Mostovi enakosti: pravičnost in vključenost spolov v akademskem prostoru in družbi Povzetki tretjega posveta o enakosti spolov za vključujočo univerzo in družbo Koper, 12. december 2025 Bridges of Equality: Gender Equity and Inclusion in Academia and Society Abstracts of the Third Symposium on Gender Equality for an Inclusive University and Society Koper, 12 December 2025 Mostovi enakosti: pravičnost in vključenost spolov v akademskem prostoru in družbi Povzetki tretjega posveta o enakosti spolov za vključujočo univerzo in družbo Koper, 12. december 2025 Bridges of Equality: Gender Equity and Inclusion in Academia and Society Abstracts of the Third Symposium on Gender Equality for an Inclusive University and Society Koper, 12 December 2025 Uredniki | Editors Tadej Praprotnik, Lia Lola V. Kotnik in Alenka Janko Spreizer Lektoriranje | Proofreading Maj Matias Strle | Dementej Gradišnik Grafika | Graphics Freepik Oblikovanje in prelom | Design and Layout Alen Ježovnik Izdala in založila | Published by Založba Univerze na Primorskem | University of Primorska Press Titov trg 4, 6000 Koper · hippocampus.si Koper · 2025 © 2025 Avtorji | Authors Brezplačna elektronska izdaja | Free Electronic Edition http://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-293-542-9.pdf http://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-293-543-6/index.html https://doi.org/10.26493/978-961-293-542-9 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 258723587 ISBN 978-961-293-542-9 (PDF) ISBN 978-961-293-543-6 (HTML) Tadej Praprotnik Mostovi enakosti: pravičnost in vključenost spolov Univerza na Primorskem, v akademskem prostoru in družbi Fakulteta za humanistične študije Enakost spolov, torej razumevanje, po katerem so vsi spoli ne le zakonsko enaki, University of Primorska, temveč so tudi v praksi prepoznani, vidni, imajo enako moč in so enakovredno Faculty of Humanities udeleženi na vseh področjih življenja, je zapisana v številnih dokumentih in je tadej.praprotnik@fhs.upr.si vsaj na deklarativni ravni v demokratičnih državah postala nekakšna civilizacij- Lia Lola V. Kotnik ska norma. Tovrstno reguliranje in normiranje je – gledano z daljše perspektive Univerza na Primorskem, – dosežek in napredek. Ideja enakosti med spoli spada med temeljne ideje, ki še Fakulteta za humanistične študije vedno sooblikujejo sodobna razumevanja družbe in sodijo v osnovni orientir, po University of Primorska, katerem presojamo stanje in trende v konkretni družbi. Ob preplavljenosti s teh- Faculty of Humanities nologijami, algoritmi in podatki ostaja ideja enakosti med spoli specifičen zorni lialola.kotnik@fhs.upr.si kot, ki nas opominja, v katero smer naj gledamo in katerim vidikom realnosti naj Alenka Janko Spreizer posvečamo pozornost. Ideje nam namreč pomagajo pri upravljanju družbe, na Univerza na Primorskem, podlagi idej lahko presojamo, kaj so temeljni problemi družbe in kako jih razre- Fakulteta za humanistične študije ševati. Judy Wajcman, raziskovalka in predavateljica na področju družbenih štu- University of Primorska, dijev tehnologije, študijev spolov, dela in zaposlovanja, izpostavlja, da bi lahko Faculty of Humanities postali bolj zahtevni glede tega, kakšno tehnologijo želimo ter katerim vredno- alenka.janko.spreizer@fhs.upr.si tam in ciljem naj ta služi. Najprej bi torej morali pričeti razmišljati o družbenih problemih, nato pa o tehničnih rešitvah zanje. V teh kritičnih (samo)refleksijah so ključno orodje vsekakor ideje. Tudi letošnji, in sicer tretji posvet o enakosti spolov za vključujočo univerzo in družbo z naslovom Mostovi enakosti: pravičnost in vključenost spolov v aka-demskem prostoru in družbi ohranja idejo enakosti med spoli živo. Posvet hkrati udejanja nekatere cilje Načrta za enakost spolov na Univerzi na Primorskem (https://www.upr.si/files/static/1182), in sicer komuniciranje, ki odraža vključujočo organizacijsko klimo in družbeno odgovorno delovanje univerze z razširjanjem pozitivnih vrednot v širšo družbo. Z vsakoletnim organiziranjem posveta izposta-vljamo družbeno relevantnost ideje enakosti med spoli, saj ideje kot civilizacijski dosežki niso nekaj trajno pridobljenega. Prav univerza kot avtonomna institu-cija, ki seveda ni izolirana od ostalega okolja, mora biti zgled udejanjanja načela enakosti in enakopravnosti spolov, hkrati pa tudi prostor kritične samorefleksije in prizadevanj za odpravo vseh oblik diskriminacije na podlagi spolne in seksu-alne identitete. Posvet razumemo kot droben opomnik, da je ideja enakosti med spoli še kako pomembna v sedanjosti in prihodnosti. Ambiciozno se lahko nade-jamo, da bo v prihodnosti enakost med spoli udejanjena, torej živeta, videna in spoštovana v vseh vsakdanjih situacijah. Kakšni so morebitni scenariji prihodnosti, kako kaže z enakostjo med spoli? Če umetni inteligenci postavimo vprašanje »Na katerih področjih enakosti med spoli Mostovi enakosti: pravičnost je družba najbolj izpostavljena tveganjem?«, nas ta v svojem odgovoru v resnici in vključenost spolov v akademskem pošilja nazaj k družbi, torej k nam samim. Problemi vselej izvirajo iz družbe in nje- prostoru in družbi nih odločitev. Neravnotežja, podzastopanosti, plačne vrzeli, vertikalna in horizon- Povzetki tretjega posveta talna segregacija, spolno zaznamovano nevidno delo, spolni stereotipi, ki vplivajo o enakosti spolov za vključujočo univerzo in družbo na izobraževalne poti posameznikov_ic, ponotranjena prepričanja o sposobnosti Koper, 12. december 2025 posameznikov_ic, neuravnotežena zastopanost spolov na ključnih področjih or- ganizacije sodobnih družb (podatkovne znanosti in računalništvo), neenaka po- Bridges of Equality: Gender Equity razdelitev družinskih oziroma starševskih obveznosti, neuravnotežena zastopa- and Inclusion in Academia and Society nost spolov v znanosti, omejene ali ogrožene reproduktivne pravice, spolno nasi- Abstracts of the Third Symposium lje, pomanjkljiva institucionalna podpora ter neuravnotežena zastopanost spolov on Gender Equality for an Inclusive University and Society v zakonodajni in izvršilni oblasti so le nekatera najbolj izpostavljena področja. Te- Koper, 12 December 2025 žave izhajajo tudi iz povsem bazičnega (ne)razumevanja raznolikosti spolnih in seksualnih identitet. Čeprav dokumenti in načrti za enakost spolov na ravni insti-tucij Evropske unije izpostavljajo enakost vseh spolnih identitet, so v praksi do-ločene skupnosti še vedno v izrazito marginaliziranem položaju, imajo bistveno https://doi.org/10.26493/978-961-293-542-9.0 3 manjšo moč in vidnost, kar še posebej velja za skupnost LGBT+. Tradicionalnim diskriminacijskim praksam so se v sodobnem času pridružile še platformizacija in algoritmizacija vsakdanjega življenja. Ti procesi upoštevajo kvantitativne ozi-roma statistično prevladujoče podatke, ki v veliki meri odražajo uveljavljena tra-dicionalna razumevanja glede binarnosti spolov in pogosto krepijo neenakosti na podlagi spola. Raznolike spolne in seksualne identitete niso ustrezno zajete v podatke, saj je razumevanje spolne in seksualne identitete zamišljeno kot fiksna, singularna izkušnja, posledično je spol osebe sploščen na površinsko informa-cijo, ki nikakor ne zajame celovite slike o osebi. Enakost med spoli bi potemtakem pomenila celovito udejanjanje in prakseologijo posameznikov_ic v vseh njihovih razsežnostih, skratka v njihovem družbenem delovanju, vidnosti in upoštevano-sti. Tretji posvet za vključujočo univerzo in družbo tematizira raznoliko paleto razprav v izrazito intersekcionalni perspektivi. Posvet vsako leto organiziramo v okviru treh sklopov, letos so to naslednji sklopi: spoli v vsakdanjem življenju, spoli v institucijah in spoli v univerzitetnem okolju. Prvi sklop zajema jezikovne vidike enakosti spolov, spolne pristranskosti in spolne stereotipe v medijskem poročanju, ki odraža in sooblikuje družbo, problematiko sodobnih tehnologij, ki sokreirajo in reproducirajo neenako obravnavanje spolov, sklop pa zaključuje tematizacija kulturoloških in psiholoških dejavnikov, ki vplivajo na neuravnote-ženost med spoloma v matematičnem izobraževanju in poklicih. Drugi sklop se pričenja z analizo uspešnosti italijanskih učencev_k na področju matematike in izpostavlja ključno vlogo čustev, pozitivnih občutkov in prepričanj pri učenju matematike, v nadaljevanju pa zajame primer nevladne organizacije, ki deluje z namenom informiranja, izobraževanja in ozaveščanja o LGBT+ tematikah, zla-sti vključevanju LGBT+ Romov_inj. Sklop se nadaljuje s predstavitvijo molka kot mehanizma, ki soustvarja izkušnje LGBT+ dijakov_inj v slovenskem srednješol-skem prostoru, zaključi pa se s predstavitvijo izkušenj iz Španije, ki nakazujejo možnost socialne robotike (spremljevalec pri hoji) kot vključujočega in podpor-nega tehnološkega orodja. Zadnji sklop tematizira sodobno povezovanje med naravoslovnimi in humanističnimi znanostmi in predstavi biološka znanstvena spoznanja, ki podpirajo bolj vključujoče razumevanje spola, nadaljuje pa s pro-blematizacijo institucionalnih in strukturnih ovir, ki v akademskem okolju ohra-njajo specifične oblike neenakosti znanstvenic. Sklop prinaša tudi geografsko širši pregled obravnavanja enakosti spolov, raznolikosti, družbene odgovornosti in raziskovalne etike v akademskem prostoru, znanosti, tehnologiji, inovacijah ter povezanih sektorjih, zaključi pa se s predstavitvijo revidiranega Načrta za ena-kost spolov Univerze na Primorskem (GEP 2.0), ki nadgrajuje GEP 1.0 in usklajuje ukrepe skladno z evropskim in nacionalnim okvirom, hkrati pa predstavi novosti na področju instrumentov, ki zagotavljajo vključujoče, transparentno in do vseh spolov prijazno akademsko okolje in širšo družbo. Ker smo prepričani v moč ideje o enakosti med spoli, se nam zdi pomembno in vredno, da vedno znova komuniciramo o njej. Hkrati pa se lahko nemara na-dejamo, da bomo v prihodnosti o idejah vse manj komunicirali in se posvetovali, temveč jih bomo vse bolj v polnosti živeli in prakticirali. Posvet bo potekal v slovenskem in angleškem jeziku. 