Lelo X., št. 16. V LJUBLJANI, v soboto, 17. aprila 1926. Današnja številka Din 1*50 razen. ponedeljka m dneva po —• .. .. prazniku vsak dan. Začasno le enkrat na teden. Uredništvo ia upravništvo: Ljubljana, poštni predal štev. 168. $*stov za telegrame:• »Naprej«, Ljubljana. Čekovni račun štev. 14.898. NAPREJ Stane mesečno 25 Din, začasno 8 Dia, Za inozemstvo 35 Din, začasno 10 Di#.* Oglasi: Prostor 1X55 nun 60 par. Mali oglasi: beseda 60 par, najmanj 5 Din. Dopise franJkirajte in podpisujte, sicer sc ue priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo- Reklamacije za list so poštnine prosta. Glasilo jugoslovanske socialno demokratične stranke (JSDS). Letnik Vil., štev. 16. Četrtkova .Kapreleva" številka iehafa Kot tednik:: DSKI GLAS Ola^Uo Rmetsko-deiavske zveze Stan«s teluo 72 Din — mesečno 6 Din Internacionalna politika Jugosiov, socialno demokratične stranke. Razpad avstro ogrske monarhije je vso srednjo Evropo temeljito preobrazil. Na razvalinah podonavske monarhije so nastale nove države: Češkoslovaška republika, kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, republika Avstrija, Ogrska republika, ki pa jo je bela reakcija potvorila v Horthyjevo monarhijo in kraljevina Rumunija. Ruska revolucija pa je korenito spremenila carsko Rusijo, na razvalinah katere se je zgradila Unija sovjetskih republik in republike Poljska, Estonska, Finska in Latiška. ; Ni čuda, da so na internacionalno politiko jug. proletariata ti veliki pre-okreti imeli ogromen vpliv. Srbski, hrvaški in slovenski proletariat je bil v teh velikih preokretih postavljen pred težko nalogo, da zavzame — navzlic svoji skromni organizacijski moči — stališče napram velikim mednarodnim vprašanjem, ki jih je postavila na dnevni red revolucionarna doba: določiti je bilo najprej stališče napram svetovni vojni. Na čast slovenski in srbski socialni demokraciji je, da se je postavila odločno proti imperialistični vojni, čeprav so nekateri voditelji velikih evropskih soc. dem. strank v vprašanju vojne stopili odkrito na stran buržoazije. Predstavnika srbske soc. demokracije v parlamentu D. Lapčevifc in T. Kaclerovič sta 1914. leta navzlic temu, da je bila mala Srbija napadena od Avstro-Ogrske, protestirala proti vojni in odrekla vojne kredite. Tudi slovenska soc. demokratična stranka se je na svojem X. zboru v Ljubljani leta 191? odločno postavila proti vojni Drugo najvažnejše internacionalno vprašanje, ki je pereče že 8 in pol let, je vprašanje ruske revolucije. Slovenska socialnp demokratična str. je napram ruski revoluciji zavzela svoje stališče ,leta 1917 na svojem občnem zboru, na katerem je pozdravila orjaški boj ruskega proletariata za zmago socializma in že takrat zahtevala obnovitev revolucionarne internacionale. Srbska, hrvaška, bosanska in vojvodinska soc. dem. je na svojem prvem kongresu o Veliki noči 1919. leta soglasno izrazila svoje simpatije ruski proletarski revoluciji in poskusu ogrskega proletariata na razvalinah magnatske Ogrske ustvariti proletarsko državo. V času, ko je bila nevarnost, da jugoslovanska bur-žoazija intervenira proti ruskemu in mttdjarskemu proletariatu, je z malo izjemo takrat neznatnih socialpatriot-skih ministerialistov ves jugosl. proletariat odločno vstal proti tej nameri in demonstrativno izkazal svoje simpatije revolucionarnemu delavstvu v Rusiji in centralni Evropi. Vidimo torej, da je vprašanje svetovne vojne in proletarske revolucije, ki je razdvojilo in oslabilo evropsko socialno demokracijo, jugoslovanski proletariat prebudilo k aktivnosti v pravom internacionalnem duhu, ga dvignilo iz mrtvila medvojne pasivnosti in mn dalo polet za mnogoštevilne akcije v razrednem boju v letih 1919, 1920, 1921 in 1922. Ni čuda, da je razmeroma slabo razviti proletarski pokret v SHS v svojem revolucionarnem navdušenju pozabil na akutna notranja vprašan a v SHS, ki so nastala radi združenia več stoletij razdraženih pokrajin, združenja srbskega, hrvaškega in slovenskega naroda, ki so jih dotlej razdruževale državne meje, torej različne zakonodaje, različne ustave, različni jeziki, različne religije in različni gospodarski odnošaji. Pri reševanju teh konkretnih no-tranje-političnih nalog pa so se vedno jasnejše razvijala nasprotstva. Del srbsldh, hrvaških in slovenskih socialistov je smatral za glavno nalogo jug. proletariata podpirati neustavni režim jug. buržoazije v prvih letih po prevratu. Ti ministerialisti so že leta 1919 stali osamljeni napram organiziranemu proletariatu v SHS. Izolirani od proletariata so se zatekli k politiki zelene mize, tajne diplomacije in korupcije — torej k čisto buržuaznim metodam politike. Ne meneč se za važna internacionalna vprašanja so oni ves svoj politični vpliv zastavili ne v borbi proti kapitalistični anarhiji, neustavnosti, nezakonitosti in korupciji, temveč proti zavednemu revolucionarnemu proletariatu in njegovim organizacijam. Tako so dali moralno opravičilo in moralno zaslombo strahovitemu režimu »obznane« in .^zakona o zaščiti javne varnosti in reda«. Za to svojo reakcionarno politiko pa so potrebovali internacionalne avtoritete. Že takrat so proglasili sebe za vnete pristaše še takrat neorganizirane II. internacionale. Noske jim je bil zgled in svetel primer »revolucio-narca«. Ni čuda, da se je jugoslovansko delavstvo s studom obrnilo od politike ministerialistov, ki so pod krinko intemacionalizma uganjali nacionalni šovinizem najgrše vrste, a pod krinko socializma odobravali najre-akcionamejše odredbe proti delavskim organizacijam. Z druge strani pa so levičarji malomeščanskega anarhističnega kova izkoristili njihovo ogabno politiko in nelegalno stanje proletarskih organizacij na ta način, da so pod krinko komunizma in kom. internacionale vršili v stranki neprenehoma puče in uvedli v novoustanovljeni Neodvisni delavski stranki novo politiko, ki je dosegla višek v revolucionarnih frazah in kontrarevolucionarnih deja-njih. Tako so pod krinko ene in druge internacionale zavladale v SPJ in KPJ v Jugoslaviji klike, ki so v SPJ vodile popolnoma šovinistično politiko SHS buržuazije, podpirale dejansko vse reakcionarne odredbe centralističnega obznanaškega režima, prevzele iz njegovih rok delavske domove, knjigarne, tiskarne; delavske zbornice in bolniške blagajne so preti ali deloma demokratarjem za majhne koncesije itd., skratka popazili so najosnovnejše principe proletarske demokracije, brez katere je delavski pokret nemogoč. Na drugi strani pa so levičarji prirejali puč za pučem in na ta način tudi pogazili najosnovnejše principe prol. demokratizma. Zato so največji del delavskih množic politične stranke razočarale, ker pa so te strankarske klike argumentirale svojo nedemokratično in nesocialistično politiko z avtoriteto ene ali druge internacionale, je bilo delavstvo razočarano tudi nad interna-eionalizmom. Odtod na prvi pogled čudoviti po- jav, da je večina delavstva, ki je bilo 1. 