 22. člen Odlaganje odpadnega gradbenega materiala in jalovine Odpadne gradbene materiale in jalovino je v skladu s sanacijskimi programi dopustno odlagati v opuščenih gramoznicah ali jih uporabiti za izravnave pri urejanju okolij ter za nasipe. Odlaganje gradbenih materialov in jalovine ne sme ogrožati podtalnice, vodotokov ter virov pitne vode. 23. člen Upravljanje z odlagališčem Odlagališče komunalnih odpadkov upravlja upravljalec odlagališča, ki sprejme na osnovi tehnologije odlaganja pravilnik o odlaganju in saniranju odlagališča. 24. člen Režim odlaganja odpadkov Upravljalec s pravilnikom določi režim odlaganja komunalnih odpadkov na odlagališču. 25. člen Obratovalni čas Obratovalni čas na odlagališču določi upravljalec. Povzročitelji so dolžni komunalne odpadke pripeljati na odlagališče v obratovalnem času in jih odložiti na mestu, ki ga določi upravljalec. 26. člen Odlaganje odpadkov izven odlagališča Kdor odloži komunalne odpadke izven odlagališča komunalnih odpadkov, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati na odlagališče. Če tega ne stori, jih odstranijo na njegove stroške upravljalci odlagališča takoj, ko dobijo zahtevo pristojnega inšpektorja ali občinske službe komunalnega nadzora. NAČIN OBRAČUNA RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI 27. člen Določanje cen Cene za ravnanje z odpadki se določajo skladno z veljavno zakonodajo. 28. člen Plačilo stroškov ravnanja z odpadki Stroške ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi povzročitelji, za katere je organizirano ravnanje z odpadki. 29. člen Način obračuna ravnanja z odpadki Način obračuna ravnanja z odpadki je opredeljen v pogodbi o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Moravske Toplice, ki jo skleneta Občina Moravske Toplice in izvajalec. Osnova za obračun ravnanja z odpadki je volumen postavljene posode za ostale odpadke. Povzročiteljem, ki sami pripeljejo odpadke na deponijo, se zaračunajo stroški vgrajevanja in deponiranja po m3 za pripeljano količino po redni ceni, ki je določena po veljavnem ceniku. 30. člen Spremembe podatkov Za obračunavanje odvoza odpadkov sporočijo povzročitelji izvajalcem podatke in njihove spremembe v roku, ki ga ti določajo. 31. člen Pridobivanje podatkov Če povzročitelji v zahtevanem roku ne sporočijo zahtevanih podatkov, si izvajalci pridobijo podatke iz razpoložljivih uradnih evidenc. 32. člen Obveznost plačila Obveznost plačila za ravnanje s komunalnimi odpadki nastane za povzročitelja z dnem, ko začnejo izvajalci opravljati storitve na njihovem območju ali ko se povzročitelji vselijo v stanovanje ali prično uporabljati poslovne prostore. Povzročitelji odpadkov sklenejo z izvajalcem pogodbo o odvozu in odlaganju komunalnih odpadkov. NADZOR 33. člen Izvajanje nadzora Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja občinski inšpektor. KAZENSKE DOLOČBE 34. člen Kazenske določbe za izvajalca in odgovorno osebo Z denarno kaznijo od 100.000,00 do 200.000,00 SIT se kaznujejo za prekršek izvajalci, če: 1. ne praznijo posod za odpadke, skladno z razporedom odvoza (1. odst. 17. člena); 2. ne opravijo odvoza komunalnih odpadkov najkasneje v dveh dneh po prenehanju ovire ali višje sile (3. odst. 17. člena); 3 odvažajo komunalne odpadke z neprimernimi vozili (18. člen); 4. ne postavijo kovinskih kesonov na primerna odjemna mesta in jih ne odvažajo skladno s 1. odstavkom 19. člena; 5. ne zbirajo odpadkov v skladu z 2. odstavkom 19. člena; 6. odlagajo odpadke izven določenega odlagališča, odlagajo na odlagališče komunalnih odpadkov nekomunalne odpadke in odpadke, za katere si niso pridobili strokovnega mnenja (21. člen). 5. april 2001 URADNE OBJAVE Z denarno kaznijo od 10.000,00 do 30.000,00 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena. 35. člen Kazenske določbe za povzročitelje odpadkov Z denarno kaznijo od 10.000,00 do 30.000,00 SIT se kaznuje za prekršek povzročitelj, če: 1. ravna v nasprotju s 5. in 6. členom tega odloka; 2. ne odlaga komunalnih odpadkov v posode za odpadke, odlaga komunalne odpadke izven posod za odpadke ali izven odlagališča komunalnih odpadkov (11. člen); 3. odlaga odpadke v nasprotju z 12. členom; 4. ne vzdržuje zbirnega ali odjemnega mesta, skladno z navodili izvajalcev (2. odstavek 14. člena); 5. ne nabavi posode za odpadke (16. člen); 6. odlaga na odlagališče komunalnih odpadkov nekomunalne odpadke (21. člen); 7. odlaga komunalne odpadke na odlagališču komunalnih odpadkov izven obratovalnega časa ali izven mesta, ki ga določi izvajalec (25. in 26. člen). PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 36. člen Prenehanje veljavnosti odloka Ob uveljavitvi tega odloka preneha za Občino Moravske Toplice veljati Odlok o odvozu in odlaganju komunalnih odpadkov v Občini Murska Sobota (Uradne objave, št. 1/91). 37. člen Veljavnost odloka Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 015-03/00-25 os Moravske Toplice, 21. 12. 2000 - Zupan: Franc CIPOT, univ. dipl. org., ekon., l.r. Na podlagi 7. člena Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Moravske Toplice je občinski svet Občine Moravske Toplice na seji dne 21. decembra sprejel PROGRAM GOSPODARNEGA RAVNANJA Z ODPADKI V OBČINI MORAVSKE TOPLICE NAMEN PROGRAMA Namen Programa gospodarnega ravnanja za odpadki v Občini Moravske Toplice je natančneje opredeliti način zbiranja posameznih vrst odpadkov. ZBIRANJE KOMUNALNIH ODPADKOV 1. Sistem zbiranja: ločeno zbiranje posameznih vrst komunalnih odpadkov 2. Vrste odpadkov: papir, steklo in ostali odpadki 3. Način zbiranja: 3.1. Ostali odpadki a) dostopni povzročitelji: Vsak povzročitelj odpadkov je opremljen s posodo črne barve, izjemoma, po odobritvi občine pa z vrečko volumna od 120 do 1100 litrov (odvisno od količin odpadkov). Odstranjevalec odpadkov (izvajalec) je dolžan priti po odpadke do odjemnega mesta, ki ga skupaj določita povzročitelj in izvajalec b) nedostopni povzročitelji: Posamezni povzročitelji so lahko opremljeni z vrečkami izvajalca oziroma posodami, če bodo le-te dostavljali na odjemna mesta. Vsak povzročitelj si pri izvajalcu kupi najmanj 12 vrečk. Povzročitelj je dolžan na dan odvoza dostaviti vrečko ali posodo do skupaj z izvajalcem dogovorjenega odjemnega mesta. Za večjo skupino povzročiteljev se nastavijo posode 1100 1 ali kesoni 5 m3. Pri tem načinu so povzročitelji dolžni odpadke odlagati v te posode. Odstranjevalec odpadkov (izvajalec) je dolžan priti po odpadke do odjemnega mesta. 3.2. Papir in steklo Zbiranje papirja in stekla se organizira po principu centralnega zbiranja za več povzročiteljev skupaj. Zbirno in odjemno mesto, ki ga skupaj določijo predstavniki lokalne samouprave in izvajalci, je običajno na dostopnih in frek-ventnih lokacijah. Njihovo število je odvisno od števila gravitirajočih povzročiteljev na posamezno zbirno in odjemno mesto. Za zbiranje papirja se uporabljajo posode volumna 2401 zelene barve in rdečim pokrovom ter za zbiranje stekla posode volumna 2401 zelene barve in belim pokrovom za belo steklo in zelenim pokrovom za barvno steklo. Predlog zbirnih mest za papir in steklo: Andrejci, Berkovci, Bukovnica, Bogojina, Čikečka vas, Filovci, Fokovci, Ivanjševci, Ivanci, Ivanovci, Kančevci, Krnci, Lončarovci, Lukačevci, Martjanci, Mlajtinci, Moravske Toplice, Motvarjevci, Noršinci, Pordašinci, Prosenjakovci, Ratkovci, Sebeborci, Selo, Središče, Suhi Vrh, Tešanovci in Vučja Gomila. 4. Frekvence odvozov Frekvence odvozov, ki jih določi izvajalec so lx mesečno, 14-dnevne oziroma vsak teden (odvisno od dogovora s KS oziroma VO) za ostale odpadke in enkrat mesečno za papir in steklo. Ob uvajanju sistema izvajalec s pomočjo pisnih gradiv informira povzročitelje o natančnejših datumih za tekoče koledarsko leto. 5. Informiranje povzročiteljev in uvajanje sistema Informiranje povzročiteljev odpadkov in uvajanje sistema organizira izvajalec ob pomoči predstavnikov lokalne samouprave. V ta namen izvajalec priskrbi ustrezno propagandno gradivo ter koledar odvoza za tekoče koledarsko leto. 6. Plačilo stroškov Stroške v zvezi z ravnanjem s komunalnimi odpadki so dolžni plačevati njihovi povzročitelji. POSEBNI GOSPODINJSKI ODPADKI 1. Sistem zbiranja: ločeno zbiranje posameznih vrst posebnih gospodinjskih odpadkov 2. Vrste odpadkov: - ostanki onesnažene embalaže, - barve, laki, spreji, impregnirana sredstva, premazi, - odpadna olja, - zdravila, - razredčila, topila in razmaščevalna sredstva, - baterije in akumulatorji, - živosrebrni termometri, - neonska in halogenska svetila in - odpadna zaščitna sredstva. 3. Način zbiranja Zbiranje posameznih vrst posebnih gospodinjskih odpadkov se organizira s pomočjo mobilne postaje po sistemu entralnega zbiranja za del naselja, posamezno naselje ali več naselij skupaj. To pomeni, da povzročitelji posebnih gospodinjskih odpadkov na dan zbiranja pripeljejo do zbirne postaje odpadke, na kar jih prisoten kemik razvršča. Predlog zbirnih mest: Martjanci, Moravske Toplice, Tešanovci, Bogojina, Selo-Fokovci, Motvarjevci, Prosenjakovci, Ratkovci, Sebeborci in Noršinci. 4. Frekvence odvozov Zbiranje posebnih odpadkov se organizira dvakrat letno. 5. april 2001 URADNE OBJAVE 5. Informiranje povzročiteljev Informiranje povzročiteljev odpadkov o vrstah in načinu zbiranja organizira izvajalec na krajevno običajen način. V ta namen izvajalec priskrbi ustrezno propagandno gradivo (priloga). 6. Plačilo storitev Stroške v zvezi z ravnanjem s posebnimi gospodinjskimi odpadki plača občina. KOSOVNI ODPADKI 1. Sistem zbiranja: ločeno zbiranje posebnih vrst kosovnih odpadkov 2. Vrste odpadkov: - hladilniki in zamrzovalne skrinje, - peči, - pralni stroji, - štedilniki, - vzmetnice, - avtomobilske gume, - otroški vozički, - kolesa, - mopedi, - avtomobilske školjke, - keramika, - kadi, WC školjke. 