4 Bridges of Equality: Gender Equity and Inclusion in Academia and Society Gender equality, i.e., the understanding that all genders are not only legally equal but that all genders are also recognized in practice, visible, have equal power, and participate in all areas of life, is inscribed in numerous documents and, at least at the declarative level, has undoubtedly become a kind of civilizational norm in democratic countries. From a longer-term perspective, this type of regulation and standardization is an achievement and a step forward. The idea of gender equal-ity is one of the fundamental ideas that still shape contemporary understandings of society and is part of the basic framework by which we assess the state and trends in a particular society. In a world flooded with technology, algorithms, and data, the idea of gender equality remains a lens that reminds us in which direction to look and which aspects of reality to pay attention to. Ideas help us manage so-ciety; based on them, we can assess what the fundamental problems (of society) are and how to solve them. Judy Wajcman, a researcher and lecturer in the field of science and technology studies, gender studies, work, and employment, points out that we could become more demanding about the kinds of technology we want and the values and goals they should serve. We should therefore first think about social problems and then consider technical solutions for them. Ideas are certainly a key tool in these critical (self-) reflections. This year’s event, the Third Symposium on Gender Equality for an Inclusive Uni- versity and Society, entitled Bridges of Equality: Gender Equity and Inclusion in Academia and Society, keeps the idea of gender equality alive. At the same time, the symposium implements some of the objectives of the Gender Equality Plan at the University of Primorska (https://www.upr.si/files/static/1183), namely commu-nication that reflects an inclusive organizational climate, and social responsibility of the University by spreading positive values to broader society. By organizing this symposium every year, we highlight the social relevance of the idea of gen-der equality, because ideas, as achievements of civilization, are not something that can be taken for granted. As an autonomous institution that is, of course, not isolated from the rest of the environment, the University must be a model for the implementation of the principle of gender equality and equal rights, as well as a space for critical self-reflection and efforts to eliminate all forms of discrimination based on gender and sexual identity. We see this symposium as a gentle reminder that the idea of gender equality re- mains very important in the present and for the future. We can ambitiously hope that gender equality will be realized in the future, i.e., lived, seen, and respected, in all everyday situations. What are the possible scenarios for the future in terms of gender equality? If we ask artificial intelligence the question, ‘In which areas of gender equality is soci-ety most exposed to risks?,’ its response actualy redirects us back to society itself – to ourselves. Problems always originate in society and its decisions. Imbalances, underrepresentation, pay gaps, vertical and horizontal segregation, gendered in-visible work, gender stereotypes that influence individuals’ educational paths, in-ternalized beliefs about individuals’ abilities, unequal gender representation in key areas of modern society (data science and computing), unequal distribution of family and parental responsibilities, unequal gender representation in science, limited or threatened reproductive rights, gender-based violence, inadequate in-stitutional support, and unbalanced gender representation in the legislative and executive branches are just some of the most prominent areas. Problems also stem from a fundamental (lack of ) understanding of the diversity of gender and sexual identities. Although gender equality documents and plans at the level of European Union institutions emphasize equality for all gender identities, certain 5 communities remain significantly marginalized in practice, with considerably less power and visibility – this is especially true for the LGBT+ community. Traditional discriminatory practices have, in modern times, been joined by the platformiza-tion and algorithmization of everyday life. These processes rely on quantitative or statistically predominant data, which largely reflect established, traditional un-derstandings of gender binarism and often reinforce gender-based inequalities. Diverse gender and sexual identities are not adequately represented, as the un-derstanding of gender and sexual identity is conceived as a fixed, singular ex-perience, resulting in a person’s gender being reduced to superficial information that in no way captures a complete picture of the person. Gender equality would therefore mean the comprehensive implementation and practice of individuals in all their dimensions, in short, in their social functioning, visibility, and consid-eration. The Third Symposium on Gender Equality for an Inclusive University and So- ciety will address a diverse range of topics from a distinctly intersectional per-spective. Every year, the Symposium is organized around three thematic sections. This year, they are: gender in everyday life, gender in institutions, and gender at universities. The first section covers linguistic aspects of gender equality as well as gender bias and gender stereotypes in media reporting, which both reflect and shape society. The section includes the issue of modern technologies that perpetuate and reproduce gender inequality and concludes with a discussion of the cultural and psychological factors that influence gender imbalance in math-ematics education and professions. The second section begins with an analysis of the performance of Italian students in mathematics. It highlights the key role of emotions, positive feelings, and beliefs in learning mathematics, followed by a case study of a non-governmental organization that works to inform, educate, and raise awareness about LGBT+ issues, particularly the inclusion of LGBT+ Roma persons. The section continues with a presentation of silence as a mechanism that shapes the experiences of LGBT+ students in Slovenian secondary schools, and concludes with a presentation of experiences from Spain that indicate the poten-tial of social robotics (walking assistants) as an inclusive and supportive techno-logical tool. The last section focuses on contemporary connections between nat-ural sciences and humanities, and presents biological scientific findings that sup-port a more inclusive understanding of gender, and continues to problematize in-stitutional and structural barriers that perpetuate specific inequalities for female scientists in the academic environment. The section also provides a broader ge-ographical overview of the treatment of gender equality, diversity, social respon-sibility, and research ethics in academia, science, technology, innovation, and re-lated sectors, concluding with a presentation of the revised Gender Equality Plan of the University of Primorska (GEP 2.0), which builds on GEP 1.0 and aligns mea-sures with the European and national frameworks, while also presenting new de-velopments in the field of instruments that ensure an inclusive, transparent, and gender-friendly academic environment and wider society. Because we believe in the power of idea in gender equality, we consider it im- portant and valuable to continuously engage in dialogue about these topics. At the same time, we can perhaps hope that, in the future, we will communicate and consult less about ideas, but increasingly live and practice them to the fullest. The symposium will be held in Slovenian and English. 6 Program 12. december 2025 | Univerza na Primorskem .–. Registracija .–. Pozdravni nagovor: prof. dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem .–. Pozdravni nagovor: prof. dr. Aleksander Panjek, dekan Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem 1. sklop: Spoli v vsakdanjem življenju Moderira: prof. dr. Lia Lola V. Kotnik .–. Enakost, pravičnost in vključevalnost spolov v slovenščini, izr. prof. dr. Branislava Vičar in doc. dr. Boris Kern .–. Na dveh straneh mostu čez doktorskega in druge nazive, doc. dr. Vladka Tucovič Sturman .–. Trendi in ustvarjalni pristopi reševanja problematike neenakosti spolov v medijih, izr. prof. dr. Alenka Jelen, izr. prof. dr. Samo Kropivnik in Mateja Malnar Štembal .–. Tehnologije, družbe in hipotetični scenariji enakosti spolov, doc. dr. Tadej Praprot- nik .–. Ne zgolj sposobnosti: kulturni in psihološki dejavniki, ki so vezani na razlike med spoloma v matematiki, Giorgia Leoncilli in doc. dr. Daniel Doz .–. Diskusija .–. Odmor za kavo 2. sklop: Spoli v institucijah Moderira: doc. dr. Tadej Praprotnik .–. Vloga prepričanj in čustev pri pojasnjevanju spolnih razlik v matematični us- pešnosti: primer iz Italije, Claudia Fracca in doc. dr. Daniel Doz .