1919, 20, 21 in 22 orientirano revolucionarno internacionalno, pripravljeno na žrtve za internacionalno zmago socializma, da je ravno to delavstvo padlo v letih 1923, 24 in 1925 pod vpliv nacionalno šovinističnih buržoaznih strank, a ostali del se je vrgel v naročje sindikalizma. Te pojave bi morali funkcionarji amsterdamske strokovne internacionale Fimmen, Schmidt in Sassenbach, ki te dni potujejo po SHS, resno proučiti in skušati preprečiti zlorabo internacionalne avtoritete za izvajanje šovinistične in reakcionarne politike pod krinko internacionalnega socializma. V takih razmerah je smatrala naša stranka, oprta na sklepe in skušnje jug. socialne demokracije za glavno nalogo: dvigniti zavednost proletarcev, organizirati jih v organizacijah, ki se neomajno drže osnovnih orga-nizatoričnih principov socialne demokracije: načela javnosti, javnih obračunov, sodelovanja delavcev v stranici in navajati delavce, da se ne samo v besedah borijo za socializem, temveč da se tudi v dejanju pokažejo kot pravi internacionalisti in kot zavedni socialisti. Teh naših naporov ni dosedaj ocenila niti ena niti druga internacionala tako resno, kakor bi se to od internacionalnih instanc pričakovalo. Zato nismo, kakor pravijo naši nasprotniki, internacionalno priznani. To nas pa ne ovira, da skušamo po svojih močeh delovati za vzvišene ideje internacionalnega socializma pri vseh naših akcijah; prepričani smo, da je prava mednarodna skupnost mogoča samo z aktivnim sodelovanjem najza-vednejših delavcev vsega sveta. Revolucionarno navdušenje za internacionalni socializem pa moramo pri našem delavstvu dopolniti s stvarnim sodelovanjem po socialističnih načelih na vseh poljih družabnega življenja. V internacionalno skupnost moramo vstopiti ne samo z navdušenjem in z željo, da prejmemo pomoč od internacionalnih organizacij, temveč z željo, da internacionalni skupnosti prinesemo tudi svoja aktiva. Samo na ta način je mogoče povrniti jug. proleta riatu njegovo vero v internacionalo. Samo na ta način je mogoče zbrati vse revolucionarne proletarske org. v internacionalo, ki bo sposobna ne samo za propagando, temveč tudi za uresničenje socializma. Proletarci vseh dežel, združite se! PaSIf-Radifeva vlada. Odkar je bila z umetno večino iz-glasovana centralistična ustava, ki omogoča srbski buržoaziji nadvlado v državi SHS, prehajamo iz ene krize v drugo. Radikalsko-demokratska večina je mesec dni po sprejetju ustave pogazila ustavne pravice proletariata z izglasovanje famoznega zakona o zaščiti javne varnosti in reda. Delavskemu razredu je s tem zakonom odvzeta svoboda združevanja in s tem svoboda političnega udejstvovanja. Toda z razpustom komunistične stranke radikalsko-demokratska koalicija ni dosegla svojega namena: osigurati vlado srbski buržoaziji. Razkol v srbski demokratski stranki, ki se je razdelila na Davidovičeve in Pribičevi-čeve demokrate, je spravil nadvlado srbijanskih kapitalistov v zadrego. Z druge strani se je hrvaški kmečki po- kret okrepil v vseh prečanskih pokx*a-jinah tako, da so Davidovičevi demo-kratje v Srbiji in Koroščeva klerikalna stranka napravili s hrvaško Radičevo republikansko stranko sporazum in sestavili Davidcvič - Korošec - Španovo vlado s podporo Radičeve stranke. Ta vlada je trajala samo par mesecev. Morala je pasti, ker ni uživala zaupanja nekaterih ustavnih faktorjev, a sama se ni čutila dovolj močno, da bi oprta na ljudstvo izvedla svoj program. Nato je sledila vlada »Narodnega«, bloka — bolje rečeno srbskega nacionalnega bloka — Pašič - Pribičevič, ki je izvedla nasilne volitve leta 1925. Daši ni štedil s korupcijo in nasiljem, je ta blok dobil neznatno večino mandatov, a manjšino glasov. Navzlic Obznani« nad Hrv. republikansko seljaško stranko — je ta stranka večinoma obdržala svoje pozicije — a ponekod jih je celo učvrstila. To je nagnalo srbske radikale v »sporazum« z Radičem. Sporazum med Paši-čem in Radičem je bil bolj podoben premirju med dvema nasprotnikoma, da se pregrupirajo sile. Radikalom je prišel ta sporazum prav, ker so se nadejali, da bodo z njim utrdili svoje omajane pozicije v inozemstvu, radi-oevci pa so se na ta način rešili sOb-znane« in ohranili legalnost svojega gibanja. Po dvajsetletnem opozicijskem delovanju je hrvaška seljaška stranka prišla prvič na vlado. Ali v tej vladi ona nima moči, da bi izvršila svoj program, s katerim je dobila svoje pristaše. Njen program je namreč program moderne buržoazne demokracije, sličen staremu programu srbske narodne radikalne stranke, ki se je pral vojno naslanjala na kmetsko ljudstvo. Morala se je zadovoljiti z drobtinicami, ki so padale z radikalne mize. Radikalna stranka, ki že dolgo več ne predstavlja interesov srbskega kmetskega ljudstva, temveč je popolno orodje beograjskega finančnega ^apitala, je nezaupljivo gledala’ na propagandne govore g. Stiepana Radiča, potom katerih je g. Radie tolmačil ljudstvu svojo politiko. Radikalna stranka je računala, da bodo kmečke mase odpadle od Radičeve stranke po takozvani kapitulaciji. To se pa m zgodilo. Disidenti Radičeve stranke so se zvezali s hrvaško liberalno gospodo in ostali z njo vred osamljeni med ljudstvom, ki ne more kartako pozabiti na prejšnjo politiko zajedni-čarjev. Zato so manifestaeijski shodi Radičevi 'ostali po kapitulaciji še vedno dobro obiskani. Oprt na zaupanje ljudstva m na utrjene svoje politične organizacije je Stjepan Radič dosegel, da se je pozicija njegove stranke v vladi okrepila z njegovim vstopom v vlado. Radič kot minister prosvete pa se ni zadovoljil samo z delom v ministrstvu, temveč je s povečano avtoriteto ministra nadaljeval utrjevanje svojih pozicij v Bosni, Vojvodini in Dalmaciji — kjer imajo radikali precej mandatov. Kolikor bolj je rastel vpliv Radičeve stranke v teh pokrajinah, toliko bolj so radikali postajali nevoljni proti Radiču, boječ se, da jim odvzame rjihove pozicije v teh pokrajinah. To- - ‘In radikalom -ii preostal dni,? izhod, kakor ostati z Radičem v vladi, ker v finančnem odboru, ki odločuje v naj-vfl>2n«j$fh vprašanjih. šrr<*jo radikali večino samo sln^paj z radičeve). Ako bi opustili koalicija, bi se marali zvezati z dvema drugima strankama, bi morali torej napraviti širšo koalicijo, kar bi pa bilo za radikale neugodno. Radikali so torej računali spraviti s pomočjo radicevcev pod streho državni proračun, potem pa z njimi obračunati. To namero pa je Radič odbil s tem, da se je izjavil načelno zoper proračun, ki ima po njegovih besedah strahovite nedostatke, je sestavljen lahkoumno, površno, pogrešilo, nepravično, a ponekod celo brezvestno«. Da je glasoval za tak proračun utemeljuje Radič s sledečimi razlogi: prvič, da ne bi bil kralj prisiljen ukazno podaljšati proračun in razpisati volitve; drugič da inozemstvo ne bi mislilo o naši državi, da je nesposobna zaradi medsebojnih prepirov izvršiti najpotrebnejše posle in tretjič, da izbije vsem onim nasprotnikom, ki dolžijo radičevce, da so protidržav-ni elementi, orožje iz rok. Notranji spori v vladi so zavzeli tak razmah, da je po izjavi samega Radira -parlament postal na koncu samo glasovalna mašina.