3. Način zbiranja Povzročitelji kosovnih odpadkov le-te odložijo na odjemno mesto za zbiranje ostalih odpadkov (ob posodo, vrečko ali keson). Kosovni odpadki morajo biti razvrščeni glede na strukturo materiala (železo, les, keramika, itd.). Odstranjevalec odpadkov je dolžan isti dan odpeljati odpadke z območja, za katerega se organizira zbiranje. 4. Frekvence odvozov Zbiranje kosovnih odpadkov se organizira dvakrat letno. 5. Informiranje povzročiteljev Informiranje povzročiteljev odpadkov o vrstah in načinu zbiranja organizira izvajalec na krajevno običajen način. V ta namen izvajalec priskrbi ustrezno propagandno gradivo. 6. Plačilo storitev Stroške v zvezi z ravnanjem s kosovnimi odpadki plača občina oziroma po nalogu občine v sorazmernem deležu povzročitelj. Številka: 352-06/00-9 Moravske Toplice, 21. 12. 2000 Župan: Franc CIPOT, univ. dipl. org., ekon., l.r. Na podlagi 4. in 6. člena uredbe o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list RS, št. 72/93) in 30. člena statuta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 11/99) izdajam ODREDBO O RAZPOREDITVI DELOVNEGA ČASA IN URADNIH UR V OBČINSKI UPRAVI OBČINE MORAVSKE TOPLICE 1. člen Ta odredba določa začetek in konec ter trajanje in razporeditev delovnega časa ter čas za neposredno poslovanje s strankami v Občinski upravi občine Moravske Toplice. 2. člen Delovni čas v Občinski upravi občine Moravske Toplice je razporejen na pet delovnih dni, in sicer: ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek. 3. člen Delovni čas v občinski upravi se razporedi tako, da traja: - ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 7.00 ure do 15.00 ure, - ob sredah od 7.00 ure do 16.00 ure, - ob petkih od 7.00 ure do 14.00 ure, 4. člen Uradne ure za neposredno poslovanje s strankami so: - ob ponedeljkih od 7.30 ure do 14.30 ure, - ob sredah od 7.30 ure do 15.30 ure, - ob petkih od 7.30 ure do 13.30 ure. 5. člen V primerih, ko to narekuje značaj nalog, lahko župan ali po njegovem pooblastilu tajnik občine za celotno upravo ali posamezni del, določi večji obseg uradnih ur, kot je to določeno v 4. členu te odredbe. 6. člen Razporeditev delovnega časa občinske uprave za neposredno poslovanje s strankami se objavi v Lipnici in na primeren način označi v poslovnih prostorih občinske uprave. 7. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu R Slovenije. Številka: 080-05/01-1 Moravske Toplice, dne 16.01.2001 Župan: Franc CIPOT, univ. dipl. org., ekon., l.r. Na podlagi 56. in 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85, 33/89 in Uradni list RS, št. 44/97) in Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 22/97 in 17/2000) ter 16. člena Statuta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 11/99, 2/2001) je Občinski svet občine Moravske Toplice na seji dne 31. januarja 2001 sprejel SKLEP O VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE MORAVSKE TOPLICE ZA LETO 2001 1. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Moravske Toplice za leto 2001 znaša 0,06 SIT. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 01. januarja 2001 dalje. S pričetkom veljavnosti tega sklepa preneha veljati Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št 17/00). Številka: 423-06/01-1 os Moravske Toplice, dne 31. januarja 2001 Župan: Franc CIPOT, univ. dipl. org., ekon., l.r. 5. april 2001 URADNE OBJAVE Na podlagi 99. člena zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 41/99, 36/2000 in 54/2000), 21. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list, RS, št. 72/93,57/94,14/95,26/97,70/97,10/98, 74/98 in 70/00) ter 16. člena Statuta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 11/99, 2/2001) je občinski svet občine Moravske Toplice na seji dne 31. januarja 2001 sprejel PRAVILNIK O DODELJEVANJU SOCIALNIH POMOČI V OBČINI MORAVSKE TOPLICE 1. člen S tem pravilnikom se določajo kriteriji in postopki dodeljevanja socialnih pomoči v Občini Moravske Toplice. 2. člen Do socialne pomoči po tem pravilniku so upravičeni občani s stalnim prebivališčem v občini Moravske Toplice, ki jim je zaradi trenutne materialne ogroženosti nujno potrebna socialna pomoč občine, izkoristili pa so že vse zakonske možnosti za rešitev socialne stiske. Kriterij za dodelitev socialnih pomoči je cenzus, določen v 26. členu zakona o socialnem varstvu, ki je lahko povečan za 50%, ob upoštevanju socialnih razmer upravičenca. 3. člen Občinska socialna pomoč je po tem pravilniku denarna pomoč. Denarna pomoč se dodeli praviloma enkrat letno. 4. člen Upravičenci do socialne pomoči iz prejšnjega člena so: - občan, ki je upravičen do denarne pomoči kot edinega vira za preživljanje. - občan, prejemnik denarnega dodatka po zakonu o socialnem varstvu, - družina, ki prejema denarni dodatek, - posamezniki in družine, ki se zaradi težje bolezni, nesposobnosti za pridobitno delo, elementarne nesreče ali drugih izjemnih razmer, ki pogojujejo tovrstno pomoč, znajdejo v težki materialni situaciji, Upravičenci iz druge in tretje alinee tega člena so upravičeni do socialne pomoči, če so invalidi ali nesposobni za pridobitno delo. 5. člen Enkratna denarna pomoč je namenjena za: - nakup ozimnice in kurjave, - doplačilo letovanj socialno ogroženih otrok, - doplačila zdravstvenih storitev, ki so nujno potrebne, pa jih ne pokriva ZZZS, - plačilo najemnine za stanovanje, - plačilo pogrebnih stroškov, - obdarovanje otrok in občanov, ki se nahajajo v rejništvu in v zavodih, ob novem letu. 6. člen Znesek denarne pomoči se odobri do višine denarnega dodatka po 33. členu zakona o socialnem varstvu, na osebo ali družino, ki je lahko povečana za 50% z upoštevanjem izredno težkih socialnih razmer upravičenca. Denarna pomoč se praviloma izplača neposredno upravičencu, razen za letovanja ter v primeru, ko strokovna služba Centra za socialno delo oceni, da pomoč ne bi bila namensko uporabljena. Doplačilo zdravstvenih storitev se odobri v skladu z določili Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, plačilo najemnin za stanovanje pa v skladu z zakonom o socialnem varstvu. 7. člen Denarna pomoč se lahko upravičencu dodeli v nižjem znesku kot bi mu pripadala po tem pravilniku, ali se mu ne dodeli, če: - se ugotovi, da kljub izkazanemu nizkemu dohodku ni ogrožena socialna varnost upravičenca in družinskih članov; - se ugotovi, da z upravičencem živijo osebe, ki niso družinski člani po zakonu o socialnem varstvu, pa pridobivajo dohodke iz 27. člena zakona o socialnem varstvu skupaj z upravičencem. Center za socialno delo lahko o upravičenosti do denarne pomoči posamezniku in družini uporabi prosto presojo glede dodelitve ali zavrnitve upravičenosti do pomoči. 8. člen Izjemoma, in sicer ob izredno težki materialni ogroženosti posameznika in družine, je mogoče dodeliti denarno pomoč za premostitev trenutne materialne ogroženosti tudi takrat, ko občan presega cenzus po 2. členu tega pravilnika, vendar ne več kot za 50%. 9. člen Plačilo oziroma doplačilo pogrebnih stroškov se lahko poravna za pokojnika, ki je bil prejemnik denarne pomoči po zakonu o socialnem varstvu in nima zavezancev, ki so ga po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89) v času njegovega življenja bili dolžni preživljati. 10. člen Zavezanci, ki so po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih bili v času njegovega življenja dolžni preživljati pokojnika, so oproščeni plačila ali doplačila pogrebnih stroškov v primeru, ko njihovi dohodki ne dosegajo dohodkov po 26. členu zakona o socialnem varstvu, povečanih za 100%. 11. člen Kljub izkazanemu dohodku lahko strokovna služba Centra za socialno delo odkloni plačilo pogrebnih stroškov na podlagi ocene dejanskih razmer zavezancev. Kolikor je pokojnik svoje premoženje pred smrtjo predal drugi osebi ali dedičem, ni upravičen * do povračila pogrebnih stroškov, kot tudi v primeru, da je pokojnik lastnik nepremičnega ali premičnega premoženja. 12. člen V primeru, da je pokojnik lastnik nepremičnega in premičnega premoženja in dediči niso sposobni poravnati pogrebnih stroškov, jih za pokojnika poravna občina. V tem primeru občina priglasi terjatev iz naslova plačila pogrebnih stroškov v zapuščinskem postopku. 13. člen Za pokojnika se poravnajo najnujnejša pogrebna oprema in storitve v višini kot to priznava in izplačuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije kolikor Center za socialno delo ob soglasju občine glede na dejansko situacijo ne odloči, da se stroški najnujnejše pogrebne opreme in storitev plačajo v celoti. 14. člen Sredstva za socialne pomoči zagotavlja občina v proračunu Občine Moravske Toplice. Na podlagi sprejetega proračuna občine za tekoče leto se določi višina sredstev ločeno za pogrebne stroške, doplačila zdravstvenih storitev, plačila najemnin za stanovanje in ostale socialno-varstvene pomoči iz 5. člena tega pravilnika. 15. člen Postopke o socialnih pomočeh vodi in o njih odloča Center za socialno delo Murska Sobota na podlagi pogodbe, ki jo sklene z občino Moravske Toplice. Občani vlagajo zahtevke za dodelitev socialne pomoči na obrazcu »Vloga za dodelitev občinske socialne pomoči« pri Centru za socialno delo Murska Sobota. O prejemnikih socialnih pomoči Center za socialno delo mesečno obvešča Občino Moravske Toplice. Vlogi so dolžni priložiti vsa potrebna dokazila o izpolnjevanju pogojev v skladu z zakonom o socialnem varstvu in s tem pravilnikom. 5. april 2001 URADNE OBJAVE 16. člen Center za socialno delo Murska Sobota preveri podatke iz vloge in dokazil in v roku tridesetih dni od vložitve zahtevka odloči o upravičenosti do občinske socialne pomoči z odločbo. Zoper to odločbo Centra za socialno delo Murska Sobota je možna pritožba, ki jo občan vloži v roku petnajstih dni po prejemu odločbe na naslov: Občina Moravske Toplice, Kranjčeva ul. 3, 9226 Moravske Toplice. O pritožbi zoper odločbo Centra za socialno delo Murska Sobota odloča župan Občine Moravske Toplice. 17. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. Štev.: 152-01/01-1 os Moravske Toplice, 31. januar 2001 Župan: Franc CIPOT, univ. dipl. org., ekon., l.r. Na podlagi prvega odstavka 125. člena Zakona o javnih naročilih - ZJN-1 (Uradni list RS, št. 39/2000) in 30. člena Statuta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 11/99, spremembe - UL RS, št. 2/2001)) izdajam naslednji PRAVILNIK O ODDAJI JAVNIH NAROČIL MALE VREDNOSTI 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik se sprejema v skladu z določili Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000; v nadaljevanju: ZJN-1) in določa obvezna ravnanja neposrednih uporabnikov proračuna Občine Moravske Toplice - naročnikov pri oddaji javnih naročil male vrednosti. Javna naročila male vrednosti so tista naročila, katerih ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, določene v Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije. 2. člen Pri oddaji javnih naročil male vrednosti mora naročnik ravnati v skladu z zakonom in tem pravilnikom tako, da pri nabavi blaga, izvedbi storitev in gradenj ob enaki kakovosti doseže nižjo ceno. Naročati se sme le tak obseg in kvaliteta blaga, storitev ali gradenj, ki ustreza namenu, ki izhaja iz nalog naročnika, pri čemer je treba ravnati kot dober gospodar v skladu z načelom gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev. 3. člen Ravnanje naročnika mora temeljiti na naslednjih načelih: - izbrati je treba najugodnejšo ponudbo glede na merila, ki so specifična za posamezno oddajo javnega naročila, - nobenemu ponudniku se ne sme sporočati ničesar, kar se ne sporoči drugim, - postopek mora biti transparenten, tako da ima vsakdo, ki je zainteresiran, vsak trenutek možnost preveriti fazo oddaje in pravilnost izvajanja postopka, - vse ponudbe je potrebno obravnavati enakopravno. 4. člen Dokumentacija za izvedbo javnega naročila male vrednosti obsega: - zahtevek za izvedbo javnega naročila male vrednosti, - razpisno dokumentacijo: • povabilo k oddaji ponudbe, • obrazec ponudbe, • popis del, blaga oziroma storitev • predračun, • izjavo o izpolnjevanju pogojev iz 41. člena ZJN-1, - poročilo o oddaji naročila male vrednosti, - obvestilo o oddaji naročila male vrednosti - pogodbo. 5. člen Predstojnik naročnika oziroma od njega pooblaščena oseba uvede postopek za oddajo naročila male vrednosti z izdajo zahtevka za izvedbo javnega naročila male vrednosti, v katerem določi tudi odgovorno osebo za vodenje postopka in izvedbo naročila. Odgovorna oseba naročnika vodi vso dokumentacijo o javnem naročilu male vrednosti ločeno za nabavo blaga, izvedbo storitev oziroma gradenj in skrbi za nadzor nad izvajanjem pogodbe oziroma izvedbo javnega naročila. Za pripravo razpisne dokumentacije, zbiranje ponudb in preverjanje cene in kvalitete lahko predstojnik naročnika v skladu s prvim odstavkom 21. člena ZJN-1 sprejme sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila in v njem imenuje strokovno komisijo za ocenitev ponudb. Dokumentacija se za Občino in Občinsko upravo arhivira v arhivu tajništva Občinske uprave, za krajevne skupnosti pa se dokumentacijo arhivira v arhivu Občinske uprave, ki ga vodi računovodstvo. Za uvedbo postopka za naročilo male vrednosti v KS nad vrednostjo 250.000,00 SIT je potrebno soglasje župana. 6. člen Za naročanje blaga, storitev in gradbenih del male vrednosti se uporabljajo naročilnice in pogodbe. Pogodbe podpisuje predstojnik naročnika, naročilnice pa predstojnik ali od njega pooblaščena oseba. II. NAROČANJE BLAGA, STORITEV IN GRADBENIH DEL 7. člen 1. Do vrednosti 1.000.000,00 SIT Za nabavo blaga, storitev in gradbenih del do vrednosti 1.000.000,00 SIT se lahko na podlagi zahtevka za izvedbo javnega naročila male vrednosti uporablja naročilnica. Naročilnica vsebuje naslednje elemente: - naziv in naslov naročnika, - davčno številko naročnika, - datum, - naziv in naslov dobavitelja, - vrsto blaga oziroma storitve, - količino blaga oziroma storitve, - mersko enoto, - ceno, - plačilni rok, - podpis naročnika. Z naročilnicami se naročajo zlasti naslednje storitve: občasne geodetske storitve, oglaševalske storitve, računalniške storitve, svetovalne storitve, notarske, odvetniške storitve, gostinske storitve, občasne tiskarske oziroma razmnoževalne storitve, občasno čiščenje, občasno prevajanje, občasne storitve vzdrževanja in popravil, izobraževalne storitve in druge storitve, ki jih ni možno vnaprej predvideti oziroma so enkratnega značaja ter izdelava razne dokumentacije. Izjema je izvajanje strokovnega nadzora nad investicijami oziroma gradnjami, kjer se z izvajalcem storitve sklene ustrezna pogodba. Cena in usposobljenost ponudnika se preverja na razumen način, ki ustreza naravi naročenega blaga, višini zneska ter dejstvu ali gre za takojšnjo ali odloženo nabavo. Naročilnice je možno uporabljati predvsem za naslednje vrste blaga: darila za poslovne namene, blaga za reprezentanco, strokovno literaturo, knjige, strokovne časopise in revije, pisarniški material in drugo blago, ki ga ni možno predvideti ali je enkratnega značaja. 5. april 2001 URADNE OBJAVE 8. člen 2. Vrednosti nad 1.000.000,00 SIT, do zneska, določenega v Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije Blago, storitve in gradbena dela v vrednosti nad 1.000.000,00 SIT, do vrednosti, določene v Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, se naročajo na podlagi dokumentacije, določene v 4. členu tega pravilnika. Razpisna dokumentacija v primeru gradenj lahko vsebuje tudi tehnično dokumentacijo in načrte. III. LETNE POGODBE ZA NABAVO BLAGA IN IZVEDBO STORITEV 9. člen Če je predmet javnega naročila stalna nabava blaga ali storitev, ki se opravljajo med proračunskim letom in jih po obsegu in časovno vnaprej ni možno natančno določiti, se uporabljajo določila iz 10. in 11. člena tega pravilnika, razen v primerih, kadar gre za nabavo storitev, pri katerih naročnik ne more v celoti določiti cene. V tem primeru lahko naročnik izvede pogajanja in na pogajanja povabi ponudnike, za katere meni, da so usposobljeni izvesti določene vrste storitev. Zlasti se pogajanja izvedejo, kadar so predmet naročila intelektualne storitve, storitve načrtovanja ali druge storitve, ki jih ni možno enakoznačno opisati ali jih opredeliti po vsebini, obsegu ali časovno oziroma ni možno določiti cene storitve. O pogajanjih naročnik vodi zapisnik, v katerega se vpisujejo bistveni pogoji, ki jih nudijo ponudniki. Pri ocenjevanju ponudb lahko naročnik poleg cene uporabi tudi druga merila, navedena v 51. členu ZJN-1. IV. SKUPNE DOLOČBE 10. člen Naročnik pošlje ponudnikom, za katere meni, da so usposobljeni izpolniti javno naročilo, dokumentacijo iz druge alinee 4. člena tega pravilnika, odvisno od vrste (blago, storitev, gradnja) in obsega javnega naročila. Dokumentacijo je potrebno poslati vsem ponudnikom istočasno z navedbo datuma oziroma roka za vrnitev ponudb ter točnega naslova naročnika. Naročnik mora dokumentacijo poslati najmanj dvema ponudnikoma. Rok za oddajo ponudb mora omogočati ponudniku, da pripravi pravilno ponudbo. Rok za oddajo ponudb ne sme biti krajši od 10 dni. Če naročnik ne dobi vsaj dveh pravilnih oziroma sprejemljivih ponudb, postopek zbiranja ponudb ponovi. Če tudi po ponovljenem postopku ni možno pridobiti dveh pravilnih oziroma sprejemljivih ponudb, lahko naročnik sklene pogodbe s ponudnikom, ki je predložil ponudbo ali pa izvede pogajanja s ponudniki, ki so bili pozvani k predložitvi ponudbe. 11. člen Pri ocenjevanju ponudb lahko naročnik poleg cene uporabi tudi druga merila, navedena v 51. členu ZJN-1. Vrstni red pomembnosti meril se določi v razpisni dokumentaciji (v povabilu k oddaji ponudbe) glede na specifičnost javnega naročila. Javno odpiranje ponudb v postopku oddaje javnih naročil male vrednosti se ne izvaja. Izbranega ponudnika se pozove k sklenitvi pogodbe. 12. člen Od ponudnikov se ne zahteva bančnih garancij, temveč eno izmed ostalih vrst finančnih zavarovanj za izpolnitev obveznosti iz 10. točke tretjega odstavka 23. člena ZJN-1. 13. člen Glede usposobljenosti ponudnika za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila, ponudnik ob oddaji svoje ponudbe predloži le izpolnjeno in podpisano izjavo o izpolnjevanju pogojev iz 41. člena ZJN-1. Pred podpisom pogodbe se od izbranega ponudnika lahko zahteva predložitev posameznih dokumentov. V. KONČNE DOLOČBE 14. člen Ponudbe in ostali dokumenti morajo biti vloženi v spis o javnem naročilu male vrednosti, o telefonskem preverjanju in ostalih stikih s ponudniki mora biti izdelan uradni zaznamek, elektronska pošta pa mora biti v spis vložena v tiskani obliki. Dokumentacija se hrani v arhivu naročnika, in sicer najmanj toliko časa, dokler trajajo pogodbeni roki izvajanja posameznega javnega naročila oziroma naročilnice 2 leti, dokumentacija za ostala naročila male vrednosti pa 5 let. Skrbnik pogodbe mora nadzorovati izvajanje pogodbe oziroma izvajanje javnega naročila ter beležiti in uveljavljati morebitne reklamacije. 15. člen Evidenco o naročilnicah in pogodbah v postopkih oddaje naročil male vrednosti, in sicer ločeno za blago, storitve in gradnje za Občino in Občinsko upravo se vodi v tajništvu občinske uprave, za krajevne skupnosti pa se evidenca vodi v računovodstvu občinske uprave. Evidenca javnih naročil obsega: 1. številko in datum javnega naročila, 2. predmet javnega naročila, 3. naziv dobavitelja oziroma izvajalca storitev in njegov sedež, 4. vrednost javnega naročila, 5. proračunsko postavko. Ob koncu proračunskega leta mora biti izdelan skupen prikaz vrednosti naročil in sicer ločeno za blago, storitve in gradnje. 