–. Politike spola v romskih skupnostih ter primer delovanja Društva Fršlus, Marcel Baranja in prof. dr. Alenka Janko Spreizer .–. Mapiranje molka v srednjih šolah: mikroagresije, manjšinski stres in varovalni de- javniki pri LGBT+ dijakih_injah, doc. dr. Marko Gavriloski Tretjak .–. Družbena vključenost starejših oseb prek novih tehnologij: primer socialnega robota Go2 kot spremljevalca pri hoji, doc. dr. Rosabel Martínez-Roig .–. Diskusija .–. Odmor za kavo 3. sklop: Spoli v univerzitetnem okolju Moderira: prof. dr. Alenka Janko Spreizer .–. Biologija spola med znanostjo, nevednostjo in predsodkom, Tim Prezelj in prof. dr. Lia Lola V. Kotnik .–. (Avto)etnografska in kritična refleksija položaja znanstvenic: o institucionalnih in strukturnih ovirah ter (ne)možnostih v akademski sferi v primerjalni perspektivi, Nina Žnidaršič, Manja Skočir in Lovrena Jeromelj .–. Spolna enakost po letu 2020 v akademiji, znanosti in povezanih sektorjih: evropske politike, institucionalni mehanizmi in izzivi z izbranimi mednarodnimi primeri, Marjana Škarja Mamić .–. Revidirani načrt za enakost spolov Univerze na Primorskem (GEP 2.0): od diagnoze do izvedbe, prof. dr. Štefan Bojnec, izr. prof. dr. Patricia Blatnik .–. Diskusija z zaključki posveta .–. Kosilo 7 Programme 12 December 2025 | University of Primorska .–. Registration .–. Welcome Address: Prof. Dr. Klavdija Kutnar, Rector of the University of Primorska .–. Welcome Address: Prof. Dr. Aleksander Panjek, Dean of the Faculty of Humanities, University of Primorska Panel 1: Genders in Everyday Life Moderator: Prof. Dr. Lia Lola V. Kotnik .–. Gender Equality, Equity and Inclusivity in Slovenian, Assoc. Prof. Dr. Branislava Vičar and Assist. Prof. Dr. Boris Kern .–. On Both Sides of the Bridge over Doctoral and Other Titles, Assist. Prof. Dr. Vladka Tucovič Sturman .–. Trends and Creative Approaches to Tackling Gender Inequalities in the Media, Assoc. Prof. Dr. Alenka Jelen, Assoc. Prof. Dr. Samo Kropivnik, and Mateja Malnar Štembal .–. Technologies, Societies, and Hypothetical Scenarios of Gender Equality, Assist. Prof. Dr. Tadej Praprotnik .–. Beyond Ability: Cultural and Psychological Factors Shaping Gender Gaps in Math- ematics, Giorgia Leoncilli and Assist. Prof. Dr. Daniel Doz .–. Discussion .–. Coffee Break Panel 2: Genders in Institutions Moderator: Assist. Prof. Dr. Tadej Praprotnik .–. The Role of Beliefs and Emotions in the Gender Gap in Mathematics: Insights from Italy, Claudia Fracca and Assist. Prof. dr. Daniel Doz .–. Gender Politics in Roma Communities and the Case of the Fršlus Association, Mar- cel Baranja and Prof. Dr. Alenka Janko Spreizer .–. Mapping Silence in Secondary Schools: Microaggressions, Minority Stress and Protective Factors among LGBT+ Students, Assist. Prof. Dr. Marko Gavriloski Tret-jak .–. Social Inclusion of Older Adults through Emerging Technologies: The Case of the Go2 Social Robot as a Walking Assistant, Assist. Prof. Dr. Rosabel Martínez-Roig .–. Discussion .–. Coffee Break Panel 3: Genders at Universities Moderator: Prof. Dr. Alenka Janko Spreizer .–. Biology of Sex between Science, Ignorance, and Prejudice, Tim Prezelj and Prof. Dr. Lia Lola V. Kotnik .–. (Auto)Ethnographic and Critical Reflection on the Position of Women Scientists: Institutional and Structural Barriers and (Im)Possibilities in the Academic Sphere From a Comparative Perspective, Nina Žnidaršič, Manja Skočir, and Lovrena Jeromelj .–. Gender Equality since 2020 in Academia, Science and Related Sectors: European Policies, Institutional Mechanisms and Challenges with Selected International Cases, Marjana Škarja Mamić .–. University of Primorska Gender Equality Plan 2.0: From Diagnosis to Delivery, Prof. Dr. Štefan Bojnec and Assoc. Prof. Dr. Patricia Blatnik .–. Discussion with Conclusions .–. Lunch 8 Branislava Vičar Enakost, pravičnost in vključevalnost spolov v slovenščini Univerza v Mariboru, Raziskave jezika in spola so se v slovenskem prostoru začele razvijati v devetde- Filozofska fakulteta, Slovenija setih letih 20. stoletja, zlasti po javni razpravi leta 1995, ki je privedla do prvih University of Maribor, smernic za spolno vključujočo rabo jezika »Nekaj izhodiščnih prizadevanj za od- Faculty of Arts, Slovenia pravo seksistične rabe jezika« Igorja Ž. Žagarja in Mirjam Milharčič Hladnik, izda- branislava.vicar@um.si nih leta 1996. V naslednjih desetletjih je nastalo več pobud, ki so skušale zmanjšati Boris Kern spolno asimetrijo v slovenščini, predvsem s sočasno rabo ženskih in moških slov- ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik ničnih oblik ter z uvajanjem spolno nevtralnih možnosti. V zadnjem desetletju Frana Ramovša; pa se je jezikovna raba začela širiti v smeri iskanja transvključujočih možnosti v Univerza v Novi Gorici, Fakulteta (pisnem) jeziku, pri čemer se kot najustreznejša kaže raba podčrtaja med žensko za humanistiko, Slovenija in moško obliko za slovnični spol. Predavanje bo predstavilo razvoj praks spolno ZRC SAZU, Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language; vključujoče rabe jezika v Sloveniji ter njihovo prisotnost v akademskem, institu- University of Nova Gorica, School cionalnem in vsakdanjem okolju. Posebna pozornost bo namenjena vprašanju, of Humanities, Slovenia kako je bila vključujoča raba jezika sprejeta ali zavrnjena v visokošolskih in razi- boris.kern@zrc-sazu.si skovalnih ustanovah. Predavatelja_ici bosta obravnavala_i tudi govorno realiza- cijo podčrtaja, ki prinaša poseben izziv, ter predstavila_i strategije za prevajanje spolno vključujočih besedil v slovenščino ob ohranjanju jezikovne natančnosti in vključevalnosti. Ključne besede: jezik in spol, spolno vključujoča raba jezika, slovenski jezik Gender Equality, Equity and Inclusivity in Slovenian Research on language and gender in Slovenia began to take shape in the 1990s, particularly following a public debate in 1995 that led to the first guidelines for gender-inclusive language, ‘Some Starting Points for Eliminating Sexist Use of Language’ by Igor Ž. Žagar and Mirjam Milharčič Hladnik, published in 1996. In the following decades, several initiatives sought to reduce gender asymmetry in the Slovene language, mainly through the parallel use of feminine and mascu-line grammatical forms and the introduction of gender-neutral options. In the past decade, however, language use has increasingly evolved towards explor-ing trans-inclusive options in written language, with the underscore between the feminine and masculine forms emerging as the most appropriate solution for marking grammatical gender. The lecture will trace the evolution of gender-inclusive language policies and practices in Slovenia and explore their presence in academic, institutional, and everyday contexts. Special attention will be paid to how inclusive language has been adopted or contested within higher education and research institutions. The speakers will also address the spoken realization of the underscore, which poses specific phonetic and communicative challenges, and present strategies for translating gender-inclusive texts into Slovenian while Mostovi enakosti: pravičnost in vključenost spolov v akademskem maintaining both linguistic accuracy and inclusivity. prostoru in družbi Key words: language and gender, gender-inclusive language use, Slovenian lan-Povzetki tretjega posveta guage o enakosti spolov za vključujočo univerzo in družbo Koper, 12. december 2025 Bridges of Equality: Gender Equity and Inclusion in Academia and Society Abstracts of the Third Symposium on Gender Equality for an Inclusive University and Society Koper, 12 December 2025 https://doi.org/10.26493/978-961-293-542-9.1 9 Vladka Tucovič Sturman Na dveh straneh mostu čez doktorskega in druge nazive Univerza na Primorskem, Prispevek predstavlja rezultate naključnega opazovanja rabe ženskih oblik pri Pedagoška fakulteta in Fakulteta rabi nazivov v slovenskem knjižnem jeziku, in sicer v akademskem okolju in izo- za humanistične študije, Slovenija braževalnih oddajah Prvega programa Radia Slovenija. Udeleženke in udeleženci University of Primorska, Faculty of Education and Faculty posveta bodo imeli priložnost primerjati rabo v obeh okoljih in uzavestiti normi- of Humanities, Slovenia rano rabo. vladka.tucovic@fhs.upr.si Ključne besede: pravopis, oblikoslovje, ženski spol, pragmatika, enakost spolov On Both Sides of the Bridge over Doctoral and Other Titles The article presents the results of a random observation of the use of feminine forms in the Slovenian literary language, specifically in academic circles and edu-cational programs broadcast by Radio Slovenia’s First Program. Participants in the symposium will have the opportunity to compare usage in both environments and to become aware of standardized usage. Key words: orthography, morphology, feminine gender, pragmatics Mostovi enakosti: pravičnost in vključenost spolov v akademskem prostoru in družbi Povzetki tretjega posveta o enakosti spolov za vključujočo univerzo in družbo Koper, 12. december 2025 Bridges of Equality: Gender Equity and Inclusion in Academia and Society Abstracts of the Third Symposium on Gender Equality for an Inclusive University and Society Koper, 12 December 2025 https://doi.org/10.26493/978-961-293-542-9.2 10 Alenka Jelen Trendi in ustvarjalni pristopi reševanja problematike Univerza v Stirlingu, Fakulteta neenakosti spolov v medijih za umetnost in humanistične študije, Študije že več desetletij opozarjajo na spolne neenakosti v medijih, predvsem na Velika Britanija nizko