« Med tem pa je prišla na dan znana afera Radeta Pasica, ki je dobil za neko svoje posredovanje 15 milijonov dinarjev provizije, ker je finančni minister izplačal neki češki firmi državni dolg in to deloma v državnih bonih, kar je protiustavno. Radi te afere, ki daje strašno sliko korupcije v vrhovih, je celokupna opozicija vložila interpelacijo, ki so jo pa hoteli izigrati radikali na znan način: parlament sc poslali domov do 15. maja! Radikali v tej aferi ne morejo pričakovati podpore niti od ene opozicijske stranke. Zato je Radič izzval krizo, ki se je končala z rekonstrukcijo kabineta. Pasic in Stojadinovic, finančni minister, sta izpadla iz vlade. Toda novo vlado je sestavil veren pristaš g. Pašiča, Uzunovič. Radič nadaljuje boj proti Pasicevemu krilu v radikalni stranki. Izzval je prometnega ministra Miletiča, da je podal demisijo, ki jo je utemeljil na balkanski način, imenoval je Radiča »bitanga in »yii-cibatinor.. (Pomeni približno toliko kakor lopov.) Sledila je zopet rekonstrukcija vlade. Na Miletičevo mesto je bil imenovan dr. Perič. Toda Radič nadaljuje svoje napade na Pašičeve pristaše, tako da sta ministra Gjuričic in Simonovič podala demisije z motivacijo, da ne moreta sedeti v vladi z g. Radičem. Nato so se sestali radikalski ministri in zahtevali ultimativno od g. Radiča, da odstopi tudi on. Kriza je torej v polnem teku. Ta kriza je za ljudstvo, ako bi jo gledalo tako, kakršna je v resnici, zelo poučna. Zato se tudi vladno časopisje trudi, da z vsemi mogočimi izmišljotinami nasipi je ljudstvu v oči peska, da ne bi videlo, kaj se krije za to kriza V času redukcije in brezposelnosti, draginje in očitnega osiromašenja ljudstva so prišle na dan korupcijske afere v vrhovih. Sin predsednika vlade prejema milijonske 'provizije za svoje posredovanje pri finančnem ministru, ki na to posredovanje izplača iz državne kase dolg deloma v držav-ih bonih ter krši s tem usta vne odredbe. Afera v Zagrebu, kjer se je uganjala ogromna korupcija s premogom, samo izpopolnjuje sliko kapitalistične korupcije. Vsa poštena javnost bi morala vstati in. zatreti to korupcijo. Toda kaj .vidimo? Opozicija, klerikalci in s. demokrati pozabljajo na korupcijo ter z vso silo napadajo seljaško stranko v njenem boju zoper korupcioniste. Zopet vidimo, da so kapitalistične stranke vse enake. Za svoj strankarski interes _ torej za interes kapitalizma — so pripravljene podpirati najgršo korupcijo, Tudi če Radičev boj proti korupciji ni iskren, bi imele druge stranke nalogo delati na to, da bi postal bojj proti korupciji resen. Zopet enkrat so dejanja jasno pokazala, da je socialistični nauk, ki trdi, da je korupcija sestavni in bistve-)ni deli kapitalizma, edino pravilen. Vsi oni, ki se hočejo iskreno boriti proti korupciji, za vlado in kontrolo ljudstva nad državnim gospodarstvom, za resnični ljudski parlamentarizem, za ljudsko demokracijo, pa bodo končno uvideli, da dokler vlada kapitalistični sistem, je nemogoče odpraviti korupcijo. Pravilen in dosleden boj zoper korupcijo in vse bolezni današnje družbe je edino v boju zoper kapitalizem, v delu za zmago socializma. Ta boj pa morejo bojevati v prvi vršit delavci in poljedelci, ki najbolj trpijo radi kapitalističnega izkoriščanja. Bojevati se morajo organizirano, v svojih organizacijah. V teh organizacijah pa morajo temeljito izkoreniniti in z železno metlo pomesti korupcijo, provizije in druge kapitalistične mahinacije. To pa je mogoče samo z javnimi računi, z brezobzirnim razkrinkavanjem vseh socialistični Ik provizionistov in korupcionistov. Samo na tem temelju bomo zgradili Skupni dom«, ki bo mogočna opora proletariata v boju zoper kapitalizem in njegove posledice. Zavedni ga že pomagajo graditi. Nezavednim pa moramo odpreti oči. Kriza vlade je kriza buržoazne »demokracije«. Ta kriza bo trajala vse dotlej, da zavlada poštena, ljudska, proletarska demokracija, ki bo z železno organizacijo zatrla vsako korupcijo. Prehlad pozimi — huda reč, Dobrota res je gorka peč. Še boljši pa je »BUDDHA« čaj, Prehlad takoj Vam spravi v kraj! KJE SE KUPI? I.« pri tvrdki iisip Petelin Ljubljana Miu Preitmovoa spomenika ob Bodi. Najboljši Šivalni stroj za rodbinsko ali obrtno rabo, svetovno znanih zittmk Orllzner - A<11 e? • PhOni*. Is!otum oosuntezne dete za stroje in kolesa, Igle, olje, jermeaa, pnevmatika. Pouk o vezenju on stroj brezplačen l — Večletna garancijaI Na veliko! Na rotilo l Občni zbor Konsum. društva za Slovenijo HiSa iz slekla, toda ne naj višji inStancd, občnemu zboru, Kristan namreč ni hotel na zahtevo delegatov »karte pokazati«. Kaj je torej za Kristana še več ko občni zbor? Ali so in bodo delegati in Slani s tem zadovoljni? ... Veliki duh, močan človek, zadružnik, sodrug, narodni gospodar, bankir, producent, liferant, tudi minister na razpoloženju Anton Kristan je otvoril in zaključil občni zbor Kons. društva za Slov., ki se je vršil v nedeljo 11. aprila 1926. »To je moje dete,« je rekel Kristan — nam se pa zdi, da je najbrž narobe, kajti s culo na rami, tako vedo povedati idrijski rudarji, je prišel sedanji veliki gospod in dobil službo v idrijskem kon-sumu. On, nastavljenec, je prišel do vseh dobrin, ki jih kažejo njegovi naslovi, dočim hodijo ustvaritelji, delavci še danes kakor takrat s trebuhom za kruhom. Ne nevoščljivost, gnev do te krivice, kako da si nekateri tako lahko pomagajo na konja, drugi pa ne, vzbuja poštenemu človeku antipatijo. Delegat Karl Felicijan iz Celja je prav drastično popisal, kako je neki poslovodja zapustil Konsum in ima zdaj v Celju 'lepšo prodajalno kakor Konsum. Od kod, kako, da si nekateri tako lahko opomorejo, drugi pa morajo zaradi slabih plač in slabili socialnih razmer v prerani grob? Mariborski delegat Hubert Pelikan je dokaj stvarno kritiziral gospodarstvo Konsuma, h koncu pa tudi pozival, naj se ne omaja zaupanje v to močno gospodarsko institucijo. Jeseniški delegat Mulej je z obžalovanjem stvarno in kritično utemeljeval, da si Konsum zaupanje sam ruši, da se tudi sam uničuje, ker je danes vsak branjevec Konsumu konkurenčen. Namesto da bi Konsum reguliral cene, jih regulirajo Šarabon i. dr. Naj bo 6e tako zaveden delavec, pa ne more kupovati v Konsumu, če znaša razlika, če kupuje v Konsuma ali drugod mesečno par sto kron. Navedel je par konkretnih zgledov. N. pr.: Delavna obleka iz plavine stane v Konsumu na Savi 175 Din. Krojač je napravil enako .obleko iz boljšega blaga po meri za 125 Din. Ker je vzel ta delavec 2 obleki hkrati, je plačal še 10 dinarjev za vsako manj, torej skupaj 230 Din. V Konsumu bi bil moral plačati za dve obleki 850 Din. Ta sodrug je zadružnik, ki je s težkim srcem prvič kupil kaj izven Konsuma. 