Digitalne kometence – stanje in prihodnost * viš. pred., DOBA Fakulteta za uporabne poslovne in družbewne študije, Prešernova ulica 1, 2000 Maribor, Slovenija: vesna.lesnik-stefotic@net.doba.si; How to cite this paper = Kako citirati ta clanek: Lešnik Štefotic, V. (2021). Digitalne kompetence – stanje in prihodnost. Mednarodno inovativno poslovanje = Journal of Innovative Business and Management, 13(1), 79-88. DOI: 10.32015/JIMB/2021.13.1.79-88. © Copyrights are protected by = Avtorske pravice so zašcitene s Creative Commons Attribution-Noncommercial 4.0 International License (CC BY-NC 4.0) / Creative Commons priznanje avtorstva-nekomercialno 4.0 mednarodno licenco (CC BY-NC 4.0) Mednarodno inovativno poslovanje = Journal of Innovative Business and Management ISSN: 1855-6175 1.01 1.04 Professional paper = Strokovni clanek Vesna Lešnik Štefotic* Povzetek: Digitalne kompetence vsakega državljana so nujne za enakovredno vkljucevanje v današnjo digitalno družbo, kar se je še posebej pokazalo ob koronavirusni epidemija, ko smo veliko dejavnosti, kot so izobraževanje, trgovanje, zabava, druženje in tudi delo, kjer je to le bilo mogoce, preselili v virtualno okolje in na splet. Tako v clanku najprej skozi 3 okvirje digitalnih kompetenc predstavimo nabor znanj in spretnosti, ki jih štejemo med tovrstne kompetence, nato razišcemo stanje na podrocju digitalnih kompetenc v Evropski uniji in Sloveniji, ob koncu pa predstavimo še nekaj aktualnih pobud za krepitev digitalnih kompetenc. Kljucne besede: digitalne competence; informacijska pismenost; digitalna transformacija; digitalna pismenost. Digital competencies – state and future Abstract: To be equally included in today’s digital society, every citizen should pose at least some digital competences. The need for those skills was especially evident during the COVID-19 epidemic, when we have moved many activities such as education, trade, entertainment, socializing and also work where possible., to a virtual environment and to the web. In the article we first present the set of knowledge and skills that are considered as digital competencies, then we explore the situation in the field of digital competences in the European Union and Slovenia, and finally present some current initiatives to strengthen digital competencies. Keywords: digital competencies; information literacy; digital transformation; digital literacy. 1 Uvod Živimo v casu hitrih sprememb, ki jih prinaša pospešena informatizacija in digitalizacija. Pandemija koronavirusa je digitalni prehod in preobrazbo samo še mocno pospešila. Delo in ucenje na daljavo sta postala naša stalnica in prednost imajo tisti, ki so z digitalno preobrazbo že priceli in imajo ustrezne kompetence in vešcine s tega podrocja. Skozi cas so se potrebe po znanju in vešcinah, povezanih z uvajanjem informacijske tehnologije, digitalizacijo in sedaj tudi digitalno preobrazbo razlicnih sistemov, spreminjale in tudi razlicno poimenovale. Tako za tovrstna znanja, vešcine in kompetence v literaturi zasledimo razlicna poimenovanja, kot so racunalniška pismenost (ang. computer literacy), informacijska pismenost (ang. information literacy), digitalna pismenost (ang. digital literacy), digitalne kompetence (ang. digital competencies) in digitalne vešcine (ang. digital skills). Zasledimo tudi povezana koncepta kot je digitalno državljanstvo (ang. digital citizenship) in digitalna inteligenca (ang. digital inteligence). Vsak od naštetih terminov odseva svoj vidik obravnave kompleksnega podrocja novih znanj, ki jih potrebujemo za delo in življenje v 21. stoletju. V pricujocem clanku želimo predstaviti in opisati kompetence, povezane z vse vecjo prisotnostjo informacijsko komunikacijske tehnologije oz. digitalnih tehnologij, skozi razlicne modele in okvirje, ki definirajo tovrstne vešcine, ugotoviti stanje digitalnih kompetenc v EU in v Sloveniji ter predstaviti aktualne pobude in iniciative za krepitev digitalnih kompetenc. 