zastopanost žensk in drugih spolnih identitet ter na spolne pristranskosti in University of Stirling, Faculty of Arts and Humanities, United Kingdom stereotipe v medijskem poročanju. Raziskave Globalnega medijskega monitorja alenka.jelen@stir.ac.uk (GMMP) potrjujejo, da se je v zadnjih 15 letih napredek na tem področju ustavil. V Sloveniji z močno prisotnimi neoliberalnimi postfeminističnimi tendencami si- Mateja Malnar Štembal cer po podatkih GMMP 2025 presegamo globalno povprečje zastopanosti žensk, Združenje ONA VE, Slovenija vendar moški še vedno prevladujejo v osrednjih medijskih vsebinah in trikrat po- Association ONA VE, Slovenia gosteje kot ženske nastopajo kot strokovnjaki ali elitni uradni viri, kar jim pripi- mateja@onave.si suje višjo stopnjo kompetenc, racionalnosti, kredibilnosti in avtoritete. Medijsko prisotnost žensk nadalje zakriva nevključujoča raba jezika in pripisovanje dosež- Samo Kropivnik kov organizacijam, ki jih zastopajo. Rezultati so posledica kompleksnih družbe- Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Slovenija nih dejavnikov, ki jih mediji odražajo in sooblikujejo; globoko zasidranih spolnih University of Ljubljana, Faculty of Social stereotipov in pristranskosti, spolnih nepravičnosti, percipirane nižje samozave- Sciences, Slovenia sti in kredibilnosti žensk ter nasilja nad ženskami v javnem prostoru. Zato smo za- samo.kropivnik@fdv.uni-lj.si snovali celostni intervencijski pristop, ki vključuje: (1) medijske zaveze za dosega- nja spolne enakosti, (2) naslavljanje predsodkov in stereotipov, (3) ozaveščevalne kampanje in (4) programe mentorstva in izobraževanja. Prvi odzivi kažejo na do-vzetnost medijev za spremembe medijskih praks (podpis Zaveze 50:50 s strani RTV Slovenija) ter večje medijsko in javno zavedanje o problematiki. Strokovnja-kinje izkazujejo zanimanje za treninge medijskega nastopanja, zaznati pa je tudi porast prisotnosti žensk v medijih – vendar pot do spolne enakosti ostaja dolga. Ključne besede: spolne neenakosti, mediji, spolni stereotipi, ozaveščanje, interven-cije Trends and Creative Approaches to Tackling Gender Inequalities in the Media For several decades, studies have problematized gender inequalities, particu-larly the underrepresentation of women and other gender identities, biases and stereotypes in the media. The Global Media Monitoring Project (GMMP) results show that the progress in this area has plateaued over the past 15 years. The GMMP 2025 data for Slovenia, with strong neoliberal postfeminist tendencies, in-dicate that female representation in the media features above the global average. However, men still dominate the mainstream media content and are three times more likely than women to be represented as experts or elite official sources, with a higher degree of competence, rationality, credibility, and authority. Non-inclusive gendered language and attributing women’s achievements to orga- Mostovi enakosti: pravičnost in vključenost spolov v akademskem nizations they represent further exacerbate their invisibility. These trends are a prostoru in družbi result of complex societal factors reflected and co-shaped by the media; deeply Povzetki tretjega posveta embedded gender stereotypes and biases, gender injustices, lower perceived o enakosti spolov za vključujočo confidence and credibility of women, and gender-based violence in the public univerzo in družbo sphere. Therefore, we have designed an intervention approach including: (1) me- Koper, 12. december 2025 dia commitments to achieve gender equality, (2) addressing gender biases and Bridges of Equality: Gender Equity stereotypes, (3) awareness-raising campaigns, and (4) mentorships and educa- and Inclusion in Academia and Society tional programs. The initial responses indicate media inclinations to change their Abstracts of the Third Symposium practices (e.g., RTV Slovenija signing the Commitment 50:50) and greater media on Gender Equality for an Inclusive and public awareness of the issue. There is notable interest in media training University and Society among female experts and an increased presence of women in the media, yet Koper, 12 December 2025 the path to gender equality remains long. Key words: gender inequalities, the media, gender stereotypes, awareness-raising, interventions https://doi.org/10.26493/978-961-293-542-9.3 11 Tadej Praprotnik Tehnologije, družbe in hipotetični scenariji enakosti spolov Univerza na Primorskem, Prispevek tematizira družbene odtise tehnologij, v katerih se vpisujejo in odra- Fakulteta za humanistične študije, žajo uveljavljena razumevanja o spolih. Če so bili nekoč temeljni viri generira- Slovenija nja neenakosti posamezniki_ce in njihova prepričanja, pa danes to vlogo v veliki University of Primorska, Faculty of Humanities, meri prevzema proces upodatkovljenja. Umetna inteligenca (strojno učenje) se Slovenia uči na podlagi ogromne količine podatkov, ki jih pridobiva s svetovnega spleta, tadej.praprotnik@fhs.upr.si ta pa v veliki meri vsebuje tradicionalna in statistično prevladujoča prepričanja. Programi umetne inteligence tako sooblikujejo zaznave ljudi, odpravljanje nee-nakosti pa je v sodobnih procesih avtomatizacije vse težje. Sodobne tehnologije temeljijo na preteklih izkušnjah in načinih komuniciranja, posledično v veliki meri oblikujejo tudi prihodnje načine družbenosti (kognicija, komunikacija, koopera-cija). Sodobne tehnologije niso zgolj infrastruktura, ki omogoča informacijski tok, ampak sooblikujejo in določajo informacijski tok: o čem naj razmišljamo, kako naj razmišljamo, kaj gledati in kaj videti. Prispevek predstavi dva hipotetična scena-rija prihodnje družbenosti. V optimističnem scenariju vztrajamo na ideji enakosti spolov in prihodnji razvoj tehnologij utemeljimo na potrebah državljana_ke, v pe-simističnem scenariju pa organizacijo družbe brez intervencij prepustimo instru-mentalnemu vladovanju informacij in aplikacij. Razvoj tehnologij je vselej zrcalo družbe in njenih prioritet. Če v fazi razvoja tehnologij ne vključujemo raznovrst-nih praks in izkušenj različnih spolov, bodo tehnologije skozi naše rabe še naprej obnavljale binarnost in občasno neenakost spolov. Ključne besede: tehnologija, umetna inteligenca, digitalno vladovanje, enakost spolov, raznolikost spolov Technologies, Societies, and Hypothetical Scenarios of Gender Equality This paper thematizes the social imprints of technologies, which embody and reflect established understandings of gender. While individuals and their be-liefs were once the primary sources of inequality, today this role is largely taken over by datafication. Artificial intelligence (machine learning) learns from the vast amount of data it obtains from the World Wide Web, which largely contains tra-ditional, statistically dominant beliefs. Artificial intelligence programs thus shape people’s perceptions, and eliminating inequality is becoming increasingly diffi-cult in modern automation processes. Modern technologies are based on past experiences and ways of communicating, and as a result, they also largely shape future ways of sociality (cognition, communication, cooperation). Modern tech-nologies are not merely infrastructure that enables the flow of information, but also shape and determine it: what we should think about, how we should think, what to watch, and what to see. The paper presents two hypothetical scenarios for Mostovi enakosti: pravičnost in vključenost spolov v akademskem future sociality. In the optimistic scenario, we insist on the idea of gender equal- prostoru in družbi ity and base the future development of technologies on the needs of citizens, Povzetki tretjega posveta while in the pessimistic scenario, we leave the organization of society without in- o enakosti spolov za vključujočo tervention to the instrumental governance of information and applications. The univerzo in družbo development of technologies is always a reflection of society and its priorities. Koper, 12. december 2025 If diverse practices and experiences of different genders are not included in the Bridges of Equality: Gender Equity technology development phase, technologies will continue to reinforce gender and Inclusion in Academia and Society binarism and, at times, gender inequality through our use of technologies. Abstracts of the Third Symposium Key words: technology, artificial intelligence, digital governance, gender equality, on Gender Equality for an Inclusive University and Society gender diversity Koper, 12 December 2025 https://doi.org/10.26493/978-961-293-542-9.4 12 Giorgia Leoncilli Ne zgolj sposobnosti: kulturni in psihološki dejavniki, ki so vezani Univerza v Trstu, Oddelek za matematiko, na razlike med spoloma v matematiki informatiko in geoznanosti, Italija Čeprav ženske danes predstavljajo večino univerzitetnih študentov in so v šoli po- University of Trieste, Department gosto zelo uspešne, so v matematiki in STEM področjih še vedno premalo zasto- of Mathematics, Informatics, and Earth Sciences, Italy pane. Vrzeli se ponavadi pojavijo, ko učenci prehajajo k zahtevnejši matematiki, giorgia.leoncilli@studenti.units.it zlasti pri nalogah reševanja problemov. Te razlike niso posledica prirojene spo- sobnosti, temveč kulturnih pričakovanj, vzorcev socializacije in psiholoških de- Daniel Doz javnikov, ki ustvarjajo neenake pogoje za ženske. Teorija pričakovanj in vrednosti Univerza v Trstu, Oddelek za matematiko, ter socialna kognitivna teorija pomagata razložiti, zakaj pride do tega. Obe po- informatiko in geoznanosti, Italija; udarjata, da