120 dinarjev pri dveh oblekah nikakor ni mogel kar tako pretrpeti. Zdaj pa k poteku zborovanja. Po navadi se izvoli zapisnikar in overovatelja ter verifikacijska 'komisija. Ravnatelj Jurčič čita zapisnik obč. zbora aprila 1925 in izrednega obč. zbora v oktobru 1925. Iz tega navajamo: Načelstvo in nadzorstvo sta zaradi ugotovljenih nerodnosti začasno odstavila bivšega izvoljenega ravnatelja Št. Dražila in tajnico M. Urbančevo. Izredni občni zbor v oktobru ugotavlja in sklene odpustiti definitivno oba brez naroka in vsake odškodnine, ker sta zlorabila izkazano zaupanje in zaradi nesposobnosti in malomarnosti. Zapisnika se soglasno sprejmeta. Dalje pc-roča tudi, da se je vršilo 114 inventur, ki so bile vse zadovoljive, razen v Ljubnem in Guštanju, kjer so posledice spravile oba poslovodji na drugi svet. Pojasni, da se cene še niso ustalile, da so zato splošne težave, da je ovira tudi umazana konkurenca itd. Zalogo da bo treba vsekakor zmanjšati, ker je obremenjena z visokimi bančnimi obrestmi. Nakupe da opravlja sam in da pozna težave pri določanju cen. Promet ne napreduje predvsem zato, ker je velika brezposelnost in ta zlasti vpliva na gospodarsko stanje, posebno ko konkurenca sili leupovanje na kredit, da tako veže svoje odjemalce. Delavska pekarna je z dobrim gospodarstvom 1. 1925 odpravila zgubo iz 1. 1924 in je imela 1. I. 1926 še nekaj dobička. , Delta« se preseli bržkone v Ljubljano. »Produkcijo« so ustvarile vsestranske želje po lastni produkciji. Ker pa Konsum ni zadosten odjemalec, .je ustanovljena kot posebna zadruga, ki bo dajala tudi nečlanom, ne zato, da bo dobil zopet kak ravnatelj korito. Sicer je pa naša last. Domovi in gostilne se v mnogih krajih ne rentirajo, tako na Viču niti gostilničar ne hodi v Konsum kupovat, nasprotno pa poslovodja ne v gostilno. V Šoštanju so člani hoteli svoj dom. Posrečilo se je dobiti stavbo za 42XKW dinarjev — predelali smo jo v krasen dom — gostilne še ni, pa se Članstvo že med seboj krega, ker reflektirata dva nanjo. Dobivamo celo anonimna pisma. Zadr. Arzenšek je prišel na misel, ki bo najbrž oba zadovoljila. Čita računski zaključek. Upravni stroški se morajo znižati na polovico. Zlasti plače so za ta promet prevelike. Karl Felicijan poroča, da je potrjenih 40 delegatov (Ribnica ni oddala legitimacije), dalje 8 članov načelstva (1 se je oprostil) in 15 članov nadzorstva. (Se vzame na znanje.) A. Kristan: Poroča za nadzorstvo: Po začasni izvolitvi smo šli takoj še tisti teden na delo. Marsikaj mi ni bilo všeč. Pozval sem načelstvo na odgovornost Dražil in njegov štab so se na vse mogoče načine izgovarjali. Zahtevali smo najpodrobnejša pojasnila. Uvideli smo, da Dražilu ne moremo več zaupati. Pričakovali smo intenzivnejšega dela s strani načelstva. Pa si je Dražil kratko vzel dopust, češ, da je bolan. Hočeš, nočeš, smo morali 10. 9. 1925 odstaviti ravnatelja Dražila in njegovo desno roko, M. Urbančevo. Izredni občni zbor se je soglasno priključil mnenju nadzorstva in sklenil definitivni odpust obeh. Oba sta se pritožila na obrtno sodišče, ki je pritožbo zavrnilo, češ, da spada stvar pred redno sodišče, tam pa je bila zadeva vrnjena obrtnemu sodišču in bo 17. t. m. razprava glede tega spora. Nadzorstvo je zadržalo hranilno vlogo, ki jo je imel Dražil pod naslovom M. Šusteršičeve, 60.000 Din. Njegov svak Findeisen je tožil, češ, da je to vlogo odkupil. Med drugim je dalje izvajal: Kon-sumno društvo je močan zavod s silnimi reservami. še boljše bo, ko pridemo iz povojnega gospodarstva v redno. Vršijo se že resne priprave za preureditev naše valute iz papirnate v zlato. Vse hranilne vloge so absolutno zanesljive. Uspeh predsto|eoe bilance pa zato ni tako zadovoljiv, ker smo morali vpoštevati neke davčne zaostanke, ki znašajo okrog 1,020.000 dinarjev. Treba je bilo reforme tudi v upravnem delu. Preuredili smo pisarniško vodstvo in način obračunavanja s podružnicami. Urbančeva je staro dobro knjigovodstvo preobrnila v novo škodljivo, iz katerega se sami nismo spoznali, zato smo se poprijeli zopet starega načina. Poslovanje zadrug, ki so v zvezi s Konsumnim društvom za Slovenijo, je sledeče: Delavska pekarna je delala prva leta zelo slabo. Letos je doprinesla izgubo in bomo še letos zidali moderno parno pekarno. Jugometalija je tudi izven krize in se lepo razvija. »Delta«, izdelovalnica perila, ne more izvršiti vseh naročil in se bodo sedanji stroji nadomestili z novimi stroji na električni pogon. Zadružna založba ima lep rezultat. Pri poštni hranilnici smo udeleženi a navadnim deležem. štajersko gosp. društvo je naše. Bivši graški zadružniki so nam pustili brezplačno obe hiši brez vsakega dolga, ki sta vredni nad 1 milijon, v bilanci pa je ta postavka označena s 1000 Din, to je znesek; ki smo. plačali za odkup deležev. Slavni »Na-prej< tu lahko spozna svojo bedaBto in nepremišljeno pisarijo, češ, da je nepremični inventar vreden najmanj 2-krat toliko, kakor je izkazana (Op. ur.: Tako sta poročala Konsumov tajnik Svetek in ravnatelj Jurčič, poglej ^Naprej« št. 15 t. 1. in je torej »slavni Naprej« to -le objavil.) Pri Ljudski tiskarni v Mariboru ima Konsum 25.000 Din, ki so tudi zanesljivo naloženi. Pri elektrarni v šiški imamo 1 delež, ker smo potrebovali neke preureditve. Nakupovalna zadruga je v likvidaciji in ni v nevarnosti niti 1 vinar. Produkcija ima ugodno bilanco, je last Konsuma. Jutri bo njen občni zbor in bo načelstvo Konsuma obenem načelstvo »Produkcije«. Zadružna banka je pomagala Konsumu s kreditom pri Mestni hranilnici in pri Narodni banki in ima Konsum zdaj svoj kontokorent. Konsumu daje zadružna