1.1 Kaj so digitalne kompetence? V uvodu smo našteli nekaj poimenovanj za kompetence, ki jih potrebujemo za življenje in delo v digitalni dobi, kar nakazuje, da ni enotnega poimenovanja in tudi ne enotne definicije tovrstnih kompetenc. To potrjuje tudi definicija digitalne pismenosti Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo – UNESCO (Law et al., 2018, str. 6): »Digitalna pismenost je sposobnost varnega in ustreznega dostopa, upravljanja, razumevanja, vkljucevanja, komuniciranja, vrednotenja in ustvarjanja informacij z digitalnimi tehnologijami za potrebe zaposlovanja, dostojnega delovnega mesta in podjetništva. Vkljucuje kompetence, ki jih na razlicne nacine imenujemo racunalniška pismenost, IKT pismenost, informacijska pismenost in medijska pismenost.« Za obravnavo digitalnih kompetenc so bili razviti številni okvirji, ki opredeljujejo nabor znanj in vešcin, izjemoma pa tudi odnos do digitalne tehnologije in s tem povezanih sprememb. Obstajata 2 glavna tipa okvirjev: okvirji razviti na nacionalni ali nadnacionalni ravni in okvirji, ki so bili razviti na osnovi tecajev in usposabljanj ter jih uporabljajo komercialna podjetja (Law et al., 2018, str. 10). Slednja pogosto uporabljajo države tudi na nacionalni ravni. Primeri 3 najbolj uporabljanjih komercialnih okvirjev so: International Computer Drivers Licence (ICDL), Certiport Internet and Computing Core Certification (IC) in Microsoft Digital Literacy Standard Curriculum (prav tam). Za ponazoritev digitalnih kompetenc bomo v nadaljevanju predstavili 3 okvirje in sicer: DigComp2.1 – okvir digitalnih kompetenc za državljane, ki je okvir Evropske unije, DLGF (Digital Literacy Global Framework) - globalni okvir digitalne pismenosti Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo – UNESCO in Avstralski okvir vešcin digitalne pismenosti (ang. Digital Literacy Skills Framework). 1.2 DigComp 2.1 DigComp 2.1 je evropski okvir digitalnih kompetenc za državljane (Carretero et al., 2017), ki opisuje kaj pomeni biti digitalno kompetenten. Uporablja se lahko v razlicnih sektorjih, disciplinah in sistemih za spodbujanje razvoja digitalnih kompetenc. Okvir opredeljuje 21 kompetenc, porazdeljenih v 5 glavnih podrocij kompetenc, kar ponazarja tudi tabela (Tabela 1). Za vsako kompetenco je opredeljenih 8 ravni doseganja kompetenc s primeri rabe za podrocje izobraževanja in zaposlovanja. Podane so tudi 4 makro ravni: raven nebogljenosti, preživitvena raven, raven premagovanja ovir in raven mojstrstva, v katere se preslika 8 ravni doseganja kompetenc. Ravni so povezane z Bloomovo taksonomijo ucnih dosežkov (prav tam, str. 12). Tabela 1: Podrocje kompetenc in pripadajoce kompetence ogrodja DigComp 2.1 Podrocje kompetenc 1 Informacijska pismenost 1.1 Brskanje, iskanje in izbiranje podatkov, informacij in digitalnih vsebin 2 Komuniciranje in sodelovanje 2.1 Sporazumevanje z uporabo digitalnih tehnologij 3 Izdelovanje digitalnih vsebin 3.1 Razvoj digitalnih vsebin Podrocje kompetenc 3.4 4 Varnost 4.1 Varovanje naprav 5 Reševanje problemov 5.1 Reševanje tehnicnih težav Vir: prirejeno po Carretero et al. 2017 Prva izdaja okvirja DigComp 1.0 je bila predstavljena leta 2013, leta 2016 je bila izdana druga izdaja DigiComp2.0 s posodobljeno terminologijo in