16. člen Zneski iz tega pravilnika se uporabljajo brez DDV, če zakon ali drug predpis ne določa drugače. 17. člen Ta pravilnik se smiselno uporablja tudi za posredne proračunske porabnike. Ta pravilnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 403-05/01-1 Moravske Toplice, dne 11. januarja 2001 Župan: Franc CIPOT, univ. dipl. org., ekon., l. r. OBČINA MORAVSKE TOPLICE Kranjčeva 3 9226 Moravske Toplice telefon: 02 548 17 65 telefon: 02 548 18 10 telefon: 02 548 18 20 telefon: 02 538 15 00 faks: 02 538 15 02 internet: www.moravske-toplice.si E-mail: obcina.moravsketoplice@ moj.net Uradne ure za stranke: ponedeljek od 7.30 do 14.30 sreda od 7.30 do 15.30 petek od 7.30 do 13.30 TIC MORAVSKE TOPLICE Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice telefon: 02 538 15 20; 02 538 15 21 fax: 02 538 15 02 internet: www.moravske-toplice.si E-mail: tic.moravci@siol.net SINERGIJA d.o.o. Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice telefon: 02 538 13 50 fax: 02 538 13 55 E-mail: sinergija@moj.net; sinergija.info@moj.net 5. april 2001 ZA LEPŠE IN PRIJAZNEJŠE OKOLJE Pomladni meseci so meseci pomladanskega čiščenja. Letos bo tradicionalno čiščenje in urejanje okolja v soboto, 7. aprila, in vabimo občane, da se kar najbolj množično vključijo v akcijo »pospravljanja«. Objavljamo tudi razpored odvozov kosovnih in posebnih odpadkov, ki ga bo podjetje Saubermacher &Komunala opravilo v začetku maja. ZBIRANJE KOSOVNIH ODPADKOV V OBČINI MORAVSKE TOPLICE OD 7. DO 14. MAJA 2001 KOSOVNI ODPADKI so: stari štedilniki, pralni stroji, staro pohištvo ... Vozila (avtomobili, traktorji, kmetijski stroji ...) se ne odvažajo! Odvoz bo potekal po naslednjem urniku: PONEDELJEK, 7. 5. 2001 Moravske Toplice, Suhi Vrh, Tešanovci TOREK, 8. 5. 2001 Martjanci, Noršinci, Mlajtinci, Lukačevci, Ivanci SREDA, 9. 5. 2001 Sebeborci, Krnci, Ivanovci, Andrejci, Fokovci, Selo ČETRTEK, 10. 5. 2001 Prosenjakovci, Motvarjevci, Pordašinci, Čikečka vas, Bukovnica, Vučja Gomila PETEK, 11. 5. 2001 Berkovci, Ivanjševci, Kančevci, Lončarovci, Ratkovci, Središče PONEDELJEK, 14. 5. 2001 Bogojina, Filovci Gospodinjstva v omenjenih vaseh prosimo, da kosovne odpadke ZJUTRAJ, NA DAN ODVOZA, POSTAVIJO NA ROB CESTIŠČA. Na Goričkem delu občine prosimo gospodinjstva, da kosovne odpadke odložijo na rob glavne ceste. Prosimo, da upoštevate urnik odvoza kosovnih odpadkov. Zbiranje kosovnih odpadkov je ZA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Če imate še kakšno vprašanje, glede odvoza KOSOVNIH ODPADKOV, nas pokličite po telefonu številka 521-37-20. SAUBERMACHER&KOMUNALA MURSKA SOBOTA in OBČINA MORA VSKE TOPLICE TIC Moravske Toplice, TD Moravci Mor.Toplice, Čista narava Tešanovci, Občina Moravske Toplice pripravljajo v okviru akcije MOJA DEŽELA LEPA IN GOSTOLJUBNA VELIKO SPOMLADANSKO UREJANJE IN ČIŠČENJE OKOLJA V OBČINI MORAVSKE TOPLICE Vse člane društev, klubov, organizacij in druge občane vabimo, da se vključite v spomladansko očiščevalno akcijo, ki bo v vsej občini potekala v soboto, 7. aprila 2001, od 8. do 12. ure Zbirališča kosovnih odpadkov bodo na določenih mestih, od koder jih bo odpeljalo podjetje ČISTA NARAVA. Opozarjam, da je STROGO PREPOVEDANO ODLAGANJE ŽIVALSKIH KOŽ IN DROBOVINE v naravi. Kože odkupuje KOTO v Murski Soboti. Majda Lipič, občinska inšpektorica ZBIRANJE POSEBNIH IN NEVARNIH ODPADKOV V OBČINI MORAVSKE TOPLICE V SOBOTO, 12. 5. 2001 Med posebne in nevarne odpadke uvrščamo: barve, lake, črnila, lepila, umetne smole; škropiva; olja; zdravila; čistila; oljni filtri; kisline; kemikalije; akumulatorji Od 730 do 830 ure Martjanci (za vaškim domom) Od 830 do 930 ure Moravske Toplice (gasilski dom) Od 930 do 1030 ure Tešanovci (pred vaškim domom) Od 1030 do ll30 ure Bogojina (pred zbiralnico mleka) Od ll30 do 1230 ure Selo-Fokovci (pred šolo) Od 1230 do 1330 ure Motvarjevci (vaško gasilski dom) Od 1330 do 1430 ure Prosenjakovci (pred zadružnim domom) Od 1430 do 1530 ure Ratkovci (gasilski dom) Od 1530 do 1630 ure Sebeborci (gasilski dom) Od 1630 do 1730 ure Noršinci (gasilski dom) ZBIRANJE BO LE ZA GOSPODINJSTVA IN JE BREZPLAČNO. 5. april 2001 KULTURA Bogojina OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Tudi letos je bila v Občini Moravske Toplice osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. V obnovljeni kulturni dvorani v Bogojini jo je organiziralo kulturno umetniško društvo »Jožef Košič« iz Bogojine. Na prireditvi so nastopili člani folklornih skupin: KUD »Jožef Košič« Bogojina, KUD »Jozsef Attila« Motvarjevci, glasbeniki KUD »Antal Ferenc« Središče, pevke ženskega pevskega zbora »Talita« Bogojina, pevci moškega pevskega zbora »Anton Martin Slomšek« Martjanci in člani Turističnega društva Filovci. O pomenu slovenskega kulturnega praznika in pesnika Franceta Prešerna je spregovoril profesor Jože Vugrinec. Prireditev je bila dobro obiskana. Jože Matis, podžupan Foto: ARHIV OBČINE Folkloristi iz Motvarjevec med nastopom Moravske Toplice POLJSKA UMETNOST V PROSTORIH OBČINE V prostorih občine Moravske Toplice je bil sredi februarja kulturni dogodek, ki ga številni obiskovalci gotovo ne bodo pozabili. Veleposlanik Republike Poljske v Sloveniji Maciej Szymanski ter predsednik Društva slovensko-poljskega prijateljstva Janus Klim sta bila namreč gostitelja prireditve z naslovom Velikana romantike - Prešeren in Mickieivicz. Uvodoma je dr. Niko Jež med obema največjima pesnikoma romantike potegnil številne paralele ter predstavil prevod pesnitve Konrad Wallenrod poljskega pesnika Adama Mickiewicza. Prevod je odlično opravila prof. Rozka Štefan. V nadaljevanju večera je župan občine Moravske Toplice Franc Cipot odprl razstavo likovnih del slovenskih in poljskih slikarjev, ki so junija lani v Prlekiji, Prekmurju ter Dolenjski sodelovali na likovni koloniji Slovenska pokrajina in njeni ljudje. Na razstavi v prostorih občine Moravske Toplice s svojimi deli sodelujejo slikarji Manja Vadla, Barbara Zawada, Jože Kotar, Katarzyna Stysz, Štefan Marflak in Nikolaj Beer. Geza Grabar KTD Ady Endre Prosenjakovci POT JE DOBRO TRASIRANA Kulturno-turistično društvo (KTD) Ady Endre iz Prosenjakovec je na področju ohranjanja ljudskega blaga opravilo izjemno pomembno poslanstvo. Pred leti so ga krajani tega narodnostno mešanega območja ustanovili prav s tem namenom. Pri svojih projektih so s strani prebivalcev Prosenjakovec ter krajanov številnih okoliških vasi dobili široko in močno podporo. Prav vse prireditve so bile zelo odmevne in zelo dobro obiskane, kar potrjuje, da so v svojih prizadevanjih na pravi poti. To je na letnem pregledu dela na najlepši način orisal predsednik društva Ladislav Sabotin z mislijo: V slogi je moč. V poročilu je potegnil črto pod štiriletno delovanje. V društvo je vključena večina krajanov Prosenjakovec, številni so tudi od drugod. Pohvali so lahko, da so v tem času kar dvakrat na polju, s srpi in kosami v roki. pripravili zelo uspešna prikaza žetve in mlatitve na stari način, obudili so »lüpanje« bučnega semena ter »čejsanje« perja, prikazali pokrivanje kleti s slamo ter ob koncu lanskega leta s starim orodjem - trlicami, kolovrati, statvami še predelavo lanu. Vse etnološke prireditve so med domačini in številnimi gosti - mnogi so prišli tudi iz sosednje Madžarske - naletele na veliko odobravanje. Z množičnim obiskom so ljudje potrdili, da spomin na preteklost ne sme zbledeti. Pri tem so z materialno pomočjo pomembno vlogo odigrali tudi sponzorji, posebej velja izpostaviti delniško družbo Pletilstvo. Predsednik Ladislav Sabotin, ki ima gotovo veliko zaslug za omenjene domiselne in dobro organizirane etnološke prireditve, je v svojem poročilu izpostavil tudi zelo aktivne ljudske pevke. Te so z ubranim petjem tako v slovenskem kot madžarskem jeziku nastopile na domala vseh prireditvah v občini pa tudi na Madžarskem. Plod njihovega zagnanega dela je tudi CD-plošča, ki so jo posnele. Društvo je v kraju gonilna sila tudi za druge oblike družabnega življenja (postavljanje mlaja in kresovanje ob 1. maju), skrbi za urejenost okolja ter z drugimi oblikami dela skuša ustvariti čim boljše pogoje za razvoj turizma. Uspehe društva, ki so lahko primer za to, da je ob pravilnem pristopu ter razumevanju vseh krajanov mogoče izpeljati še tako zahtevne etnološke, kulturne, športne ali druge projekte, so pohvalili tudi številni gostje: predsednik KS Prosenjakovci Vladimir Sapač, predsednik MNSS občine Moravske Toplice Tibor Vöröš, državnozborski poslanec Geza Džuban, predsednik Zavoda za kulturo madžarske narodnosti Laci Göncz ter številni drugi. Med njimi je bila tudi bivša predsednica društva Jožica Vöröš, ki je povedala, da je društvo s svojim delom oživelo vas. Letošnji občini zbor je bil volilni. Štiriletno obdobje je potrdilo, da je novemu vodstvu za prireditve v prihodnje trasirana dobra pot. Izvoljeni so bili novi organi društva, naloge predsednika so zaupali Cvetki Vöröš. Ta je predstavila obsežen programom dela: v aprilu se bodo vključili v slovensko akcijo spomladanskega urejanja in čiščenja okolja, ob prvem maju bo tradicionalno kresovanje s postavitvijo mlaja, zlasti v zimskem času pa bodo pripravili razna predavanja, kvize ter kulinarične in druge razstave. Za poletne mesece pa načrtujejo organizacijo delavnic in izletov. Radi bi pomladili skupino ljudskih pevk, uredili oder v kulturni dvorani, še naprej pa bodo sodelovali tudi z društvi in skupinami iz sosednje Madžarske. Geza Grabar 5. april 2001 MLADA LIPNICA OŠ FOKOVCI POČITNIŠKE AKTIVNOSTI NA OSNOVNI ŠOLI FOKOVCI PUSTNI TOREK Bil sem kavboj, moja sestrica je bila pikapolonica. V šoli nas je obiskal pozvačin. Izdelovali smo tudi maske. Ko sem prišel domov, sva šla s sestrico od hiše do hiše. Jože Fartelj, 1. r. V torek je