banka posojila za nizke obresti (16 odstotkov, to je pa re« malo!). Sicer je nadzorstvo striktno izvajalo posledice in kaznovalo z odpustom vse, ki niso izpolnjevali svojih nalog. Franjo Vilhar, prokurist Zadružne banke, čita pismeno poročilo revizije. Značilna je ugotovitev, da so vsi nastavljene! primemo plačani. Knjigovodstvo je bilo do pred 2 leti dobro, potem so se ugotovile razne spremembe. ■ (Dalje prih.) iiB JE RES IZBORNA Razno. t Županske volitve v Trbovljah. Za župana je bil izvoljen uradnik bolniške blagajne g. Ignac Sitter, kandidiral je na Krušite vi listi. Za občinskega svetovalca je bil izvoljen tudi naš sodr. Fr. Pen-eelj. Ko je bil župan izvoljen, je zaigrala godba, peli so potem in pili in muzikantje so rekli, da je novi župan didber človek: bilo je pijače dovolj in kadilo se je tudi. — Gurastek, nosilec Kruši-eeve liste, je pa gledal. Ni župan, še občinski svetovalec ni. To je namreč — združenje... In plačilo. r Zopet nova vlada. Min. predsednik je radikal Uzunovič, v vladi sta ostala še dva radičcvca, dr. Šuperina in dr. Ni-kič, dočim oba Radiča, Stjepan in Pavle ter dr. KrajaČ niso več ministri. r Nor dokaz internacionalnega postenja pri »komunistih«:. V DKL čitamo končno vendarle nekaj o Esperantu. Toda kako! Tako neumnega in /.lobnega napada na ta že praktično uveljavljeni mednarodni jezik nismo čitali še nikdar uikjer. Iz tega se vidi, da je za gospodo okoli DKL tudi v tem vprašanju odločilno mnenje francoskih kapitalistov in njih jugoslovanskih podrepnikov, ki skušajo razširjenje esperantskega jezika med delavstvom onemogočiti, ker se bojijo resnične združitve delavstva. Obenem se vidi, da je njih govorjenje o Sovjetski Rusiji sama gola hinavščina, kajti tam se Esperanto prav lepo širi. Torej tudi ni res, da izdajajo svoj list s ped poro Moskve, ampak jih podpira kapital, ki ima interes na tem, da se delavci ne bi sporazumeli. Razbijanje nekdanjih enotnih (organizacij, (uničevanje skupnega delavskega tiska, bojkotiranje poznejših strokovnih, gospodarskih in kulturnih organizacij, vse to razbijaško delo so vršili prav do takrat, ko je zavladal v teh organizacijah zopet Kristan in ko se je pojavila Kristanova »Delavska politika*. O ta »internacionalna levica«! r Korak naprej,, dva koraka nazaj — tak je naslov uvodnika v DKL 8. aprila, ki hoče dokazati, da je naša stranka nazadnjaška. Črtajte to učenost in primerjajte ga s člankom »Naš program -: v »M-oreju« 27. marca. Trboveljčani imajo ta 51anek tudi na volilnem letaku. Izplača se primerjati oba članka! »Komunistk so že vedeli, zakaj niso hoteli stvarne debate v skupnem listu, hoteli so svoje pristaše loviti z zavijanjem in zato je bilo treba posebnih (separatnih) časopisov. Delavci, čitajte vse in učite se spoznavati z lastno glavo! r Unija stavbinskih delavcev social-patriotom ne da spati! Iz Celja smo prejeli obvestilo, da je bil g. Fr. Koren dne HQ. t. m. pri srezkem poglavarstvu, kjer je nastopil kot zaupnik Opčega radn. save/a iz Zagreba in proglasil Unijo »tav-b inskih delavcev za mrtvo. Skliceval se je na kongres zedinjenja iz leta 1924-Celjani pravijo, da bi Unija res postala mrtva, ce bi se udala Korenovemu vodstvu kakor so postale mrtve podružnice pekov, 'mizarjev, čevljarjev, krojačev itd., ki jih je Korenovo vodstvo uspavalo. Najlepši dokaz takega nesposobnega vodstva je organizacija stanovanjskih najemnikov v Celju, ki je pobarvana z vsemi barvami in kronana z neuspehi. Njen predsednik je g. Franjo Koren. Na vsak način je to lep »socializem« in lep »socialiste: s pomočjo drž. oblasti poskušati razbiti -soc. demokratično delavsko organizacijo, in to v času, ko Isti človek »navdušeno in idealno« govori, da morajo biti delavci enotni m organizirani -v razrednih organizacijah. To je dokument, kako delajo social-patrioti za edinstvo in organizacije* Raznovrstno pomladansko obleko nudi najceneje JOSIP ROJIMA LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 3. 2 IK A je najboljša Kitna lcaval Iz stranke. TISKOVNI SKLAD. Zadnji izkaz 3. IV. 1926 Vinko Požar, Cerklje Alojz Rotter, Črna Ivan Oraboer, Črna Jernej Kolšek, Črna Pongac Lesjak, Črna Vincenc Bulmer, Čma Iva« Sekavčnik, Črna Anton Planinšek, Čma Valentin Marinko, I' F. L. od i®rednega-i----- Rudolf Spendel, Velenje Mihael Varmočnik, Store Karl Krajnc, Store ^ Hermina Resnikova,Btore Josip Resnik, štore Rorjan Stanovnik, Javornik Postranski zasl. na rač. zdravja Karl Marinšek, Vojnik Jernej Kolšak, Čma France Bojt, Moste Avgust Kregar, Moste fvan Dolničar, Moste Albin Židan, Moste Albin Somrak, Moste Janko Nokia, Moste Peter Vrhunec, Moste F rane Podluiišek« Hnuunik Dopisi, 7484.10 Din «.- Din Din 6.- Din 2.- Din 4,- Din 4.— Din 8.26 Din 1.50 Din 0,— Din 50.— Din 10.— Din 10.— Din 5.- Din 0.— Din 5,- Din 10,— Din 100.— Din 2.— Din 10.— Din 10.— Din 4.— Din 5.— Din 10.— Din 4.— Din 10.— Din 10.- Din 4.— Din Skupaj Din 7.788.86 Moste pri Ljubljani. Prihodnje dni se o tvori e»perantski tečaj. Pouk bo ob nedeljah. Mesečni prispevek 10 Din. Pri-glase sprejema invalid Peter Vrhunec, trafikant na Selu. Priglašajo naj se le resni ljudje, ki se bodo res trudili naučiti se. Vsak mora vložiti jamščino 20 Din, od katere se mu odtrga za vsako uro 5 Din, če bo manjkal. MEŽICA. Na prav odličnem mestu v 78. številki »Delavske politike« je črnski župan Dolinar porabil 160 vrst v .Odgovor g. MCdemdorierjus. Lepo je to, kajti Dolinarjev članek je urednik uvrstil med: > Napad na carinarnico v Prestranku« in med »Pravijo...« Ta nesreča daje vsej zadevi pravo lice. Kajti Dolinarjev dolgovezni članek spada prav med talce stvari. Nikakor bi se ne bavil ž njim, če bi mož ne bil pri tem zašel v zagato, ki je prav poučna. Pripravnik za voditelja naslavlja svoj članek za ^Odgovor« in citira v uvodu moj članek v >Napreju«, v katerem sem objavil njegovo pismo, ki jasno kaže Dolinarjevo — milo rečeno — nep role tarsko delovanje med mezdnim gibanjem. Njegov odgovor pa se prav nič noče dotakniti te moje obdolžitve in še mnogih drugih, najbrže misli, da so pristaši »kri-stanovstva« sploh analfabeti, ki drugega itak nič ne čitajo, zakaj torej bi se dotikal takih zadev, je boljše, da ne vedo zanje! — Sedaj pa Še nekoliko o trditvah v »Politiki.