samozavest, dojemanje uporabnosti in spolno pogojena pričakova- Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Slovenija nja usmerjajo odločitve učencev, ali bodo vztrajali pri matematiki. Raziskave ka- University of Trieste, Department žejo, da dekleta pogosto podcenjujejo svoje matematične sposobnosti, tudi ko of Mathematics, Informatics, so njihovi rezultati enaki ali presegajo rezultate fantov, ter svoje zaupanje posto- and Earth Sciences, Italy; poma preusmerjajo v druge predmete. Tudi način razvoja samoučinkovitosti se University of Primorska, Faculty razlikuje: na ženske močneje vplivajo spodbuda in vzorniki, medtem ko moški of Education, Slovenia ponavadi poudarjajo izkušnje obvladovanja. Stereotipi predstavljajo še dodatno daniel.doz@upr.si plast, saj povečujejo tesnobo in porabljajo duševne vire, kar včasih pripelje do tega, da ženske prilagodijo svojo identiteto, da bi se s tem spopadle. Ta pritisk še dodatno okrepijo starši, učitelji_ce in pomanjkanje vidnih ženskih vzornikov, kar sčasoma povzroči kopičenje slabosti. Obvladovanje teh ovir zahteva posege, ki krepijo tako znanje kot samozavest, ustvarjajo vključujoča učna okolja in zago-tavljajo raznolike vzornike. Nadaljnje raziskave naj bi še naprej preučevale, kako stereotipi oblikujejo izbire, da bi lahke politike bolje spodbujale enakost med spo-loma v matematičnem izobraževanju in poklicih. Ključne besede: matematika, stereotipi, ženske v matematiki Beyond Ability: Cultural and Psychological Factors Shaping Gender Gaps in Mathematics Although women now make up the majority of university students and often per-form very well in school, they remain underrepresented in mathematics and STEM fields. The gap tends to appear as students move into more advanced mathe-matics, especially in problem-solving tasks. These differences are not the result of innate ability but rather cultural expectations, patterns of socialization, and psychological factors that create unequal conditions for women. Expectancy-value theory and social cognitive theory help explain why this happens. Both highlight how confidence, perceptions of usefulness, and gendered expectations guide students’ decisions about whether to persist in math. Research shows that girls frequently underestimate their mathematical ability, even when their results Mostovi enakosti: pravičnost in vključenost spolov v akademskem match or exceed those of boys, and gradually invest their confidence in other sub- prostoru in družbi jects. The way self-efficacy develops also differs: Women are more influenced by Povzetki tretjega posveta encouragement and role models, while men tend to emphasize mastery experi- o enakosti spolov za vključujočo ences. Stereotype threat adds another layer, increasing anxiety and consuming univerzo in družbo mental resources, sometimes leading women to adjust their identities in order to Koper, 12. december 2025 cope. These pressures are reinforced by parents, teachers, and the lack of visible Bridges of Equality: Gender Equity female role models, producing cumulative disadvantages over time. Addressing and Inclusion in Academia and Society these barriers requires interventions that strengthen both competence and con- Abstracts of the Third Symposium fidence, create inclusive classrooms, and provide diverse role models. Further re- on Gender Equality for an Inclusive search should continue to investigate how stereotypes shape choices, so policies University and Society can better promote gender equity in mathematics education and careers. Koper, 12 December 2025 Key words: mathematics, stereotypes, women in mathematics https://doi.org/10.26493/978-961-293-542-9.5 13 Claudia Fracca Vloga prepričanj in čustev pri pojasnjevanju spolnih razlik v matematični Univerza v Trstu, Oddelek za matematiko, uspešnosti: primer iz Italije informatiko in geoznanosti, Italija Pri razpravah o spolu in matematiki številne raziskave poudarjajo razlike v mate- University of Trieste, Department matični uspešnosti, pri čemer so dekleta manj uspešna kot fantje. Če se poglo- of Mathematics, Informatics, and Earth Sciences, Italy bimo v razumevanje in raziskovanje dejavnikov, ki te razlike določajo in opisu- claudia.fracca@studenti.units.it jejo, se pokaže pomembna vloga psiholoških dejavnikov, ki so izrazito povezani z matematično uspešnostjo in jo tudi napovedujejo. Izkaže se, da sta še posebej Daniel Doz pomembni matematična samoučinkovitost, tj. prepričanje učencev_k o sposob- Univerza v Trstu, Oddelek za matematiko, nosti uspešnega reševanja matematičnih nalog, in matematična anksioznost, tj. informatiko in geoznanosti, Italija; občutek napetosti, zaskrbljenosti ali strahu, ki ovira uspešnost v matematiki. Ana- Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Slovenija liza teh dejavnikov pokaže, da dekleta v primerjavi s fanti doživljajo večjo mate- University of Trieste, Department matično anksioznost in kažejo nižjo matematično samoučinkovitost. Da bi ta vidik of Mathematics, Informatics, podrobneje raziskali, smo izvedli analizo skupin na podatkih, ki jih zbere Program and Earth Sciences, Italy; za mednarodno preverjanje znanja (PISA), OECD-jev triletni program preverjanja University of Primorska, Faculty znanja petnajstletnih učencev na treh glavnih področjih: branje, matematika in of Education, Slovenia naravoslovje. Analiza rezultatov pri italijanskih učencih v PISA 2022 podpira hipo- daniel.doz@upr.si tezo, da so psihološki dejavniki povezani z matematičnimi kompetencami. Iz kla-strske analize je razvidno, da je prisotna skupina, sestavljena iz čustveno ranljivih učencev, ki se soočajo z izzivi na področju matematične anksioznosti, odpornosti na stres, obvladovanja čustev, z nižjo stopnjo matematične učinkovitosti in s teža-vami v matematiki, v katero sodi 15,85  učencev. To skupino pretežno sestavljajo dekleta (83,6 ), kar slednje povezuje s psihološkimi izzivi in potrjuje rezultate po-dobnih analiz, opravljenih v drugih državah. Ti rezultati poudarjajo pomembno in ključno vlogo čustev, pozitivnih občutkov in prepričanj pri učenju matematike. Ključne besede: čustva, klastrska analiza, matematična anksioznost, matematična samoučinkovitost, razlike v spolu The Role of Beliefs and Emotions in the Gender Gap in Mathematics: Insights from Italy When discussing gender and mathematics, many studies highlight performance differences, with girls performing lower than boys. Exploring the factors underly-ing this gap reveals the significant role of psychological variables correlated with and predictive of mathematics performance. Notably, mathematics efficacy (stu-dents’ belief in their ability to perform mathematical tasks) and mathematics anx-iety (feelings of tension or fear that interfere with performance) emerge as key determinants. Analyzes consistently show that girls experience greater mathe-matics anxiety and demonstrate lower efficacy than boys. To further examine this aspect, we conducted a cluster analysis using data from the Programme for Inter- Mostovi enakosti: pravičnost in vključenost spolov v akademskem national Student Assessment (PISA), the OECD’s triennial study of fifteen-year-old prostoru in družbi students in reading, mathematics, and science. Results from Italian students in Povzetki tretjega posveta PISA 2022 support the hypothesis that psychological factors are linked to math- o enakosti spolov za vključujočo ematical competence. One cluster, representing 15.85 of students, comprises univerzo in družbo emotionally vulnerable learners with high anxiety, low stress resistance and emo- Koper, 12. december 2025 tional control, and reduced mathematics efficacy, resulting in a weaker perfor- Bridges of Equality: Gender Equity mance. This cluster is predominantly female (83.6), confirming gendered pat- and Inclusion in Academia and Society terns observed in other countries. Overall, findings highlight the crucial role of Abstracts of the Third Symposium emotions, self-beliefs, and positive affect in learning mathematics. on Gender Equality for an Inclusive University and Society Key words: cluster analysis, emotions, gender differences, mathematics anxiety, mathematics self-efficacy Koper, 12 December 2025 https://doi.org/10.26493/978-961-293-542-9.6 14 Marcel Baranja Politike spola v romskih skupnostih ter primer delovanja Društva Fršlus Društvo Fršlus, LGBTQIA+ Pomurje, Raziskovalci_ke so obravnavali_e politike spola v romskih skupnostih skozi inter- Slovenija sekcionalnost, ki zajema dimenzije razreda, rase in tudi starosti. Enakost spolov so Association Fršlus, LGBTQIA+ Pomurje, raziskovalci_ke, pripadniki_ce (ne)romskih skupnosti, naslovili_e v vključujočem Slovenia romskem ženskem gibanju, (ne)feminističnem aktivizmu in LGBTQIA+ gibanju. drustvofrslus@gmail.com Uvodoma bomo izpostavili ključne točke prizadevanj za enakosti pravic Rominj in Alenka Janko Spreizer LGBTQIA+ oseb v Evropi. Sledi pregled primerov delovanja aktivizma v NVO v Slo- Univerza na Primorskem, Fakulteta za veniji, v Pomurju. Društvo Fršlus, ustanovljeno leta 2023, deluje z namenom infor- humanistične študije, Slovenija miranja, izobraževanja in ozaveščanja o LGBTQIA+ tematikah, zlasti vključevanju Universtiy of Primorska, Faculty of LGBTQIA+ Romov_inj, kar predstavlja eno izmed osrednjih dejavnosti društva. V Humanities, Slovenia projektu Karavan, ki povezuje LGBTQIA+ in romsko skupnost, društvo izvaja vr- alenka.janko.spreizer@fhs.upr.si sto kulturnih, izobraževalnih in raziskovalnih aktivnosti. Med ključnimi dosežki izstopajo