bil pust. V šolo smo prišli namaskirani. Vsi smo bili zelo veseli. V šolo je prišel pozvačin. Zelo je bil okrašen. Pozvačin je učiteljici dal mleko. Bila sem deklica. Jedli smo krofe. Martina Kučan, 1. r. Prva dva dni počitnic smo na Osnovni šoli Fokovci imeli različne počitniške aktivnosti za učence. Aktivnosti so pripravili in vodili učitelji ter ostali delavci šole. Dečki smo igrali namizni tenis, deklice odbojko, drugi smo kuhali, mlajši učenci pa smo izdelovali maske iz papirja. Zelo zanimivo je bilo pri modelarstvu, kjer smo izdelovali avtomobile iz lesa. Tisti, ki imajo radi nemški jezik, so se ukvarjali z nemško igrico Hans im Gluck. Nekaj več kot 40 učencev nas je tako dva počitniška dopoldneva preživelo na šoli. Aktivnosti so bile zanimive in všeč nam je bilo, da so tudi učitelji sodelovali v igrah z nami. Tudi v naslednjih zimskih počitnicah si želimo podobnih aktivnosti. Skupnost učencev šole PUST Danes je veseli pust, vsi smo mastni okoli ust, saj povsod že krofi dišijo in pisane maske se veselijo. Tudi pozvačin je k nam prišel in nas z ježevko dodobra ogrel. S pustom bi radi zimo pregnali, da bi lahko se na soncu igrali. Učenci 3. r. OŠ Fokovci IMELI SMO ŠPORTNI DAN V četrtek smo imeli športni dan. Šli smo drsat v Mursko Soboto. Tam smo si sposodili drsalke in šli na led. Bilo je lepo. Žiga Balajc, 1. r. Zjutraj sem vstal dobre volje. Nato sem se odpeljal v šolo. V šoli smo imeli zajtrk in se razdelili v dve skupini. Ena skupina se je odpeljala na drsališče. Tam smo si nadeli drsalke in se šli drsat. Ko sem stopil na drsališče, si nisem upal drsati. Ko je stopil še moj prijatelj Rok, sva vozila kroge. Potem sva se šla lovit. Nato smo se odpeljali domov. Mario Nemec, 2. r. OŠ BOGOJINA ZMAGOVALCI KVIZA O PREŠERNU Na fotografiji so zmagovalci kviza na predmetni stopnji. Pomerili so se v znanju o življenju in delu Franceta Prešerna, največjega slovenskega pesnika, in se uvrstili v finalni del kviza, v začetku februarja ob slovenskem kulturnem prazniku. Od leve proti desni stojijo: Benjamin Puhan (8. r.), Urška Nežič (8. r.), Tina Berden (5. r.), Anja Cipot (8. r.), Miša Cipot (7. r.), Ines Kolarič (6. b), Urška Roudi (6. a). Pokazali so veliko znanja. Čestitamo! ZIMA BREZ SNEGA Zima je prišla, vendar brez snega, otroci žalostno gledajo v nebo, le kdaj se sankati bo šlo? Zvončki cingljajo: CIN, CIN, CIN, le kje hodiš snežec potepin? Kako bo dedek Mraz peljal darila vsa, ko pa ni snega? CIN, CIN, CIN, le kje hodiš snežec potepin? Saša Klar 5. r PRIDI, BELI SNEG Zima je prišla z neba, a ne pada nič snega. Otroci si ga želimo, a nič ga ne dobimo. Cin, cin, cin ... Pridi, pridi beli sneg, pobeli nam ves breg. Vrni nam veselje in smeh. Cin, cin, cin ... 5. april 2001 MLADA LIPNICA OŠ BOGOJINA Upam, da prideš kmalu, da te ne bo tako hitro pobralo. Cin, cin, cin ... Počitnice vesele bodo, ker sneg nam dal bo dobro voljo. Tanja Temlin 5. r VIDIM TEBE Ko gledam spomladanske cvetlice, vidim tebe. Ko se doma opazujem v ogledalu, vidim tebe. Žariš kot jutranji žarek, ki me zjutraj žametno boža, zvečer, ko v postelji te sanjam, vidim tebe. Moja ljubezen do tebe ne bo nikoli usahnila. Zmeraj, ko sem v mislih pri tebi, vidim tebe. Najina ljubezen je neminljiva in to zato vedno pred očmi, draga moja, vidim tebe. Ločila naju bo lahko samo nesrečna smrt in tudi takrat bom videl le tebe. Uroš Flisar in Benjamin Puhan, 8. r KO TE NI Ko te ni, vsa žalostna in nema sem, ko te ni, moje srce po tebi hrepeni. Ko si tu, vsa srečna in vesela sem, ko te ni, srce mi moje zaledeni. Ko si tu, mi pri srcu je toplo in zelo sladko, ko te ni, si moje srce zelo te želi. Ko si tu, srečna sva oba, saj zelo se ljubiva, ko te ni, žalost se v srcu mi budi. Ko si tu, nama je lepo in sonce je presvetlo, ko te ni, mi po licu solza polzi in srce se jezi Ko si tu, tvoje bližine želim si prav močno, ko te ni, se v mojem srcu roža suši. Emanuela Ošlaj in Urška Puhan, 8. r ZAKAJ? Moji pogledi k tebi uhajali so. Zakaj? Srce močno bilo mi je, ko zaslišala sem te. Zakaj? Počutila sem se kot ujeta srna, ki ne ve ne kod ne kam, ko pogledal si me. Zakaj? Ko gledala sem te dan za dnem v objemu drugega dekleta, srce krvavelo je za tabo, zakaj? Zdaj razumem, kaj godilo se mi je. Zaljubila v tebe sem se, a ti v mene ne. Zakaj? Morda zaradi mojega izgleda, morda zaradi slabega slovesa. Zakaj? Odgovore iskala sem v temnih nočeh ter v svetlih dneh, a odgovora ni. Zakaj? Zdaj prepozno je že, saj našla odgovore sem in v drugega zagledala se. Zakaj? Aleksandra Ošlaj, 8. r DVOJEZIČNA OS PROSENJAKOVCI Pri delu v literarno dopisnem krožku na DOS Prosenjakovci smo se odločili, da bodo učenci 5. razreda predstavili literarna besedila na temo: »NAŠ ODNOS DO MUČENJA IN ZANEMARJANJA ŽIVALI.« V razredu nas je deset, učenke: Martina, Patricija, Andreja, Rebeka, Renata, Monika, učenci: Jože, Aljoša, Kristjan, Matjaž in mentor Janko Durič. Poleti, ko je stric oral njivo, so bile v njegovi bližini štiri štorklje. V suhi in na sveže obrnjeni, nekoliko vlažni zemlji so iskale svojo hrano. Ena od štorkelj se je približala cesti v trenutku, ko je po njej z veliko hitrostjo pripeljal voznik. Štorkljo je zadel in ta se je nemočna prevrnila v jarek. Stric je dogajanje hitro opazil, zato je ugasnil traktor in se začel tiho približevati kraju žalostnega dogodka. Vznemirjene so postale tudi preostale tri odrasle štorklje, vse je kazalo na to, da je ponesrečene štorklja bila iz iste družine. V tistem trenutku je dejal: »Bil sem prepričan, da je mrtva.« Voznik avtomobila z madžarsko registrsko tablico je odpeljal naprej, ne da bi zmanjšal hitrost vožnje. Stric je dvignil štorkljo in jo takoj odnesel domov. V njegovih rokah se je začela prebujati iz omotičnega spanca in kazati znake življenja. Pokazal jo je tudi nam, nato pa jo je odpeljal na veterinarsko postajo v Moravske Toplice. Nekaj dni kasneje smo izvedeli, da je štorklja popolnoma ozdravela in sama odšla nazaj v naravo. Najbolj od vsega sem si želela, da je našla svoje štorklje. * * * Renata Jošar Zakaj se nekateri ljudje ne zavedajo, da tudi živali imajo pamet, dušo in srce? Mnogi imajo doma muce, pse, krave, prašiče in druge živali. Pomislite, ponudite svojim živalim pogoje za normalno življenje, jim date vsak dan vodo in hrano? Živali potrebujejo tudi ljubezen in skrb! Mnogi se žal tega ne zavedajo in mučijo živali na različne načine. Najslabše končajo zavržene muce, ki jih ljudje kar odvržejo iz avtomobilov daleč od doma. Zapuščeni psi tavajo po vaseh in mestih in so vsem v napoto. Takšne živali zbolijo, postanejo podhranjene in najpogosteje končajo svoje žalostno življenje pod streli lovskih pušk. Različni mladiči so nam ljubki in jih ne zavržemo, ko pa se začnejo razmnoževati, so nam v breme. Njihovo razmnoževanje lahko preprečimo, živali kastriramo ali pa jih v zavetišču ponudimo drugim lastnikom. Pomislimo, kako bi se počutili ljudje, če bi nas starši zavrgli? Ah saj res, to se žal dogaja tudi otrokom in drugim nemočnim ljudem! Andreja Pucko Zelo rada imam živali. Doma jih imamo kar nekaj: zajčke, perutnino, muce in psa. V prihodnje si želim tudi ribice v akvariju. Sem zelo proti temu, da bi živali mučili. Tudi v svoji okolici na to opozarjam svoje vrstnike, saj so živali naše življenjske sopotnice, brez katerih jaz ne bi mogla živeti. So pa ljudje, ki so zelo »grdi« in mučijo živali. Primerov je nešteto in nekatere bom na kratko predstavila: - Nekdo, ki svoje muce ni več maral, ker je opravljala potrebo na prepovedanem mestu v hiši, jo je zvezal v vrečo in živo odvrgel v gozdu. - Poznam več primerov, ko lastniki svoje starejše pse, ki več niso najboljši čuvaji, dajo ustreliti. - Mnogi se ne zavedajo, da tudi živali v hlevu, krave in svinje, potrebujejo pozornost; nekateri jih ne cenijo, čeprav jim vsak dan dajejo mleko in tudi meso. - Hitro uničujemo tudi majhne vodne živali v jezerih, potokih in mlakah, ko peremo cisterne in škropilnice ter spuščamo v vode odplake in odpadke. - Na gozdne živali niti ne pomislimo, divjega zajca že dolgo nisem videla, čeprav se rada sprehajam po gozdu. Ali to pomeni, da smo jih z neprijaznim načinom kmetovanja že skoraj iztrebili? - V zimskem času so mnoge ptice obsojene na lakoto in trpijo pomanjkanje hrane. Tudi mladi se premalokrat spomnimo, da bi jim nastavili zrnja. - Tudi šoferji, ki z veliko hitrostjo vozijo svoje avtomobile, pogosto ubijejo številne živali, ki v tistem trenutku prečkajo cesto: sme, ježke, muce in druge. V naši skupini učencev si bom zelo prizadevala, da bomo opozarjali druge, kako mnoge živali trpijo pomanjkanje najrazličnejših stvari: hrane, vode, varnega zavetja, skrbi lastnikov in nenazadnje tudi ljubezni. Morda se sliši čudno, a je res tako, tudi živali potrebujejo našo ljubezen, ker nam jo znajo vrniti. Pri našem psičku se o tem lahko vsak dan znova prepričam. Martina Šebok 5. april 2001 KMETIJSTVO PROGRAM FINANČNIH INTERVENCIJ V KMETIJSTVO Z RAZPISOM V OBČINI MORAVSKE TOPLICE V LETU 2001 SPLOŠNI POGOJI ZA PRIDOBITEV FINANČNIH INTERVENCIJ Upravičenci za pridobitev finančnih intervencij so občani - fizične osebe s stalnim bivališčem v Občini Moravske Toplice, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, in društva z območjem delovanja in sedežem v Občini Moravske Toplice. Zahtevki za pridobitev finančnih intervencij se vlagajo trikrat letno (osebno v vložišču ali poslano s priporočeno pošto) na Občinski upravi Občine Moravske Toplice, Kranjčeva 3, Moravske Toplice, in sicer v naslednjih rokih: za mesece vlaganje zahtevkov od januarja do aprila 2001 od 07. 05. do vključno 18. 05. 2001 od maja do avgusta 2001 od 03. 09. do vključno 14. 09. 2001 od septembra do decembra 2001 od 17. 12. 2001 do vključno 04. 01. 