« Dolinar pravi, da bi jaz rad nekoliko »razdrl« in dal oblast pri občinskih volitvah meščanskim strankam v roke, ker sem grajal kompromis s koru-novci v Črni. Dolinar naj bi istočasno povedal, da je naša stranka absoluten gospodar v Mežici' in tudi v Crni nadkri-ljuje Dolinarja. Zato je Dolinar prosil naše člane v Crni, da so šli s korunovci na skupno listo, ker bi je 'sam ne mogel zlahka sestaviti, istočasno pa je Dolinar delal v Mežici za kristanovsko listo proti nam. Še Dolinarjev bratranec, ki se tudi piše Dolinar, bo moral spoznati, da j« Dolinar boljši delavec -za meščansko — rudniško stranko kakor pa na primer gg. inž. Fetih ali inž. Gogola, gg. Ryn-din, Dvornik in dr. >v Mežici. Dolinarja naši sodrugi še ne poznajo, ker se rad pobaha, da hodi v cokljah, pri gospodi pa vedo natančno, da ni tako. Zanimivo je tudi to, da je Dolinarju sedaij pohvala v »Jutru« napoti, še celo g. nadučitelj Kuhar mu ni všeč, Čeprav sta prijatelja. O, vem se marsikaj; pa le potrpljenje, bo že še prišlo. — Na občnem zbora nisem prav nič napadal občinskega odbora, napadel sem pa župana Dolinarja, ki zavaja odbornike — delavce v to, da pristajajo na rudniško kapitalistično politiko. Člani in odborniki so soglasno sklenili, da odslej ne bo več tako. Radi tega se je moral Dolinar tudi oglasiti, da popravi slab vtis našega občnega zbora v Crni na rudnik — in ga nekoliko potolaži. Dolinar naj se le potolaži, pred-statvniki angleškega kapitala mu bodo to že dobro vračunali, samo potrpljenja je treba. Dolinar naj samo pomisli, kdo bo dobil rudniško restavracijo v Mežici in zakaj. Zato naj le lepo naprej govori o delavčevem kosu kruha in ne pozabi na oni kos kruha, ki ga dobe tisti, ki izdajajo proletariat. Končno si drzne Dolinar še uganjati demagogijo radi mežiške šole, da jo bodo plačali delavci in ne rudnik, da so delavci pravzaprav rudnik. Da, res so delavci rudnik, samo dobiček kasirajo angleški podjetniki, in po Dolinarjevi izjavi bi bilo prav, da bi Angleži še več kasirali, občina pa bi si od dobička, ki gre v London, ne smela vzeti niti pa'r milijonov za šolo, za stanovanjsko hišo, za rudarsko okrevališče, za avtopromet, za trinajsto plačo šoferjem itd. Šoferji imajo po Dolinarjevem naziranju prevelik kos kruha — podjetnikovega dobička, ki znaša letno nad 30 milijonov dinarjev čistega, pa Dolinar prav nič ne vidi — in pravi: rudnik smo mi! Prerokujem Dolinarju, da se mu bo to izplačilo, kajti on stori več za rudnik kakor vsi njegovi uradniki. Žlabomika in Brumna prav nič ne bom zagovarjal, se bosta že sama. V slovo moram še samo to povedati, da se delavstvo nikoli ne bo združilo z ljudmi, ki delajo za rudnik in za kapital sploh, tudi zapeljani in brezbrižniki bodo spoznali resnico. Zato pa Dolinar le naj gre preko nas — preko nas s kapitalom vred, bodo že prišli »preko nas« tako daleč, da jih nikjer več ne bo. — Vinko Mddcmdorfor. MEŽICA. Nekdo se je v »Del. pel., dne 30. marca spodtaknil ob treh modrijanih, kakor pravi, ki da so prišli z Ju-trovega in da je škoda, da ta triperesna deteljica ni imela s seboj še četrtega, da bi stvar izgledala še bolj smešuo. Nam se pa čudno zdi, da dopisnik ni videl četrtega, petega, šestega, sedmega itd. Potem pravi, da smo nameravali shod razbiti. Da, da, kdor nima mirne vesti, temu naredi vsaka stvar velikanski strah. V Krušičev govor o strokovnem gibanju se baje nismo mogli vmešavati — a poslušali smo pazno, kako je Krušič pilil zobe na žagi, s katero je prišel 1. 1923 v Mežiško dolino, da bi odžagal suho vejo na »Unijskem« občnem zboru v Velenju. Pa je takrat ni odrezal čisio tako, kakor je takrat obljubljal. Zanimivo je tudi to, da smo slišali na Krušičevem shodu glasove: Saj niste bili vabljeni! Zakaj ste pa potem shod z letaki naznanjali, in sicer javen shod? Držite se vsaj tistega, kar tako javno razglasite! Saj niste napisali na letakih: Nasprotniki, pridite, a le pod pogojem, da boste molčali iu kimali — Kdo je bil bolj osamljen v Mežici, ko strokovna »Unija?« Vse cvetje se je osulo, samo vi ste šele čez leto dni spoznali, da če cvetja ni, tudi sadu ne more biti. Naše cvetje pravega socializma pa še cveti, nam v ponos in zadoščenje zdaj in čez leta. Čas tu ne bo vplival nič, samo suhe veje v vaših vrstah, te bodo spet pomrle. — Toliko za danes, če dopisnika veseli še kaj več, prosimo, pa drugič kaj več, gradivo je na razpolago. — Trije modrijani iz Jutrovega. TRBOVLJE. Na Dobrni so delali nekateri delavci po 10 do 15 let pri TPI), ki jih je sedaj oddala Du-kiču, pri katerem dobe sedaj po 1 Din na uro. To je storila TPD radi tega, da delavcem prikrajša plače, vzame deputatni premog in podaljša delavni čas. Mi delavci tega ne bomo prenašali, tudi ne bomo radi Dukiča, Schei-nerja, Alterja in Grossa vandrali in prenašali njih teroristični sistem. Tudi se na Dobrni ne marajo držati osemurni-ka, več preddelavcev in delavcev dela po 12 ur dnevno. G. obratovodji tudi ni všeč, da morajo delavci sami hoditi po pitno vodo k 10 minut oddaljenemu studencu; če gre namreč kateri večkrat po vodo, mora že odgovor dajati, kam da hodi. Tudi ni dovolj stranišč, na etaži, odkoder se material odvaža, ni niti enega! To niso male stvari, zlasti ker imamo urade, ki bi morali za take stvari vedeti in jih odpraviti. ŠOŠTANJ. Kons, društvo za Slovenijo zida v Šoštanju hišo. Dasi je v Šoštanju alkoholnih beznic že vse preveč, misli dobiti gostilniško koncesijo tudi Koa* sum. Gostilno upa d obrti v najem eden izmed glavnih razbijačev soc. demokratične organizacije v Šoštanju. Koradeija, ki je imel vpliv med neorganiziranim delavstvom, so pridobili pod pretvezo, da smo naprejevci proti enotnosti. Pri volitvah v Delavsko zbornico so ga postavili celo v kraj. volilni odbor, da bi vodil agitacijo proti socialnim demokratom. Kako izgleda in kako močna je so-cialpatriotska enotnost v Šoštanju, pa se vidi iz tega, da je tovarnar Woschnagg vrgel iz službe Koradeja in Slemen-ška, čeprav je njiju eksistenca odvisna edino od zaslužka v tovarni, drugi pa, ki bi lahko živeli brez tovarne, so še vedno zaposleni. Kapitalistična »Delavska politika« seveda o tem molči, morda se s tem strinja. Koradejevega dopisa ni hotela objaviti. Besedo imajo zaupniki v \Voschnaggovi tovarni. ŠKALE. Kako gospodarijo konsumski gospodje pod Čobalovim vodstvom z delavskim denarjem, lahko prav jasno pokaže sledeči primer. Podpisani sem se radi dolgotrajne bolezni zadolžil ♦ tukajšnji konsumski prodajalni do 15. junija 1925 za 3654 Din. Čepfav sem do 16. marca 1926 redno odplačeval »voj dolg in sem že odplačal 1473 Din, sem bil tožen, da moram ostalih 2281 Din in 448 Din stroškov, torej skupno 2679 Din takoj plačati. Toliko denarja jaz komaj v treh mesecih zaslužim, skrbeti pa moram ne samo zase, temveč tudi za ženo in 6 otrok. Vsak pameten človek bo priznal, da če sem odplačal na račun dolga v 8 mesecih 1473 Din pri tej slabi plači, sem bil pripravljen poravnati ves dolg in bi ga bil tudi poravnal Dne 9. t. m. je bil pri meni znani funkcionar sodišča, da izvrši rubežen, prepričal se je pa na lastne oči, da ne najde kritja za tak dolg niti če mene, ženo in otroke do golega sleče. Mogoče tožijo zato, da tudi advokatje kaj zaslužijo? Ali se v Zagorju vsi s takim gospodarstvom strinjajo? — Martin Pistotnik. ZAGORJE OB SAVI. (O emigraciji.) Ker so 1. 