dvodnevni festival romske in kvir kulture, študijski obiski LGBTQIA+ or-ganizacij v romska naselja in obratno, literarni večeri z romskimi in drugimi av-torji_icami, vzpostavitev spletne strani ter organizacija romsko-kvirovskega ta-bora. Tako društvo zasleduje cilj opolnomočenja LGBTQIA+ posameznikov_ic v ruralnih in urbanih okoljih, s posebnim poudarkom na vidnosti in reprezentaciji LGBTQIA+ Romov_inj. To dosega z ustvarjanjem varnih prostorov za izražanje, kulturno produkcijo in izmenjavo izkušenj ter z usmerjanjem aktivnosti v struk-turno demarginalizacijo. Dokumentarni film o LGBTQIA+ Romih_injah iz Prek-murja, dodatno prispeva k raziskovanju presečišč identitet ter krepitvi glasu mar-ginaliziranih skupnosti. Ključne besede: Fršlus, spol, LGBTQIA+, Romi_nje Gender Politics in Roma Communities and the Case of the Fršlus Association Recently, scholars have examined gender politics in Romani communities through the lens of intersectionality, encompassing dimensions of class, race, and age. The issue of gender equality has been addressed by (non-)Roma researchers within the context of an inclusive Roma women’s movement, (non-)feminist activism, and the broader LGBTQIA+ movement. The introductory section highlights key aspects of the efforts to promote gender and LGBTQIA+ equality in Europe, fol-lowed by an examination of activism within an NGO that engages both the Roma and majority populations in Slovenia’s Pomurje region. The Fršlus Association, es-tablished in 2023, aims to inform, educate, and raise awareness about LGBTQIA+ issues, with a particular focus on the inclusion of LGBTQIA+ Roma, which con-stitutes one of its central activities. Within the Karavan project, which connects LGBTQIA+ and Roma communities, the Association implements a range of cul- Mostovi enakosti: pravičnost in vključenost spolov v akademskem tural, educational, and research initiatives. Key achievements include a two-day prostoru in družbi festival of Roma and queer culture, study visits between LGBTQIA+ organizations Povzetki tretjega posveta and Roma settlements, literary evenings featuring Roma and other authors, the o enakosti spolov za vključujočo creation of a dedicated website, and the organization of a Roma-queer camp. univerzo in družbo Through these initiatives, the association aims to empower LGBTQIA+ individ- Koper, 12. december 2025 uals in both rural and urban contexts, with a particular emphasis on visibility Bridges of Equality: Gender Equity and representation. By creating safe spaces for expression, cultural production, and Inclusion in Academia and Society and exchange, Fršlus seeks to foster structural demarginalization. A documentary Abstracts of the Third Symposium film on LGBTQIA+ Roma from the Prekmurje region aims to further contribute to on Gender Equality for an Inclusive the exploration of intersecting identities and the amplification of marginalized University and Society voices. Koper, 12 December 2025 Key words: Fršlus, gender, LGBTQIA+, Roma https://doi.org/10.26493/978-961-293-542-9.7 15 Marko Gavriloski Tretjak Mapiranje molka v srednjih šolah: mikroagresije, manjšinski stres Univerza na Primorskem, in varovalni dejavniki pri LGBT+ dijakih_injah Pedagoška fakulteta, Prispevek predstavi, kako molk soustvarja izkušnje LGBT+ dijakov_inj v sloven- Slovenija skem srednješolskem prostoru. Molk razumemo kot mehanizem, ki odloča o vi- University of Primorska, Faculty of Education, Slovenia dnosti, ter kot sklop vsakdanjih komunikacij, pravil in implicitnih pričakovanj, ki marko.gavriloski@pef.upr.si oblikujejo pripadnost, varnost in legitimnost. V ospredju je razmerje med sub- tilnimi in eksplicitnimi oblikami izključevanj ter praksami podpore, ki nastajajo v prepletu vrstniških dinamik, učiteljskih odzivov in institucionalnih ureditev. Te-oretski okvir poveže manjšinski stres, intersekcijski pogled in skriti kurikul. Tako razumemo mikroagresije kot vzorce, ki se nalagajo skozi čas in sooblikujejo šol-sko pot, duševno zdravje in občutek pripadnosti. Posebej občutljiv indikator tega prepleta so trans-specifične šolske situacije, ki omogočajo ali onemogočajo polno udeležbo. Pri tem izstopata učiteljska afirmacija in dosledno udejanjanje inklu-zivnih načel kot varovalnih dejavnikov, ki zmanjšujejo kopičenje manjšinskega stresa. Predstavljeni bodo preliminarni rezultati kvantitativne raziskave o mikro-agresijah, šolski klimi, pripadnosti, doživeti podpori in institucionalnih ureditvah ter izpostavljene točke molka in varovalnih dejavnikov za pripadnost in dobrobit. Izsledki obenem pokažejo, v kolikšni meri učiteljska afirmacija in jasna institucio-nalna pravila delujejo kot varovalni dejavniki. S tem prispevek poveže konceptu-alne uvide s pragmatičnimi usmeritvami za šolske politike in profesionalni razvoj, usmerjen v skladnejše uresničevanje enakosti spolov v srednješolskem prostoru. Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega projekta ARIS (št. Z7-60184) Mapira-nje molka: analiza stresorjev in mikroagresij pri doživljanju manjšinskega stresa LGBT+ mladih v izobraževanju. Ključne besede: mikroagresije, manjšinski stres, inkluzivne politike, LGBT+ di-jaki_inje Mapping Silence in Secondary Schools: Microaggressions, Minority Stress, and Protective Factors among LGBT+ Students The paper presents how silence co-produces the experiences of LGBT+ students in Slovenian secondary education. Silence is understood as a mechanism that governs visibility and as a set of everyday communicative practices, rules, and implicit expectations that shape belonging, safety, and legitimacy. The analysis foregrounds the interplay between subtle and overt exclusions, and the forms of support that arise across peer dynamics, teacher responses, and institutional arrangements. The theoretical framework links minority stress, an intersectional perspective, and the hidden curriculum. This lens treats microaggressions as pat-terned signals that accumulate over time and shape educational trajectories, Mostovi enakosti: pravičnost in vključenost spolov v akademskem mental health, and the sense of belonging. Trans-specific school situations serve prostoru in družbi as a sensitive indicator of this interplay, enabling or constraining full participa- Povzetki tretjega posveta tion. Within this field, teacher affirmation and the consistent enactment of inclu- o enakosti spolov za vključujočo sive principles emerge as protective factors that reduce the build-up of minority univerzo in družbo stress. The paper will present preliminary results from a quantitative study on mi- Koper, 12. december 2025 croaggressions, school climate, belonging, perceived support, and institutional Bridges of Equality: Gender Equity arrangements, highlighting sites of silence and protective factors for belonging and Inclusion in Academia and Society and well-being. The findings also indicate the extent to which teacher affirmation Abstracts of the Third Symposium and clear institutional rules function as protective factors. In doing so, the paper on Gender Equality for an Inclusive links conceptual insights with pragmatic guidance for school policy and profes- University and Society sional development aimed at a more consistent realization of gender equality Koper, 12 December 2025 in secondary education. This paper forms part of the ARIS research project (No. Z7-60184), Mapping Silence. Key words: microaggressions, minority stress, inclusive policies, LGBT+ students https://doi.org/10.26493/978-961-293-542-9.8 16 Rosabel Martínez-Roig Družbena vključenost starejših oseb prek novih tehnologij: Univerza Alicante, Oddelek za splošno primer socialnega robota Go2 kot spremljevalca pri hoji in specialno didaktiko, Španija Starejši odrasli so v digitalnih družbah pogosto potisnjeni na obrobje, saj se so- University of Alicante, Department očajo s fizičnimi in čustvenimi ovirami, ki omejujejo njihovo družbeno udeležbo. of General Didactics and Specific Didactics, Spain Raziskava, izvedena v Hogar Provincial de Alicante (Španija), raziskuje, kako lahko rosabel.martinez@ua.es uporaba novih tehnologij – zlasti socialnega robota Go2 – spodbuja družbeno vključenost in dobro počutje starejših oseb. Sedem udeležencev, starih od 79 do 94 let, je sodelovalo v tridelnem poskusu, ki je vključeval individualne sprehode, sprehode z robotom Go2 in sprehode z robotom, opremljenim z umetno inteli-genco za verbalno interakcijo. Rezultati so pokazali pozitivna stališča do social-nih robotov in večjo motivacijo za telesno dejavnost v njihovi družbi, čeprav je bila statistična pomembnost omejena zaradi majhnega vzorca. Kvalitativna ana-liza verbalnih interakcij je pokazala čustveno navezanost in občutek tovarištva, kar kaže, da lahko odnosi med človekom in robotom krepijo občutek pripadnosti in zmanjšujejo osamljenost. Širše gledano, študija postavlja socialno robotiko kot vključujoče tehnološko orodje, ki spodbuja aktivno staranje in družbeno partici-pacijo. Integracija robotov z umetno inteligenco v oskrbo starejših tako predsta-vlja nov korak k tehnološkemu humanizmu in vključujoči inovaciji. Ključne besede: družbena vključenost, starejši odrasli, nove tehnologije, socialna robotika, aktivno staranje Social Inclusion of Older Adults through Emerging Technologies: The Case of the Go2 Social Robot as a Walking Assistant Older adults are often relegated to a secondary social position in digital soci-eties, facing both physical and emotional barriers that limit their participation in community life. This research, conducted at the