2002 Zahtevek mora vsebovati vlogo na pripravljenem obrazcu, plačan račun in kopijo obrazcev o kmetijskem gospodarstvu. Pri postavkah nakup apnenca in mulja in nakup semena strniščnih dosevkov ter deteljnih in travnih mešanic se pri posamezni postavki ne izplačujejo zneski subvencij, ki so nižji od 5.000,00 SIT. UKREPI PROGRAMA FINANČNIH INTERVENCIJ V KMETIJSTVO V OBČINI MORAVSKE TOPLICE V LETU 2001 ZAVAROVANJE POSEVKOV Subvencionira se 30 % zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov občanom s stalnim bivališčem v Občini Moravske Toplice pod pogojem, da zavarovalniška hiša nudi dodaten popust v višini 15 %, kar predstavlja polovico pro-centualnega zneska subvencioniranja občine. Navedena višina subvencije velja tudi za zelenjadnice in trajne nasade ter ni dodatno omejena z zneski po hektarju. Subvencijo uveljavlja zavarovalna hiša v imenu svojih zavarovancev. NAKUP APNENCA IN MULJA Za potrebe apnenja tal se kot agromelioracijski ukrep sofinancira do 50 % cene apnenca in apna ter do 100 % cene karbonatacijskega mulja. Cena prevoza pri nakupu mulja se ne sofinancira. NAKUP SEMENA STRNIŠČNIH DOSEVKOV TER TRAVNIH IN DETELJNIH MEŠANIC Zaradi izboljšanja tal in povečanja krmnih površin se sofinancira nakup strniščnih dosevkov, travnih in deteljnih mešanic do višine 50 % vrednosti računa. NAKUP OPREME Sofinancira se nakup opreme pri preureditvah ali novih investicijah v višini do 30 %, vendar višina sofinanciranja ne more biti nižja od 50.000,00 SIT in ne višja od 500.000,00 SIT. Predmet sofinanciranja niso gradnje objektov ter nakupi traktorjev in priključkov. Med opremo se štejejo: • oprema za vse vrste hlevov (tudi hladilne naprave) in druge objekte, potrebne za kmetijstvo • potrebni material za napravo trajnih nasadov, mreža proti toči • rastlinjaki za vzgojo in proizvodnjo sadik. Pri vlaganjih v trajne nasade mora vlagatelj obdelovati skupno vsaj 1 ha vinogradov ali sadovnjakov. Za sredstva lahko zaprosijo samo upravičenci, ki zaradi objektivnih razlogov niso uspeli pridobiti nepovratnih sredstev iz različnih za to namenjenih državnih virov po objavljenih razpisih. ČEBELARSTVO Čebelarskim društvom v občini in Vzgojno izobraževalnemu centru za čebelarstvo v Prosenjakovcih se • do višine 100 % financira nakup naprav oz. instrumentov za zdravljenje čebel, ocenjevanje kvalitete medu ipd. ter urejanje VIC za čebelarstvo v Prosenjakovcih • do višine 30 % sofinancira nakup sladkorja za zimsko krmljenje čebel. Omenjeni ukrepi so bili sprejeti v okviru proračuna Občine Moravske Toplice na seji Občinskega sveta občine Moravske Toplice dne 26. 3. 2001 in veljajo za leto 2001. Za navedene ukrepe je zagotovljenih 7,600.000,00 SIT. Ukrepi predstavljajo le del predlaganega programa, vendar zaradi omejenih sredstev realizacija širše zastavljenega programa ni mogoča. Vink Kranjec NABERGOJ veterinarski inženiring Moravske Toplice d.o.o. OBVESTILO 0 AKCIJAH V LETU 2001 PRAŠIČI Cepljenje prašičev proti rdečici (cepi se prašiče od 12 tedna starosti dalje) Ponedeljek, 09.04.2001: Martjanci, Noršinci Torek, 10.04.2001: Mlajtinci, Lukačevci, Ivanci Sreda, 11. 04. 2001: Filovci, Bogojina Četrtek, 12.04.2001: Moravske Toplice, Tešanovci Petek, 13.04.2001: Sebeborci, Krnci, Ivanovci Torek, 17.04.2001: Kančevci, Ratkovci, Lončarovci Sreda, 18.04.2001: Ivanjševci, Središče, Berkovci Četrtek, 19.04.200: Prosenjakovci, Pordašinci, Motvarjevci Petek, 20.04.2001: Bukovnica, Čikečka vas Ponedeljek, 23.04.2001: Vučja Gomila, Andrejci Torek, 24.04.2001: Fokovci, Selo V letu 2001 cepimo z vakcino, ki je bolj varna in je manj neprijetnih reakcij. Da bi bila zaščita daljša, cepljenje ponavljamo po šestih tednih (od 23. 5. 2001 dalje). Naročila za cepljenje svinj proti rdečici sprejemamo do petka, 6. 4. 2001. PSI Cepljenje psov, starejših od štirih mesecev, proti steklini je obvezno. Torek, 17.04.2001 Martjanci od 14.00 do 15.20 Noršinci od 15.30 do 16.30 Sreda, 18.04.2001 Mlajtinci, Lukačevci od 14.00 do 15.30 Ivanci od 15.45 do 16.30 Četrtek, 19.04.2001 Bogojina od 14.00 do 15.30 Ivanci 15.45 do 16.30 Petek, 20.04.2001 Sebeborci od 14.00 do 15.30 Krnci od 15.45 do 16.15 Ponedeljek, 23.04.2001 Ivanovci od 14.00 do 14.45 (gasilski dom) 5. april 2001 KMETIJSTVO Ivanovci od 15.00 do 15.30 (mlekarna pri Bedeniku) od 15.45 do 16.10 (mlekarna Kološvari) Tešanovci od 16.30 do 17.45 (gasilski dom) Torek, 24.04.2001 Vučja Gomila od 14.00 do 15.20 (gasilski dom) Selo od 15.40 do 16.45 (gasilski dom) Sreda, 25.04.2001 Andrejci od 14.00 do 15.20 (gasilski dom) Fokovci od 15.45 do 16.45 (gasilski dom) Četrtek, 26.04.2001 Čikečka vas od 14.00 do 14.30 (mlekarna) Moravske Toplice-Cuber (gasilski dom) od 14.50 do 15.30 Suhi Vrh (gasilski dom) od 15.45 do 16.15 Ponedeljek, 30.04.2001 Pordašinci od 14.00 do 14.30 (gasilski dom) Motvarjevci od 14.45 do 15.45 (stara šola) Bukovnica od 16.00 do 16.30 Četrtek, 03.05.2001 Kančevci od 14.00 do 14.30 (gasilski dom) Lončarovci od 14.45 do 15.10 (zgoraj pri Horvatu) od 15.20 do 16.00 (gasilski dom) Petek, 04.05.2001 Ivanjševci od 14.00 do 14.30 (gasilski dom) Središče od 14.45 do 15.15 (gasilski dom) Ponedeljek, 07.05.2001 Ratkovci od 14.00 do 14.30 (gasilski dom) Berkovci od 14.45 do 15.15 (gasilski dom) Prosenjakovci od 16.00 do 17.00 (dvorišče gostilne Jošar) Cena cepljenja je 5.500 SIT. Obvezno prinesite s seboj knjižice o cepljenju psov. Tisti, ki zaradi kakršnega koli razloga ne more pripeljati psa na cepljenje v svojem kraju, lahko to stori v času od 26. 03. 2001 do najpozneje 10 .05. 2001 v naši veterinarski ambulanti v Moravskih Toplicah od ponedeljka do petka med 8.00 in 18.00. Za cepljenje na domu zaračunavamo 2000 SIT po dvorišču (ne po psu). Obvezna splošna TUBERKULINIZACIJA GOVED, starejših od 6 tednov, se bo opravljala v občini Moravske Toplice od 8. 5. 2001 do 23. 5. 2001. Marko Nabergoj dr. vet. med. Mladi gospodarji: Franc Vitez iz Tešanovec VZORNA KMETIJA - PONOS KRAJA IN OBČINE Tešanovci, tipična panonska vas v občini Moravske Toplice, kjer stojijo hiše v ravni vrsti vzdolž obeh strani ceste, so bili z obsežnimi in bogati njivskimi kompleksi že nekoč daleč poznani kot močna kmetijska vas. Tradicijo kmetovanja v kraju nadaljujejo številni mladi kmetje, med njimi je tudi Franc Vitez. Feri, kot mu po domače pravijo, je kmetijo prevzel že v začetku 90. let in nadaljuje bogato tradicijo kmetovanja Vitezovih. In mladi, še ne 35-letni gospodar je na dobri poti, da se bo kmetija še naprej razvijala in utrjevala kot ena najnaprednejših daleč naokoli. ZAČETKI »Že od nekdaj sem bil močno navezan na zemljo. Zato ni bila težka odločitev, kam po osnovni šoli. Po srednji kmetijski šoli v Rakičanu pa sem se odločil še za študij na biotehniški fakulteti,« se je predstavil mladi gospodar. Feri si je že pred desetimi leti ustvaril družino: iz sosednje Vučje Gomile je pripeljal ženo Darjo, ob očetu Jožetu in mami Amaliji pa sta v pomoč na kmetiji, kjer dela kljub mehanizaciji nikoli ne zmanjka, tudi sinova: 10-letni Denis in polovico mlajši Jan. »Naša kmetija je v prvi vrsti poljedelska, saj obdelujemo blizu 35 hektarjev zemlje, od tega imamo 10 hektarjev lastnih površin, ostalo pa v najemu. Vse do avgusta lansko leto smo bili usmerjeni tudi v živinorejsko proizvodnjo, saj smo za znanega kupca v turnusu vzredili tudi do 20 govejih pitancev. Zaradi znane krize v govedoreji smo bili po več kot desetih letih prisiljeni začasno prekiniti kooperacijsko proizvodnjo. Vendar smo prepričani, da se bodo razmere uredile in bomo hleve ponovno napolnili z govejimi pitanci,« pravi Feri. Zaupal nam je tudi, da so bili v 80. letih resneje usmerjeni v mlečno proizvodnjo, vendar so jo zaradi pomanjkanja delovne sile v najbolj kritičnih trenutkih morali opustiti. DOBRO OPREMLJENA KMETIJA Da sodobni hlev, ki so ga v drugi polovici lanskega leta tudi renovirali, ne bi sedaj povsem sameval, so v njem začasno uredili stojišče za prašiče pitance, v lastni režiji pa pitajo še osem telet. »Če se razmere ne bodo uredile, bomo morali goveji hlev v celoti preurediti.« pravi. »Razmere so toliko hujše, saj smo za pitanje telet jeseni s silažno krmo napolnili okrog 100 kubičnih metrov velik silos, na zalogi pa imamo še 18 kubičnih metrov koruznega zdroba.« Močno jih je prizadela tudi lanska katastrofalna suša, ko je znašal izpad dohodka samo pri sladkorni pesi več kot tri milijone tolarjev, da trenutno polovični izpad turnusa pri govejih pitancih niti ne omenjamo ... Vitezova kmetija je dobro opremljena s kmetijsko mehanizacijo, saj poleg strojev za osnovno in dopolnilno obdelavo tal premore vse vrste sejalnic, kombajna za žitarice in sladkorno peso. Delo s stroji opravi Feri, prek soboškega strojnega krožka, katerega član je, pa uslužnostno dela tudi za druge. DRUGO DELO Kljub številnim obveznostim na zemlji, mu ostane še čas za druge aktivnosti: je vaški predsednik, kot podpredsednik je aktiven tudi v domačem gasilskem društvu, pa tudi v Kmetijski zadrugi Martjanci, Strojnem krožku Murska Sobota, evangeličanski Cerkveni občini Moravske Toplice, pri folklori v domačem kraju, in še bi lahko naštevali. Po Ferije-vi zaslugi pa njihova polja niso samo pridelovalne, temveč že vrsto let tudi poskusne površine, kjer opravljajo sortne poskuse s pšenico in koruzo, preizkušajo pa tudi delovanje fungicidov. Franc je promotor za hišo Novartis. IN NAČRTI? »Če se bodo razmere na področju govedoreje ponovno vrnile v ustaljene tirnice - upam, da že kmalu, saj drugače marsikatera govedorejska kmetija ne bo zdržala vse večjih bremen, bomo v ustaljenem obsegu nadaljevali tudi v prihodnje. Zaradi možnosti uporabe geotermalne vode iz dober kilometer oddaljenega zdravilišča v Moravskih Toplicah za potrebe zelenjadarstva, ne izključujem možnosti, da se bomo morda tudi sami kot dopolnilne dejavnosti lotili pridelovanja vrtnin,« je kratek