1921 in nadalje raznašali pare«, Čeprav je bilo jasno, da je denar. Ce bi blk> to ravnanje komunitflfao, tudi dobro, žal mi je le, da danes radi raz-mer, v katerih živimo, ne morem tako pisati, kakor bi rad. Še nekaj drugega naj omenim, kar mi je na Dunaju dalo mnogo misliti. Prvi dan svojega bivanja na Dunaju sem videl, da moram Wti previden; povabljen sam Ml v neko kavarno, kamor je priMo prece^^emr-grantov. Neki srbski voditelj je imel glavno besedo. Ozrl sem se malo po kavarni in takoj opazil tri detektive; eden med atoa je sedel tako da se je a hrbtom tiščal našega voditelja. Našega detektiva sporaaž pol ure daleč, zato sem bil razočaran, kako da jih naši voditelji niso spoznali. Naš glavni Voditelj je bil srbski Intelektualec. Ko sean ga vprašal, če se večkrat zberejo v d etični kavami, mi je odgovoril, da dvakrat dneVno. Opozoril sem ga^da so zrave*i tudi detektivi, pa mi je dejal, da sem neumen in za norca so me spoznali Se potem, ko sem na detektive s prstom pokazal. Ko sem prišel z voditeljem v konflikt radi njegove nepazljivosti, so se detektivi odstranili. Protestiral sem, da bi se zbrali še kdaj na takem kraju, a popoldne so bili zopet v prav tisti kavami. Še enkrat in zadnjikrat sem stopil v tisto sobotna mestu so biU poleg emigrantov tudi detektivi, a njimi je bil še neki gospod, kateremu so me pokazali. Nastane torej vprašanje, ali je bil voditelj popolen tepec, kar ni ve-njetao, ali pa je bil s policijo v avezi. Ko sem se pome-je vrnil domov, so me takoj zaprli, oni detektivi pa so mi bili zelo v napota«. Dobe pa » še vedno ljudje, ki se čudijo, Ikailfio da oblasti vae tako hiitro zvedo. Vsem agentom, i' ■se klatijo okrog delavstva, pa pobran, da je v nekaterih državah delavstvo že dobro obračunalo z vašimi »obrati, zelo dobro n. pr, na Ruskem, a tudi vi ne boste odšli praznih rok! Kar se mene tiče: vsi skupaj me ne morete oblatiti, ker sem se pač žrtvoval za del. gibanje, prejemal pa nisem nikoli, niti ei n»eau prilaščal tujega denarja., Toliko zaenkrat. (Ce bi kakemu čitateljju »Napreja« to ne zadostovalo, sem pripravljen dati natančnejša poročila.) — Mlakar 11. CELJE Mesarsko prekajevalnico je napravil Iz pralne kuhinje g. F. Dečman, mesar Temo bodočnosti prodreti nam ni usojeno, ali to je gotovo, da bodočnost nervoznih, nespečlh in lanko razdražljivih no more biti prijetna, ako pravočasno ne mislijo na jačanje in poroirjenje svojih živcev. Umivanje in drgnjenje z že 27 let priljubljenim domačim sredstvom »Fellerjevim« blngodišečim »Elsafluidom« umiruje, daje zdravo spanje, krepi živce in miSičevje, olajšuje bolečine v glavi, zobeh in licu ter se izkaže zmeraj kot izvrsten kos-metikum. Vedno zopet dišimo hvaliti rel-lerjev »Elsafluid« kot zanesljivo domače sredstvo zoper revmatične bolečine. Močnejši m boljega delovanja kot' francosko žganj«. 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici za 68 Den, 12 dvojnatih ali 4 speeijalne ste- klenice za 99 Din, P-fl dvojnatih' ali 12 speei-jalnih steklenic za 250 Din že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju lekarnar Evgen V. Fsller v Stublci Don ji, Kisa-ti^ 8^4 -Hrvetsk«. ^ B«wmezne steklenice Elsafluida pa po reducirani ceni 9 Din dobe v vseh lekarnah in sorodnih trgovinah. iui Glavnem trgu ti. Iz nekdanje pralue kuhinje prihaja Zdaj smrad vse noci. Opozarjamo na to zdravstveno oblast in vse druge faktorje, ki so prizadeti, da si na mestu ogledajo nesnago v tej hiši in nadalnje prekaje vanje prepovedo, ker obstaja upravičen strah pred požarom. Pralna kuhinja naj se 7/>pet uporablja za to, za kar je namenjena. CELJE. V »Delavski politiki« smo citati, da je g. Koren imel shod z iVastnovimi delavci in jim razlagal zakon o zaščiti delavcev o prepovedi nočnega dela žensk in otrok. Poročilo pravi, da mu je delavstvo navdušeno pritrjevalo. Kolosalni delavski dobrotnik je ta Koren, da se potrudi iti med delavce razlagat jim zakon o zaščiti delavcev. To je storil pred delavci, ki niso člani socialpatri-«9he partije in tudi ne člani kakega strokovnega ceha. Ali ni to jasen dokaz, da gre Korenu le za politično avanturo, kajti, če bi bil on res za izvedbo zakona v zaščiti delavcev, tedaj bi sklical tudi shod pek. pomočnikov in bi jim .povedal in razložit, da je nočno delo za peke prepovedano. To bi moral toliko prej storiti, ker je baje član organizacije pekovskih pomočnikov in elan organizacije pek. mojstrov obenem. To bi se dalo prav lahko napraviti posebno še, ker je g. Koren tudi »strokovni« predsednik in bi kot tak lahko vse pek. mojstre naznanil infekciji dela in Delavski zbornici, ker kršijo zakon in tudi gospoda Westna bi lahko prijavil. Ej, vidite, celjski delavci, kako ste vpreženi v kapitalistične verige, da vam predava o zakonu v zaščiti delavcev tisti, ki ga sam gazi neovirano, ker ima na svoji strani podjetnike in de>-lavce, delavsko organizacijo pa pod svojim vplivom I Zahtevajte dejanj in ne fraz, zahtevajte boj socialni reakciji in »socialističnemu« profitarstvu. — Bivši delegat internacionalnega kongresa pek. pom. Napredovanje naše stranke v mariborske okrožju. V soboto 20. marca se je vršil shod naše stranke v Zgornji Bistrici v gostilni g. Gunčarja, na katerem je poročal s. Leskošek iz Celja o izidu volitev v Delavsko zbornico ter o pomenu Delavske zbornice sploh. Pojasnil je navzočim, kako je prišlo, da je dobila naša stranka samo dva poslanca. Obrazložil je goijulije iuoveev. klerikalcev in demokratov, ki so jih delali med volitvami s sedanjim krivičnim volilnim redom. Povedal je, da bo na našo zahtevo ta volilni red odpravljen in da se po tem volilnem redu ne bodo vršile več volitve. Nadalje je obrazložil pomen skupne delavske organizacije kmetov in delavcev pod okriljem socialne demokracije. Obširno je razpravljal o političnem položaju v Jugoslaviji ter o ‘brezposelnosti in davku na ročno delo, ki so nam ga naprtile kapitalistične stranke. Med zborovalci je vladalo veliko zanimanje. V debato je poseglo več sodrugov, ki so se pritoževali o slabem ravnanju blagajniškega zdravnika. Vsi delavci so izrazili željo, naj bi bila ekspozitura zopet v Slov. Bistrici, ali pa naj bi bil tam vsaj zaupnik Delavske zbornice, ki bi jim šel pri raznih intervencijah na roko. So-drug Leskošek je pojasnil, da je v Mariboru zaupnik Delavske zbornice g. Al. Čeh, ki je plačan za to, da vse uredi, kar delavstvo v mariborskem okraju potrebuje. Na to so delavci odgovorili, da je g. Čeh prišel samo tedaj v Slov. Bistrico, ko so bile volitve, da bi pobral kuverte, ker jih ni dobil, je delavce ozmerjal, da so klerikalci. (S kako pravico se je uradnik DZ sploh vmešaval v volitve v DZ? Opomba poročevalca.) Izvoljen je bil sledeči odbor.'Ludvik Sovič, predsednik; Frane Zafošnik, tajnik; Ivan Pušovnik, blagajnik; Koren Josip, Franc Blažič, nadzornika; Simon Tramšak, Valentin Mlinar, Valentin Šega, Hinko Fiscliinger, odborniki. Z ustanovitvijo gornje krajevne organizacije smo pridobili zopet mnogo dobrih sodelavcev, ki so bili vedno zvesti socialisti, a niso bili v stranki radi mariborskih razbijačev in oportunistov in kristanoveev. Naša ideja zmaguje in napreduje. CELJE. (Izpred sodišča.) 