konceptualnim modelom ter dodanimi primeri izvajanja na evropski, državni in regionalni ravni. V trenutno veljavni razlicici DigiComp 2.1 iz leta 2017 so spremenjene ravni doseganja kompetenc - iz prejšnjih treh na sedanjih osem ravni, dodani so tudi primeri na vseh osmih ravneh za dve podrocji rabe: zaposlovanje in izobraževanje (prav tam, str. 10). V pripravi je nova razlicica okvirja DigiComp2.2, ki bo na voljo predvidoma v zacetku leta 2022 (EU Science Hub, 2021). Vanjo bodo dodane kompetence, ki jih zahteva razvoj novih tehnologij, kot so umetna inteligenca, robotika in veliki podatki (EU Science Hub, 2020). V okviru projekta DigCompSAT je bilo izdelano tudi orodje za samoevalvacijo za okvir DigComp 2.1, ki vsebuje banko vprašanj in je bilo pilotno preizkušeno v 3 državah (Clifford et al., 2020). Za potrebe deležnikov na trgu dela sta bila v letu 2020 pripravljeni porocili DigComp at work: The EUs digital framework in action on the labour Market (DigCom na delu: digitalni okvir EU v uporabi na trgu delovne sile) in ob koncu leta še pripadajoc Implementation guide (Vodic za izvajanje). V prvem je bilo predstavljenih in podrobno analiziranih 9 primerov uporabe okvirja DigComp v kontekstu zaposlitve ali zaposlovanja, v drugem pa so na podlagi primerov izdelali vodic, ki vsebuje priporocila, prakticne korake, kljucne aktivnosti in online dostopne vire za uporabo okvirja DigComp na omenjenem podrocju (Centeno, 2020). Povzamemo lahko, da digitalni okvir DigComp ponuja jasen pogled na širok nabor znanj, vešcin in odnosa povezanega z uporabo digitalnih naprav in storitev, ki so potrebne za vkljucenost v današnjo družbo. Uporablja se lahko za ocenjevanje prednosti in slabosti na tem podrocju in odkrivanje priložnosti za izboljšanje. Zraven okvirja DigComp so bili razviti še z njimi povezani digitalni okvirji, kot je digitalni okvir za izobraževalce (DigComEdu) in izobraževalne ustanove (DigComOrg). 1.3 DLGF - Digital Literacy Global Framework Globalni okvir digitalne pismenosti Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo – UNESCO je nastal kot rezultat projekta razvoja metodologije, ki bo služila kot osnova za merjenje indikatorja 4.4.2 cilja trajnostnega razvoja: «Odstotek mladih/odraslih, ki je doseglo vsaj minimalno raven vešcin digitalne pismenosti« (Law et al., 2018). Pri pripravi okvirja DLG so izhajali iz okvirja kompetenc DigComp, opravili pa so dodatne empiricne študije, tudi z namenom ustvariti okvir, ki bo primeren za vse države ne glede na njihovo razvitost in blaginjo. Pri tem so preslikali v okvir DigComp2.0 6 izbranih nacionalnih in 3 podjetniške okvirje ter 20 prakticnih primerov (prav tam, 12-15) in opravili serijo konzultacij. Rezultat je Globalni okvir digitalne pismenosti z opredeljenimi 7 podrocji kompetenc in 26 kompetencami. Kot je predstavljeno v tabeli ( Tabela 2), sta v okvir DigComp dodani 2 novi podrocji kompetenc in 5 digitalnih kompetenc, ki so v tabeli oznacene z zvezdico. Tabela 2: Podrocje kompetenc in pripadajoce kompetence ogrodja DGLF Podrocje 0 Delovanje naprav in programske opreme * 0.1 Fizicno delovanje digitalnih naprav * 1 Informacijska pismenost 1.1 Brskanje, iskanje in izbiranje 2 Komuniciranje in sodelovanje 2.1 Sporazumevanje z uporabo digitalnih tehnologij 3 Izdelovanje digitalnih vsebin 3.1 Razvoj 4 Varnost 4.1 Varovanje naprav 5 Reševanje problemov 5.1 Reševanje tehnicnih težav 6 Karierne kompetence * 6.1 Vir: prirejeno po Law et al. 2018 1.4 Avstralski okvir vešcin digitalne pismenosti (Digital Literacy Skills Framework) Zelo zanimiva je umestitev avstralskega okvirja vešcin digitalne