Feri. Vitezovi, gotovo tudi po zaslugi Darje, ki je kmetijski tehnik in je kot poslovodja zaposlena v kmetijski prodajalni martjanske zadruge v Fokovcih, se močno trudijo tudi za čim lepšo urejenost domačije. Že pred leti so nadzidali stanovanjsko hišo ter jo skupaj z gospodarskim poslopjem preuredili. Vsi ti uspehi niso ostali neopaženi. V akciji tednika Vestnik za naj kmetijo 2000 so dobili priznanje, prav tako lani pa je bila njihova domačija izbrana med tri najlepše urejene v občini. Geza Grabar Foto: GEZA GRABAR VITEZOVI: mladi gospodar Feri, žena Darja, sin Denis, oče Jože, mama Amalija in sin Jan 5. april 2001 ŽIVLJENJE OB MEJI/ELET A HATAR MELLETT Raziskovalna študija EKONOMSKI POLOŽAJ MADŽARSKE NARODNE SKUPNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI Razvojna agencija Sinergija je konec preteklega leta kot soizvajalec sodelovala z nosilcem raziskave Razvojnim centrom Lendava pri izdelavi študije z gornjim naslovom. Naročnik študije je bilo Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj in zajema naslednje vsebinske sklope: analiza stanja (diagnostika); ocena stanja z opredelitvijo ključnih pospeševalnih in oviralnih značilnosti za razvoj narodnostno mešanega območja; valorizacija dosedanjega načina spodbujanja ekonomske osnove avtohtone madžarske narodne skupnosti s predlogi sprememb. Naj povzamemo nekaj glavnih ugotovitev raziskovalne študije. Na ustavnopravni in zakonodajni ravni je status avtohtone madžarske narodne skupnosti (tudi v primerjavi z državami Evropske unije) vzorno urejen. Usmeritev države, da finančno podpira uresničevanje ustavno zajamčenih pravic pripadnikov avtohtone madžarske narodne skupnosti in njihov gospodarski razvoj, je vsekakor pozitivna. Je pa negativno dejstvo, da država pri pospeševanju gospodarskega razvoja avtohtonih narodnih skupnosti premalo upošteva specifiko in različne startne pozicije obeh skupnosti - bistveno slabši ekonomski položaj in slabše razvojne možnosti za pripadnike madžarske v primerjavi z avtohtono italijansko narodno skupnostjo. Prav vse občine, na območju katerih živijo pripadniki avtohtone madžarske narodne skupnosti, so uvrščene med območja s posebnimi razvojnimi problemi (ekonomsko šibka območja, s strukturnimi problemi, z omejenimi dejavniki in razvojno omejevana obmejna območja) - narodnostno mešano območje ob slovensko-madžarski meji je gospodarsko izrazito nerazvito, demografsko ogroženo agrarno območje z nadpovprečno brezposelnostjo. Demografski trendi so na območju občin, v katerih živijo pripadniki avtohtone madžarske narodne skupnosti, izrazito neugodni: pospešena depopulacija (zmanjševanje števila prebivalcev, odseljevanje - ‘beg možganov'); velika strukturna neravnovesja (staranje - velik delež starejših, zmanjševanje števila rojstev, gospodinjstva brez naslednikov, ...); izredno nizka izobrazbena struktura prebivalstva (tudi brezposelnih); pretežno ostarelo kmečko prebivalstvo. Kljub ugodni geografski legi (‘most med vzhodom in zahodom') in ugodnim potencialnim izhodiščem (‘narodnostna raznolikost kot pomemben potencial oz. mehanizem razvoja podjetniških aktivnosti v okolju') narodnostno mešano območje ni atraktivno za življenje in delovno angažiranje izobražencev in podjetnikov, niti domačinov niti priseljencev z drugih območij Slovenije - več ljudi se izseljuje kot priseljuje. Največ delovno aktivnega prebivalstva na narodnostno mešanem območju še vedno zaposlujejo velika industrijska podjetja (ki permanentno zmanjšujejo število delovnih mest), zmanjšuje se tudi število kmetov pa tudi na področju malega gospodarstva število gospodarskih subjektov in število zaposlenih več ne narašča, prej stagnira. Kratkoročno na področju zaposlovanja in brezposelnosti ni za pričakovati nobenega izboljšanja, kvečjemu le poslabšanje stanja. Območje, na katerem živijo pripadniki avtohtone madžarske narodnosti, zaostaja za slovenskim povprečjem prav po vseh kazalnikih gospodarske razvitosti in uspešnosti. Temeljne oviralne značilnosti gospodarstva tega območja so: kmetijstvo kot prevladujoča gospodarska panoga, usmerjenost v proizvodnjo klasičnih produktov in opravljanje storitev z nizkim vložkom znanja in nizko dodano vrednostjo, pretežna usmerjenost na lokalno in slovensko tržišče ter inovacijsko mrtvilo, kar lahko vzdržuje stagnacijo ali celo pospeši nazadovanje. Tudi kmetijstvo narodnostno mešanega območja ima kot razvojni potencial pretežno oviralne značilnosti. Najpomembnejše med njimi so: neugodna starostna struktura kmetov (‘ostarele kmetije'), razdrobljenost parcel in majhnost družinskih kmetij ter njihova pretežna orientiranost v nerentabilno proizvodno klasičnih poljščin (pšenica, koruza...). Podpovprečno je tudi stanje na področju materialne (komunalne) infrastrukture (zastarelost vodovodnih omrežij, neizgra-jenost kanalizacijskih omrežij s čistilnimi napravami, podpovprečna pokritost s telekomunikacijskimi omrežji, ponekod tudi odsotnost ulične razsvetljave). Pri tem je potrebno posebej izpostaviti, da so pokazatelji za območje občin Goričkega na žalost še veliko bolj neugodni kot so skupni podatki. Med nujnimi ukrepi za zmanjševanje razvojnih slabosti in nevarnosti ter izkoriščanje razvojnih prednosti in slabosti narodnostno mešanega območja (v nadaljevanju: območje) je po ugotovitvah študije potrebno uveljaviti zlasti naslednje: • Celovit razvoj območja mora postati prioritetna naloga države in lokalnih skupnosti. • Država mora prevzeti večje finančno breme vlaganj v komunalno in gospodarsko infrastrukturo na območju kot doslej ter vzpodbujati strateška partnerstva in tuja vlaganja na to območje. • Potrebno je vzpodbujati podjetniško iniciativo ter inovacije na območju - poiskati in izobraziti podjetnike, jim zagotoviti kvalitetno intelektualno gospodarsko infrastrukturo in startni kapital. • Nujno je potrebno motivirati in tudi z dodatnimi državnimi sredstvi spodbujati izobraževanje in usposabljanje na območju živečega prebivalstva. • Strokovno in finančno je potrebno podpreti prestrukturiranje kmetijstva in zagotoviti sredstva tudi za ustvarjanje infrastrukturnih in drugih pogojev za realizacijo tistih razvojnih projektov na območju, ki bodo zagotavljali produktivna delovna mesta in eksistenco večjemu številu kmetov in brezposelnih oseb (tudi na manjših kmetijah). * Med prebivalci območja je potrebno ustvariti in vzdrževati pozitiven odnos do podjetniških tveganj in ter jih s permanentno pozitivno promocijo osveščati, da so podjetniki in ustvarjalni posamezniki gibalo slehernega razvoja - vplivati na prevrednotenje vrednot v okolju. • Pri pospeševanju gospodarskega razvoja avtohtonih narodnih skupnosti v Sloveniji je potrebno upoštevati razlike v gospodarski razvitosti obeh območij, na katerih živijo pripadniki obeh skupnosti in zaradi slabših startnih pozicij uvesti dodatne vzpodbude za avtohtono madžarsko narodno skupnost • Potrebno je spremeniti zadevno zakonodajo tako, da se (namesto dosedanjih ‘ugodnih' posojil) uvede kombiniran sistem -nepovratna sredstva in ugodna posojila ter da se pospešuje gospodarski razvoj narodnostno mešanega območja kot celote in ne le pripadnikov madžarske narodnosti. Uveljaviti bi bilo potrebno tudi cenejše oblike zavarovanj, zlasti za manjša posojila ter skrajšati roke od oddaje vlog do odobritve sredstev. Navedli smo zgolj glavne ugotovitve študije, ki ne prikažejo vseh dejstev (problemov, potencialov), niti vseh predlogov izboljšav. Zainteresiranim je študija na vpogled pri nosilcu izvedbe in tudi na sedežu Razvojne agencije Sinergija v Moravskih Toplicah, Kranjčeva ul. 3, telefon 538-13-50. Stanislav Sraka, univ. dipl. org. Direktor Razvojne agencije Sinergija Direktor Razvojne agencije Sinergija 5. april 2001 ŽIVLJENJE OB MEJI/ÉLET A HATÁR MELLETT A magyar nemzeti ünnep kapcsán "ITT AZ IDŐ MOST VAGY SOHA!" Az 1848-as forradalomra emlékezett az idén is ünnepélyesen a magyar nemzeti ünnep, március 15-e kapcsán Moravske Toplice Község Magyar Nemzeti Önigazgatási Közössége. Az ünnepély a pártosfalvi faluotthon zsúfolásig megtelt termében zajlott. Ezt megelőzően a magyar nemzetiségi közösség képviselői elhelyezték az emlékezés koszorúit a szentlászlói és a pártosfalvi kopjafánál. Vörös Tibor, a községi magyar nemzeti önigazgatási közösség elnöke ünnepi beszédében méltatta a 150 évvel ezelőtti eseményeket, amikor a forradalmi események a magyarságnak is elhozták a népek tavaszát A forradalom egyik dicső alakja Petőfi Sándor, a magyar nemzet nagy költője volt aki nemcsak verssel, hanem karddal is harcolt a szabadságért. Vörös emlékeztetett, a szlovéniai magyarságnak is számos megpróbáltatást kellett kiállnia, mégis megőrizték hitüket, anyanyelvűket és kultúrájukat. »A Szlovén Köztársaság az Alkotmányban biztosítja a magyar nemzetiségi közösség külön jogait, ezért elvárjuk, hogy mind a kormány, mind a községi tanács tiszteletben tartsa ezt. Mezőgazdaságunk és gazdaságunk a mélyponton van, így mielőbb el kell készíteni az új fejlesztési terveket. Ellenkező esetben a határ mentén élő lakosság koldusbottal és tarisznyával kényszerül gazdagabb országokba vándorolni, mondotta kritikusan Vörös Tibor, és emlékeztetett, hogy évekkel ezelőtt szép volt itt az élet, adott volt a megélhetés. »A megválasztott politikusoktól elvárjuk: tegyenek valamit értünk,« mondotta erélyesen. Moravske Toplice község magyar nemzetiségű la- kossága nevében köszönetet mondott Pozsonec Mária parlamenti képviselőnek, hogy olyan sok erőt fektetett az olyan források megszerzésébe, amelyek lehetővé tették az anyanyelv és a kultúra megőrzését, ugyanakkor pedig segítséget jelentettek mind a gazdaságban, mind a mező-gazdaságban. A magyar nemzetiségiek a jövőben is számítanak mind a képviselőasszony, mind pedig a többi parlamenti képviselő