Hogar Provincial de Alicante (Spain), explores how the use of emerging technologies – specifically, the Go2 social robot – can enhance social inclusion and well-being among older adults. Seven participants aged between 79 and 94 took part in a three-session inter-vention involving individual walks, walks accompanied by the Go2 robot, and walks with the robot plus an AI-generated verbal interaction system. The results revealed positive attitudes towards social robots and increased motivation to en-gage in physical activity when accompanied by the robot, even though statisti-cal significance was limited by the small sample. Qualitative analysis of verbal in-teractions highlighted emotional attachment and companionship perceptions, showing that human-robot relationships can strengthen the sense of belonging and reduce feelings of loneliness. From a broader perspective, this study positions assistive social robotics as an inclusive technological tool capable of promoting Mostovi enakosti: pravičnost in vključenost spolov v akademskem active aging and social participation. The integration of AI-based companions in prostoru in družbi elderly care settings thus represents an emerging path toward technological hu- Povzetki tretjega posveta manism and inclusive innovation. o enakosti spolov za vključujočo univerzo in družbo Key words: social inclusion, older adults, emerging technologies, social robotics, Koper, 12. december 2025 active aging Bridges of Equality: Gender Equity and Inclusion in Academia and Society Abstracts of the Third Symposium on Gender Equality for an Inclusive University and Society Koper, 12 December 2025 https://doi.org/10.26493/978-961-293-542-9.9 17 Tim Prezelj Biologija spola med znanostjo, nevednostjo in predsodkom Biološki inštitut Jovana Hadžija Prispevek v obliki dialoga med biologom in antropologinjo se loteva temeljnih ZRC SAZU; vprašanj: Kaj biološka znanost danes ve o spolu? Kako sodobna biologija obrav- Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Slovenija nava dejstvo, da je okrog biološkega spola bila zgrajena celotna infrastruktura Jovan Hadži Institute of Biology dvospolnega sistema, ki da v polnosti odseva spolni dimorfizem, dualizem in an- ZRC SAZU; tagonizem v naravi? Kako se biologi_nje spoprijemajo z idejo biologije kot ču- University of Ljubljana, Faculty vajke binarnosti, ki znanstveno utrjuje obstoj zgolj dveh spolov in zanemarja of Education, Slovenia ali celo zanika raznolikost spolnega spektra? Zakaj je odstopanje od biološke tim.prezelj@pef.uni-lj.si »norme« v družbi pogosteje razumljeno kot »nenormalno«, »nenaravno«, celo Lia Lola V. Kotnik »nemoralno«, namesto kot naravni del biološke spremenljivosti in raznolikosti – Univerza na Primorskem, Fakulteta za konceptov, ki ju prav biologija postavlja v jedro svoje discipline? Kako biologi_nje humanistične študije, Slovenija gledajo na to, da se spol, pripisan ob rojstvu, takoj enači z biološkim spolom in University of Primorska, Faculty of razume kot njegova celotna biološka realnost? Kako lahko biološka spoznanja Humanities, Slovenia pomagajo naslavljati nevednost in razbijati predsodke o spolu kot fiksni in sta- lialola.kotnik@fhs.upr.si tični naravni danosti ter naravno večni in absolutni kategoriji? Navsezadnje, kako lahko refleksivna biologija prispeva k družbeni razpravi o enakosti spolov? Prispe-vek želi pokazati, da biološka znanstvena spoznanja podpirajo bolj vključujoče razumevanje spola. Skozi dialog ustvarja prostor za kritično razpravo in spodbuja interdisciplinarno povezovanje med naravoslovnimi in humanističnimi vedami. Ključne besede: biološki/družbeni spol, biologija spola, enakost spolov Biology of Sex between Science, Ignorance, and Prejudice The contribution, presented as a dialogue between a biologist and an anthro-pologist, addresses fundamental questions: What does biological science know about sex today? How does contemporary biology address the fact that an entire infrastructure of the two-sex/gender system has been built around biological sex, allegedly fully reflecting sexual dimorphism, dualism, and antagonism in nature? How do biologists engage with the idea of biology as a guardian of the binary, a discipline that scientifically reinforces the existence of only two sexes, while ne-glecting or even denying the diversity of the sex spectrum? Why is deviation from the biological ‘norm’ in society more often understood as ‘abnormal,’ ‘unnatural,’ or even ‘immoral,’ rather than as a natural part of biological variability and diver-sity – concepts that biology itself places at the very core of its discipline? How do biologists view the fact that sex assigned at birth is immediately equated with biological sex and understood as its entire biological reality? How can biological knowledge help address ignorance and dismantle prejudices about sex as a fixed and static natural given, and as a supposedly eternal and absolute category? And finally, how can a reflexive biology contribute to the broader social debate on Mostovi enakosti: pravičnost in vključenost spolov v akademskem gender equality? The contribution seeks to show that biological knowledge sup- prostoru in družbi ports a more inclusive understanding of sex/gender. Through dialogue, it creates Povzetki tretjega posveta space for critical debate and fosters interdisciplinary exchange between the nat- o enakosti spolov za vključujočo ural sciences and the humanities. univerzo in družbo Koper, 12. december 2025 Key words: sex/gender, biology of sex, gender equality Bridges of Equality: Gender Equity and Inclusion in Academia and Society Abstracts of the Third Symposium on Gender Equality for an Inclusive University and Society Koper, 12 December 2025 https://doi.org/10.26493/978-961-293-542-9.10 18 Nina Žnidaršič (Avto)etnografska in kritična refleksija položaja akademičark: Inštitut za kriminologijo pri Pravni o institucionalnih in strukturnih ovirah ter (ne)zmožnostih fakulteti v Ljubljani, Slovenija v akademski sferi v primerjalni perspektivi Institute of Criminology at the Faculty V prispevku se lotevamo (avto)etnografske in kritične refleksije subjektnih pozi- of Law in Ljubljana, Slovenia cij žensk v akademski sferi, s poudarkom na institucionalnih in strukturnih ovi- nina.znidarsic@inst-krim.si rah, ki odslikavajo nezavedno podtaknjeno moško dominacijo, »podedovano« Manja Skočir družbeno-politično neenakost med spoli in nasploh manifestirajo koordinate Inštitut za kriminologijo pri Pravni sveta, ki je zgrajen za moškega ter po moški podobi. Sodobni akademski ustroj, fakulteti v Ljubljani, Slovenija uokvirjen v neoliberalizirano birokratsko formacijo in prekarizacijo akademskega Institute of Criminology at the Faculty dela, intenzivira dinamike, ki od akademičark zahtevajo neprestani boj za pra- of Law in Ljubljana, Slovenia vičnost, enakost in vidnost. Prispevek je oblikovan v primerjalni perspektivi, saj manja.skocir@inst-krim.si nas zanimajo kolektivne izkušnje akademičark v evropskem kontekstu in vloga zgodovinsko-ideoloških transformacij na našem geografskem področju. Pozicija Lovrena Jeromelj akademičark predstavlja kompleksno področje, saj združuje njihovo zgodovinsko Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Slovenija izključenost in nevidnost z novimi institucionalnimi poskusi uveljavljanja enako- Institute of Criminology at the Faculty sti v zadnjih desetletjih (denimo normativni akti, spolne kvote, službe za enakost). of Law in Ljubljana, Slovenia Ne glede na spremembe in izboljšave njihovega položaja akademičarke ostajajo lovrena.jeromelj@inst-krim.si nosilke »ženskega dela«, ki je (bilo) zgodovinsko, družbeno, politično in kulturno nižje vrednoteno, spregledano, nepriznano, pozabljeno in praviloma predsta-vljalo podporni mehanizem pri (re)produkciji moškocentrične strukture. S tem zavedanjem želimo v prispevku reflektirati aktualni položaj akademičark, ki je še vedno vpet v strukturne relacije, ki pogosto zadušijo normativne vizije o enakosti žensk v akademski sferi, saj ta ne vzpostavlja institucionalno-materialnih pogojev za celovito emancipacijo, ki bi jo ženskam (lahko) predstavljalo akademsko delo. Ključne besede: akademska sfera, moška dominacija, neenakost (Auto)Ethnographic and Critical Reflection on the Position of Women Scientists: Institutional and Structural Barriers and (Im)Possibilities in the Academic Sphere From a Comparative Perspective This paper offers an (auto)ethnographic and critical reflection on the subjective positions of women in academia, focusing on the institutional and structural bar-riers that reflect unconscious male domination and ‘inherited’ socio-political in-equalities between genders. These barriers perpetuate androcentric structures and power relations, shaping a world built for men. The contemporary academic sphere, framed by neoliberal bureaucratic formations and the precarization of academic labor, intensifies conditions that demand a constant struggle for jus-tice, equality, and visibility from women academics. The paper adopts a com-parative perspective, exploring the collective experience of women in academia Mostovi enakosti: pravičnost in vključenost spolov v akademskem within the broader European context and the role of historical-ideological trans- prostoru in družbi formations in our geographical area. The position of women academics is com- Povzetki tretjega posveta plex, shaped by a long history of exclusion and invisibility. Despite recent institu- o enakosti spolov za vključujočo tional attempts to