6. II. L 1. se je vrnila pri okrož. sodišču razprava proti Jas. Mamu, mestnemu oskrbniku v Celju, po § 178 k. z. Senatu je predsedoval višji sod. sv. dr. Bračiči Za to pravdo so se Celjani zelo zanimali. Obtožnica je Marnu očitala poneverbo ozir. tatvino premoga, ki je bil namenjen celjskim šolam. Priča Kranjc je izpovedal, da so mestni vozniki po Mamovi odredbi morali od vsakega vagona 5—6 q premoga zapeljati k Mamu. Marn se je zagovarjal, da so ga vozniki k temu silili. (Kako da potem vozniki niso bili tudi obtoženi? Op. por.) Priča II. Golenač je izjavil, da se je premog delil med vse enako. (Pozabil je povedati, da je Marn redil 12—14 svinj, vozniki-hlapci pa samo miši. Op. por.) Marn je protestiral proti pričam Kranjcu, Dobrovniku in Čaksu, češ, da so to njegovi nasprotniki. (G. Mam se je zn ta proces dobro pripravil. Kakor znano, so bili najprej postavljeni na cesto vsi starejši in zavednejši mestni delavci, dragi so bili proglašeni za nasprotnike... 6 mese- cev pred obravnavo je vstopil g. Mam v demokratsko strauko. Op. por.) Državno pravd-ništvo je zastopal g. dr. Rus, ki je znan kot vnet pristaš sam. demokratske, stranke. Senat pritožbi, da se priče ne zaslišijo, ni ugodil, nakar so bile priče zaslišane. Predsednik je vprašal pričo Kranjca: Kaj veste Vi o premogu? Odgovor: Vozili smo ga, ker nam je g. Marn rekel, da ne bomo premoga stradali. Mam se je zagovarjal, da je kot železničarski upokojenec dobival premog tudi od železnice. Ko so bile vse priče zaslišane, je govoril drž. pravdnih. Izjavil je, da predlaga obsodbo le, če se ugotovi, da je g. Mam res kradel premog. Senat je izrekel oprostilno razsodbo, ki jo je utemeljeval s tem, da so izpovedbe prič nasprotovale druga drugi Škodo, ki jo je napravil, je pa g. Marn poravnal pri preiskovalni komisiji medne občine. — Komentarja ne bomo pisali, ker se nam zdi, da se sednijsko nedostatki pri mestnem gospodarstvu ne dajo odpraviti. Besedo imajo sedaj še gg. občinski odborniki. 16. IV. 1926. — 2400. gS&SaSEESaBaMHBaSKM Za pomladansko sazijo najugodnejši nakup perila, pletenin, galanterije, potovalnih potrebščin itd. pri Gašparl & Fanninger nasl. SLAVKO ČKNETIČ moda, galanterija, penilo MARIBOR. Aleksandrova cesta 23 UČITELJSKA TISKARNA fraxt£JXkaxt«ko ulica Stav. 0 Tlskovtat« MmkMNH Kafri«*—fH mnikm ss ttsfcasits ta^oglsM, Mig, brsfcr —> m »tiebotipija mtim utooiAnjA sm [PERILO IN OBLEKE! i « g platno, sukno, plavino, volneno blago, nogavice, « gg naramnice, robce, kravate, predpasnike, posteljno ® perilo, itd. kupite najboljše pri tvrdki 5* S I. N. ŠoštarIC i MARIBOR, Aleksandrova cesta štev. 13 M s SAMO ENKRAT poskusite in kupili bodeie vedno pristno angleško in češko sukno, kamgorne, ševijoie za moške in r.ajnovejše volneno modno in perilno blago za spomladanske ženske obleke po znižani ceni v manufaktura i in modni trgovini Miloš Pšeničnik Celje Na željo se pošljejo vzorci! Postrežba solidna i Vsi od ugodne nabave surovin znatno znižane cene nogavicam in drugim pleteninam Vse odjemalce prosimo, noj‘zahtevajo cenike. Vsakovrstna naročila sprejema naš zastopnik in naravnost tvrdka M. FRANZI, 4L SINOVI Pottni predal 44 LJUBLJANA, Privoz tO Telefon 4» JF Kje kupil najceneje? *ac PRI ŠE1MTPETERSKEM BAZARJU v Ljubljani, Martinovat cesta št. S. Taa dobit različno blago. Krasne volnene spomladanske Mol*. Ugotovil« motbo In iensko perilo. Belo in rulavo kotenino itd. po na|nii|U> cenah. Z< tudi odprodaja zimskega blaga In ostankov pod lastno cono. eno po najnlllib cenah. Zd«l Pokuri se! Kupujte pri tvrdkah, ki oglašajo v Vašam listu! Proletarcil j t Gostilne in kavarne, : ' g ki nočejo vašega lista, j nsjbrže tudi vašega j denarja ne marajo, t Ustrelite jlml ] ____________________I Dežni plašči cenejši! Velika izbira klobukov, Čevljev, perila, deinikov, plašCev, sandal, majic, slamnikov Hd. po konkurenčni ceni pri JAKOB LAH - Maribor 'jtt' samo Glavni trg štev. 2 "tat tfaifor nrlrioto u falio ta predno nakupite manufakturno blago, moške in ženske izgotovljene obleke, olašče, suknje, odeje, srajce, si oglejte velikansko zalogo blaga in Izdelkov J»RI MEHIKANCU" - M trg • ni farni cerkvi. Tam se prodaja najceneje, ker ima lastno tovarno Obleka moška štofasta od Din 350*— naprej. SPECIALITETA: Moška obleka, po meri narejena, zajamčeno pristna volna samo Din 500*—. Cajgaste moške hlače, močne od Din 45*— naprej. Bar kant, flanela in vse drugo blago po najnišji ceni. Velikanska izbira moških Irt feensklh Stotov. Oglejte ai »Pri Amerikancu", Celje, Glavni trg 10 (pri farni cerkvi). Tvornica dežnikov in solnčnikov L. MIKUŠ, LJUBLJANA Mestni trg štev. IS priporoča svojo bogato zalogo deinikov v kakršnikoli velikosti po najnižji ceni. ===== Galanterija! ter modno blago, pletenine, nogavice, sukanec, vezenine, gnmbe modne biserno in druge, palice, nahrbtnike, nože, jedilno orodje, škarje itd. se dobi naj« ugodneje pri Ljubljana blizu Prešernovega spomenika Na veliko! ob vodi Na malo! immiiKumn. RazSirJajte In oglašajte v edinem proletarskem listu v „Naprejul“ Kupufte le najboljša in najtrpeinejša kolesa PUCHW s franc. Michelln pnevmatiko po zmerni ceni in event. n* obroke. Dobe se samo pri ION. VOK« Ljubljana Ta*vCarJeva ulica 7 (poprej) Sodna uk. Posebne nagrade našim odjemalcem! Izvanredna in ugodna prilika nakupa potrebne obleke za bližajočo se spomlad. Zastonj dobite uro, s^brno dozo itd. Oglejte sl naše letalce! Konfekcijska tovarna FPH DERFNDA & CIE. Ljubljana Detajlna trgovina Erjavčeva cesta štev. 2 T" fa sigavM* Bi —hi ISA PKUAOKJnRTA (v tam Isvr offlmn JHDS in KM). - ta taksno »Merkur« v Ljnbljtari: A. 8BVER.