támogatására. Például a pártosfalvi közösségi ház kiépítésénél. Meggyőződése szerint eljött mindennek az ideje. »Az 1848-as márciusi forradalmi eseményeket a szívünkben hordjuk, és ez ad erőt a mindennapi nehézségek legyőzéséhez, hitet a szebb jövőhöz,« fejezte be beszédét az ünnepi szónok, majd felolvasta saját: Ébredj goričkoi magyar című versét. Az ünnepi rendezvényt gazdag kulturális programmal - dallal, tánccal, szavalatokkal - színesítették a pártosfalvi, a szentlászlói és a szerdahelyi csoportok. Geza Grabar Foto: GEZA GRABAR Vörös Tibor, a Moravske Toplice község MNÖK elnöke ünnepi beszédet mond Ady Endre MTE Pártosfalva JÓ UTÓN HALADNAK Rendkívül fontos küldetést tölt be a népi hagyományok örökségének ápolásában a pártosfalvi Ady Endre Kulturális Idegen-forgalmi Egyesület (KIÉ). A nemzetiségileg vegyesen lakott település lakossága egyébként évekkel ezelőtt éppen ezzel a céllal keltette életre az egyesületet. Tevékenységük során élvezték Pártosfalva és a környező települések lakosságának sokoldalú támogatását. Rendezvényeik sikeresek és igencsak látogatottak voltak, és mindez megerősíti, hogy törekvéseikkel jó irányban haladnak. A fentieket az éves tevékenység áttekintése során mondotta Szabotin László, az egyesület elnöke. Beszámolójában összegezte az elmúlt négy évben megtett utat Az egyesülethez csatlakozott Pártosfalva lakosságának többsége, sőt más településekből is vannak tagjai. Büszkén állíthatják, hogy az elmúlt időszakban sarlóval és kaszával kétszer is a mezőre vonultak, és sikeresen bemutatták a régi aratási és csép-lési szokásokat tökmagot köpesztettek, tollat fosztottak, pincetetőt zsuppoltak, majd a tavalyi év végén, régi szerszámok -tiló, rokka, szövőszék - alkalmazásával bemutatták a len megdolgozását Ezek a néprajzi rendezvények élvezték mind a hazai, mind a távolabbról - több esetben Magyar-országról is - érkező látogatók érdeklődését elismerését A nagy számú érdeklődő bizonyította, nem halványulnak a múlt emlékei. Jelentős pénzügyi támogatást kaptak a szponzorokról, köztük is elsősorban a pártosfalvi Kötöde rt.-től. Szabotin László elnök, aki leleményességével jelentősen hozzájárult a néprajzi rendezvények sikeréhez, beszámolójában megemlítette a rendkívül aktív női népdalkört is, amely harmonikusan előadott szlovén és magyar dalcsokrokkal sikereket aratott a községi és a magyarországi rendezvényeken. Lelkes munkájuk eredményeként megjelent saját CD lemezük. Az egyesület ezenkívül részt vesz egyéb falusi rendezvények szervezésében (májusfa-állí-tás, május elsejei tábortűz), a környezet rendezésében, és tevékenységével megfelelő alapokat kíván teremteni az idegen-forgalom fejlődéséhez. Az egyesületet amely példával szolgál arra, hogy a lakosság megfelelő hozzáállásával és megértésével a legigényesebb néprajzi, kulturális, sport és más projektek is megvalósíthatóak, számos vendég is dicséretben részesítette: Vladimir Sa-pač, a Pártosfalvi HK elnöke, Vörös Tibor, a Moravske Toplice község MNÖK tanácsának elnöke, Geza Džuban, parlamenti képviselő, Göncz László, a Magyar Nemzetiségi Művelődési Intézet igazgatója és sokan mások. Köztük volt Jožica Vörös, az egyesület egykori elnöke is, aki elmondta: az egyesület munkájával életet hozott a faluba. Az idei közgyűlés tisztújítással is járt. A négyéves időszak igazolta, hogy az új vezetőségnek már nem kell úttörőmunkát végeznie. Megválasztották az egyesület új szerveit az elnöki tisztséggel Vörös Cvet-kát bízták meg, aki ismertette az ez évi terveket: áprilisban bekapcsolódnak az országos tavaszi környezetrendezési és tisztítási akcióba, május elsején megszervezik a hagyományos tábortüzet és a má-jusfa-állítást a nyári hónapokban műhelyeket és kirándulásokat szerveznek, a téli időszakban pedig előadásokat vetélkedőket, konyhaművészeti és más kiállításokat szerveznek. Ugyancsak szeretnék fiatalítani a női népdalkört, helyreállítani a rendezvényteremben lévő színpadot és folytatni a szomszédos magyarországi egyesületekkel és csoportokkal már kialakított együttműködést is. Geza Grabar 5. april 2001 GASILSTVO OGZ Moravske Toplice PRVO SREČANJE GASILSKIH VETERANOV V Občinski gasilski zvezi (OGZ) Moravske Toplice so že nekaj časa načrtovali, da bi se gasilskim veteranom - v 27 prostovoljnih gasilskih društvih, kolikor jih je vključenih v gasilsko zvezo, jih je več kot sto - vsako leto na simboličen način oddolžili za njihovo dolgoletno požrtvovalno in humano delo v gasilskih vrstah. Ideja je letos dozorela do te mere, da so v Andrejcih pripravili prvo srečanjer gasilcev-veteranov. Vaško-gasilski dom Andrejci za to veliko prireditev ni bil izbran naključno: dom je bil namreč v lanskoletni akciji Turistične in Gasilske zveze Slovenije proglašen za najlepše urejeni gasilski dom v državi v konkurenci domov, zgrajenih po letu 1970. Pričakovanja gostiteljev - OGZ in Občine Moravske Toplice - so bila presežena v vseh pogledih, še najbolj pa po številu udeležencev, saj se je vabilu odzvala velika večina vabljenih gasilcev-veteranov. Po neuradnih podatkih jih je bilo več kot sto. Če pa k temu dodamo še predsednike in poveljnike društev, ki so bili prav tako povabljeni na srečanje, se je v dvorani vaško-gasilskega doma v Andrejcih zbralo toliko obiskovalcev-gasilcev kot že dolgo ne. Prijetno druženje se je pričelo s priložnostnim kulturnim progra- mom, ki so ga pripravili učenci vseh osnovnih šol v občini, pevski zbor VVZ Vrtci Moravske Toplice ter folklorni skupini iz Motvarjevec in Bogojine. V imenu gostiteljev sta zbrane pozdravila župan in predsednik občinske gasilske zveze. Župan občine Moravske Toplice Franc Cipot je pohvalil zamisel o vsakoletnih srečanjih gasilskih veteranov, ki jim aktivni gasilci na ta način skušajo izkazati pozornost ter se jim zahvaliti za zgraditev trdnih temeljev, na katerih lahko gradijo prihodnost. Slavko Škerlak, predsednik OGZ Moravske Toplice in pobudnik srečanja, je izrazil zadovoljstvo, da se je ideja o srečanju gasilcev-veteranov naposled le udejanila. »Kakor na številnih področjih smo med gasilskimi zvezami tudi na tem med prvimi. Vesel sem, da lahko dajemo zgled drugim, zavedajoč se, da brez naših aktivnih predhodnikov ne bi bilo tako uspešne sedanjosti. Zato nikoli ne smemo pozabiti na naše veterane!« je izjavil Škerlak. Petdeseta, šestdeseta in sedemdeseta leta so bila za gasilstvo med najuspešnejšimi doslej. Gasilci so namreč skupaj s krajani strnili svoje vrste in ustvarili skoraj nepojmljive dobrine. Gasilski domovi so gotovo najpomembnejši. G. Škerlak se je zahvalil članom vodstva občinske gasilske zveze, saj vseh teh uspehov brez njihovega dobrega sodelovanja ne bi bilo. Osrednji govornik na srečanju je bil predsednika Gasilske zveze Slovenije Ernest Eöry. Najprej se je dotaknil pomena nacionalnega gasilstva. Na številnih državnih ravneh namreč že precej časa obstajajo težnje, da bi prostovoljno gasilstvo zaradi velikih stroškov financiranja in vzdr- ževanja osnovnega sistema zreducirali na minimum. Vendar se te težnje v praksi vedno znova pokažejo kot neutemeljene. Za primer je navedel veliko nesrečo v tovarni Gorenje v Velenju jeseni lanskega leta. V manj kot dvajsetih minutah je na požarišču bilo več kot 400 gasilcev in to v veliki večini prostovoljcev. Eöry je sicer obžaloval, da se mora kot protiutež tem tendencam navajati primere nesreč, torej s pogorišč. Strinja se z novo organiziranostjo gasilstva, ne pa z njegovim ukinjanjem. Ošvrknil je tudi togost in neživljenjskost nove sheme obračunavanja davka na dodano vrednost Kljub kroničnemu pomanjkanju proračunskih sredstev pa upa, da bodo v občini Moravske Toplice tudi v prihodnje uspeli zagotoviti dovolj namenskih sredstev, da bo lahko vseh 27 gasilskih društev dostojno zagotavljalo požarno varnost Pri spremembi zakonodaje na tistih področjih, ki zadevajo gasilstvo, pa računa tudi na pomoč pomurskih poslancev. Gasilce veterane sta pozdravila tudi poveljnik Štaba Civilne zaščite občine Moravske Toplice Štefan Jančarič in poslanec v državnem zboru Geza Džuban. O vrednosti tovrstnega srečanja gotovo ni potrebno izgubljati besed, vseeno pa ne kaže prezreti spoznanja, da so se nekateri gasilski veterani srečali s svojimi vrstniki iz drugih krajev oziroma društev po več kot desetletju. Torej je že prvo srečanja preseglo zgolj osnovni namen - zahvalo za vloženo delo na področju gasilstva v občini. Geza Grabar Foto: GEZA GRABAR V okviru srečanja je potekalo tudi ocenjevanje vin. Vzorce so lahko prinesli vsi, ki so se udeležili srečanja. Priložnostna ocenjevalna komisija, ki jo je vodil svetnik in enolog Jože Lanšček iz Andrejec, je ugotovila, da so gasilci tudi odlični vinogradniki. Letošnja prekmurska vinska kraljica Milena Horvat iz Sebeborec je podelila nagrade vsem, ki so sodelovali na ocenjevanju. Posebej so bili nagrajeni najbolje ocenjeni vzorci. Pri belih vinih so bila med 17 vzorci najvišje ocenjena vina Ludvika Novaka iz Iva-novec, Izidorja Camplina iz Bogojine in Jožefa Gomboca. Med tremi vzorci rdečih vin je dobil najvišjo oceno vzorec Franca Jošarja iz Prosenjakovec, drugo in tretje mesto pa je pripadlo vinu Ivana Felbarja iz Filovec. Nekateri mediji (Nepujsag, na primer) so srečanje v Andrejcih na vsak način skušali oblatiti, zato so zapisali, da za vse udeležence srečanja v dvorani ni bilo dovolj prostora. Kot so nam zatrdili Geza Grof iz Sebeborec, Štefan Žohar iz Motvarjevec ter Ciril Lovren-čec iz Filovec, ki smo jih prav zaradi tega ponovno zaprosili za mnenje, to ne drži, saj za gasilce-veterane ni bilo prostorske stiske, še manj, da bi nekdo ostal zunaj dvorane. Res pa je, da v dvorani ni bilo prostora za nastopajoče, ki so se za nastop - kakor povsod drugod - pripravljali v drugem prostoru, zato so za svoje nastope res (po) čakali na hodniku. 5. april 2001