implement equality-oriented measures, such as gender equal- univerzo in družbo ity plans, quotas, and equality offices, women in academia continue to manifest Koper, 12. december 2025 ‘women’s labor,’ which has been historically, socially, politically and culturally un- Bridges of Equality: Gender Equity dervalued, overlooked, and unacknowledged – serving as a support mechanism and Inclusion in Academia and Society for the (re)production of male-centered structures. With this awareness, we aim Abstracts of the Third Symposium to critically reflect on the current position of women academics, whose labor re- on Gender Equality for an Inclusive mains embedded in structures that suppress normative visions of gender equal- University and Society ity and fail to establish the institutional-material conditions for comprehensive Koper, 12 December 2025 emancipation, which academic labor could (potentially) provide for women. Key words: academic sphere, male domination, inequality https://doi.org/10.26493/978-961-293-542-9.11 19 Marjana Škarja Mamić Spolna enakost po letu 2020 v akademiji, znanosti in povezanih sektorjih: Feni Lab, Zavod za izobraževanje, evropske politike, institucionalni mehanizmi in izzivi z izbranimi izpopolnjevanje in usposabljanje, mednarodnimi primeri Slovenija Prispevek povzema ugotovitve devetih virov, objavljenih med letoma 2020 in Feni Lab, Institute for Education, Training 2023, ki obravnavajo enakost spolov, raznolikost, družbeno odgovornost in raz- and Further Education, Slovenia marjana@fenilab.com iskovalno etiko v akademskem prostoru, znanosti, tehnologiji, inovacijah ter po- vezanih sektorjih. Večina raziskav izvira iz evropskega konteksta, medtem ko del vključuje mednarodne primere. Avtorji_ce preučujejo institucionalne pristope in politike, kot so Athena SWAN, Responsible Research and Innovation (RRI), Gen-der Equality Plans (GEPs), in etične odbore ter analizirajo vlogo CSR pristopov, medijske reprezentacije in javnih razprav pri oblikovanju enakosti spolov. Upo-rabljene metode vključujejo preglede literature, tekstualne in tematske analize ter študije primerov implementacije politik in akcijskih načrtov. Rezultati razkri-vajo več ravni neenakosti, od vertikalne segregacije in podzastopanosti žensk v vodstvu do neenotne vključitve spolne dimenzije v raziskave in inovacije. V post-socialističnih kontekstih (Madžarska, Češka, Slovaška) obstaja napetost med for-malno podporo enakosti in tradicionalnimi družbenimi vzorci. Raziskave poudar-jajo pomen strukturiranih mehanizmov (Athena SWAN, RRI, GEP), pobud v STI ter vpliv CSR in medijev na organizacijsko kulturo. Hkrati obravnavajo izzive integra-cije spola in različne politične kontekste, kot je poljski obrambni sektor, kjer se prepletajo nazadovanje in delni premiki naprej. Ključne besede: enakost spolov, raziskovalna integriteta, akademski prostor, insti-tucionalne spremembe, odgovorno raziskovanje in inoviranje Gender Equality since 2020 in Academia, Science and Related Sectors: European Policies, Institutional Mechanisms and Challenges with Selected International Cases This contribution synthesizes nine peer-reviewed studies published between 2020 and 2023 that examine gender equality, diversity, social responsibility, and research ethics within academia, science, technology, innovation, and related sectors, mainly in Europe. The research explores institutional mechanisms, such as Athena SWAN, Responsible Research and Innovation (RRI), Gender Equality Plans (GEPs), and ethics committees, alongside CSR strategies, media represen-tation, and public engagement that influence gender equality in organizations. Methods include literature reviews, textual and thematic analyses, descriptive statistics, and case-based studies of policy implementation. Findings reveal mul-tiple layers of inequality, including vertical segregation, women’s underrepresen-tation in leadership, and uneven gender integration across research and innova- Mostovi enakosti: pravičnost in vključenost spolov v akademskem tion. In post-socialist countries (Hungary, the Czech Republic, Slovakia), formal prostoru in družbi equality measures coexist with traditional gender norms. The studies emphasize Povzetki tretjega posveta the importance of structural tools (Athena SWAN, RRI, GEP) and the influence of o enakosti spolov za vključujočo CSR and media on perceptions of equality, while also exploring intersectional univerzo in družbo and political dimensions, such as Poland’s defense sector. Sustainable progress Koper, 12. december 2025 depends on systemic transformation through ethical governance, inclusive cul- Bridges of Equality: Gender Equity ture, and active stakeholder engagement. Gender equality thus emerges as both and Inclusion in Academia and Society a social goal and a structural and ethical foundation for responsible and coherent Abstracts of the Third Symposium academic and research systems. on Gender Equality for an Inclusive University and Society Key words: gender equality, research integrity, academia, institutional change, re- sponsible research and innovation Koper, 12 December 2025 https://doi.org/10.26493/978-961-293-542-9.12 20 Štefan Bojnec Revidirani načrt za enakost spolov Univerze na Primorskem (GEP 2.0): Univerza na Primorskem, od diagnoze do izvedbe Fakulteta za management, Prispevek predstavlja revidirani Načrt za enakost spolov Univerze na Primor- Slovenija skem (GEP 2.0), ki nadgrajuje GEP 1.0 in usklajuje ukrepe skladno z evropskim University of Primorska, in nacionalnim okvirom. Na podlagi institucionalne revizije in izhodiščnih podat- Faculty of Management, Slovenia kov povzemamo glavne razkorake (npr. podzastopanost žensk v informacijsko- stefan.bojnec@fm.upr.si komunikacijskih tehnologijah in inženirstvu, pretežno moški nabor kandidatov za razpise R1–R4, neenaka raba skrbniških odsotnosti) ter osem strateških podro- Patricia Blatnik čij ukrepanja: kadrovanje in napredovanje; vodenje; ravnovesje med delom in za- Univerza na Primorskem, sebnim življenjem; organizacijska kultura; preprečevanje nasilja na podlagi spola; Fakulteta za management, vključevanje spola v raziskave in poučevanje; institucionalne strukture; posebno- Slovenija sti agronomije in življenjskih ved. Predstavljamo novosti, kot so usposabljanja za University of Primorska, Faculty of Management, odprto, transparentno in na zaslugah temelječe zaposlovanje, mentorski in vod- Slovenia stveni programi s perspektivo spola, koraki k certifikatu Družini prijazno podjetje, patricia.blatnik@fm.upr.si anonimni kanali za prijavo spolno pogojenega nasilja in diskriminacije, sistema- tično vključevanje spola v učne načrte ter varnostni protokoli za terensko in la-boratorijsko delo. Uvedba širšega nabora kazalnikov in letno poročanje z vmesno evalvacijo sta umeščena v upravljavsko strukturo (novoustanovljena skupina za enakost spolov in vzpostavitev koordinatorjev na posameznih članicah) ter pro-računsko podporo. Primer pokaže, kako lahko majhna, decentralizirana univerza enakost spolov pretvori v vzvod odličnosti, internacionalizacije in upravičenosti do sredstev programa Obzorje Evropa. Ključne besede: načrt za enakost spolov, Univerza na Primorskem, vključujoče vo-denje, raziskave in poučevanje, ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem University of Primorska Gender Equality Plan 2.0: From Diagnosis to Delivery This paper presents the revised Gender Equality Plan of the University of Pri-morska (GEP 2.0), which builds on GEP 1.0 and aligns measures with the European and national framework. Based on the institutional audit and baseline data, we summarize the main gaps (e.g. under-representation of women in information and communication technologies and engineering, predominantly male pool of candidates for R1–R4 calls, unequal use of parental leave) and eight strategic ar-eas of action: recruitment and promotion; leadership; work-life balance; organi-zational culture; prevention of gender-based violence; gender mainstreaming in research and teaching; institutional structures; specificities of agriculture and life sciences. We present innovations such as training in open, transparent and merit-based recruitment, mentoring and leadership programs with a gender perspec- Mostovi enakosti: pravičnost in vključenost spolov v akademskem tive, steps towards the Family Friendly Company certificate, anonymous channels prostoru in družbi for reporting gender-based discrimination, systematic gender integration in cur- Povzetki tretjega posveta ricula and safety protocols for field and laboratory work. The introduction of a o enakosti spolov za vključujočo wider set of indicators and annual reporting with interim evaluation is embed- univerzo in družbo ded in the governance structure (the newly established gender equality group Koper, 12. december 2025 and the establishment of coordinators within individual members) and in bud- Bridges of Equality: Gender Equity getary support. This example shows how a small, decentralized university can and Inclusion in Academia and Society turn gender equality into a lever for excellence, internationalization, and eligi- Abstracts of the Third Symposium bility for Horizon Europe funding. on Gender Equality for an Inclusive University and Society Key words: gender equality plan, University of Primorska, inclusive leadership, re- search and teaching, work-life balance Koper, 12 December 2025 https://doi.org/10.26493/978-961-293-542-9.13 21 Založba Univerze na Primorskem University of Primorska Press