pismenosti, saj je ta del avstralskega modela okvirja temeljnih vešcin (ACSF – Autstralian Core Skills Framework). Tako je postala vešcina digitalne pismenosti 6 temeljna vešcina, zraven ucenja, branja, pisanja, ustne komunikacije in racunanja, ki so bistvenega pomena za posameznika, da lahko sodeluje v družbi in delu. Uporablja se lahko za (Australian Government, 2020): - primerjavo posameznikovih vešcin digitalne pismenosti, - dolocanje osnovnih zahtev glede vešcin v izobraževanju in usposabljanju, - prilagajanje pristopov k poucevanju in ucenju, - opis osnovnih vešcin, pomembnih za delovno mesto in zaposlitev, - podpiranje moderiranja in preverjanja digitalne pismenosti, - obvešcanje o odlocitvah glede financiranja in napotitev. Okvir vešcin digitalne pismenosti opisuje temeljne vešcine v treh razsežnostih: - ravni doseganja digitalne pismenosti: predstopnja nivoja 1 A in B, nivo 1, nivo 2 in nivo 3, - 4 spremenljivke, ki lahko vplivajo na sposobnost posameznika na doseganje digitalne pismenosti: podpora, poznavanje konteksta, kompleksnost besedila in kompleksnost naloge, - 3 domene, kjer se lahko temeljne vešcine uporabljajo: osebno in v skupnosti, delovno mesto in zaposlitev, izobraževanje in usposabljanje. Znotraj okvirja sta opredeljena 2 indikatorja in 4 podrocja: 1. aktivno zavedanje sebe kot digitalnega uporabnika: a. ustvarjanje, komuniciranje in sodelovanje, b. digitalna identiteta in varnost, 2. znanje in uporaba vešcin digitalne pismenosti: a. digitalne tehnologije in sistemi, b. dostop, organiziranje, predstavitev in reševanje problemov. Za vsako podrocje in raven doseganja digitalne pismenosti so natancno opredeljene zahteve. Za ponazoritev so v tabeli (Tabela 3) podani primeri s podrocja Ustvarjanje, komuniciranje in sodelovanje za raven doseganja digitalne pismenosti 1. Nato so dodani za vsak nivo še prakticni primeri za vsako od 3 domen (Tabela 4). Tabela 3: Primer doseganja ravni digitalne pismenosti 1 Nivo 1 Podrocje Zahteve Ustvarjanje, komuniciranje in sodelovanje - uporablja internet za povezovanje z drugimi z uporabo omejenega nabora digitalnih naprav in programske opreme - uporablja internet za izvajanje omejenega nabora znanih digitalnih aktivnosti - zacenja razumeti pomen in uporablja nekaj osnovnih pravil online net etike - razume omejen nabor kratkih digitalnih besedil in nalog Vir: prirejeno po Australian Government, 2020 Tabela 4: Podani prakticni primeri po nivojih Nivo 1 Domena Primeri aktivnosti Osebno in v skupnosti - napiše SMS sporocilo in doda custveni simbol, sliko ali GIF - izklopi telefon in ga ponovno vklopi kot strategijo za odpravljanje težav - odgovarja na kratka, preprosta sporocila preko e-pošte - preveri stanje na bancnem racunu - shrani datoteko v doloceno maco npr. recept za pecivo v mapo Recepti itd. Vir: prirejeno po Australian Government, 2020 2 Stanje Schleicher (2020) navaja, da smo zaradi digitalne revolucije in ne dovolj hitrega prilagajanja izobraževanja in usposabljanja novim razmeram, ponovno v situaciji1, ko tehnologija prehiteva izobraževanje in tako povzroca, da ljudje nismo ustrezno pripravljeni na življenje in delo z novo tehnologijo ter težko sledimo takemu hitremu tehnološkemu razvoju. To se kaže tudi v podatkih o razkoraku med iskanjem in ponudbo ustrezno izobraženih kadrov – kar 40 % delodajalcev ne najde ustrezno usposobljenih delavcev (Evropska Komisija, 2020) in velikih potrebah po delavcih v informacijsko intenzivnih poklicih. 1 Prvic se je to zgodilo v industrijski revoluciji, ko ljudje niso bili pripravljeni na delo in življenje v industrializirani družbi, vendar so se ustrezno odzvale javne politike z uvedbo javnih šol in zagotovile leta blagostanja in razvoja. Pandemija COVID-19 je še bolj spodbudila uvajanje novih tehnologij in digitalizacijo, saj porocilo Svetovnega ekonomskega foruma The Future of jobs (World Economic Forum, 2020, str. 14). navaja, da je kar 84 % intervjuvanih vodij povedalo, da so zaradi pandemije pospešili avtomatizacijo svojih delovnih procesov in 80 %, da so zagotovili vec možnosti dela od doma. Vse to pa seveda še povecuje potrebo po ustreznih znanjih za 21. stoletje. Tako je pricakovati, da se bo že zdaj velik razkorak med ustrezno usposobljenimi delavci in povpraševanjem po njih samo že povecal. V Evropski uniji (EU) se meri digitalizacija po državah s t. i. DESI indeksom (digital economy and society index – indeks digitalnega gospodarstva in družbe). Indeks sestavlja 5 glavnih podrocij ali razsežnosti (European commission, 2020a): 1. povezljivost (fiksno in mobilno omrežje), 2. cloveški kapital (vešcine uporabe interneta in napredne vešcine), 3. uporaba interneta (koliko državljani uporabljamo internetne storitve in spletne transakcije), 4. integracija digitalnih tehnologij (poslovna digitalizacija in e-poslovanje) in 5. digitalne javne storitve (e-uprava). DESI indeks za leto 2020 (prav tam, str. 16), ki je izracunan pretežno na podatkih iz leta 2019, je za podrocje cloveškega kapitala pokazal, da v Evropski Uniji, kar 42 % odraslih nima niti osnovne digitalne pismenosti. Zaskrbljujoce pa je tudi pomanjkanje strokovnega kadra s podrocja informacijsko komunikacijske tehnologije. Slovenija je bila v letu 2019 glede na izracunan DESI indeksa na 16. mestu, nekoliko pod povprecjem EU (European commission, 2020b). Sicer je Slovenija po tockah napredovala v vseh razsežnostih indeksa, vendar pa je analiza napredka v petletnem obdobju po rasti DESI indeksa pokazala, da žal ostajamo med državami z manjšim napredkom. Pod povprecjem EU in na 15. mestu smo tudi v razsežnosti cloveškega kapitala. V Sloveniji ima le 55 % posameznikov osnovne digitalne spretnosti (3 % nižje od povprecja EU), dosegamo pa povprecje ali smo malce nad povprecjem pri strokovnjakih, strokovnjakinjah in diplomantih s podrocja IKT (European Commission, 2020b). V Sloveniji izracunava digitalni indeks podjetij Statisticni urad in ta je za leto 2020 pokazal, da ima skoraj ľ podjetij z do 50 zaposlenimi zelo nizek ali nizek digitalni indeks, v podjetjih z vec kot 250 zaposlenih pa je takih le še 30 % (Zupan, 2020). Zanimiva je tudi raziskava Digitalnega inovacijskega sticišca Slovenije, ki je v sodelovanju s partnerji: Fakulteto za organizacijske vede Univerze v Mariboru in Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Gospodarsko zbornico Slovenije, izvedel v aprilu in maju 2020 raziskavo med malimi in srednje velikimi podjetji o potrebah na podrocju digitalizacije (Mohar Bastar, 2020). V anketi je sodelovalo 90 podjetij. Ta je pokazala, da je v 41 % podjetij izvajanje digitalne preobrazbe v teku in pri 24 % v nacrtu za leto 2020, še pri 16 % v naslednjem triletnem obdobju. Za pocasno izvajanje digitalizacije pa so kot glavne razloge našteli: preobremenjenost kadrov, pomanjkanje financnih sredstev, preveliki stroški digitalizacije in pomanjkanje znanja. Želijo si podporo predvsem na podrocju digitalizacije procesov, dvigu digitalnih kompetenc zaposlenih in pripravi digitalne strategije. V letu 2016 je bila z namenom ugotoviti vkljucenost vsebin racunalništva in informatike (RIN) v programe osnovnih in srednjih šol ustanovljena skupina RINOS. Ta je v letu 2018 izdelala porocilo Snovalci digitalne prihodnosti ali le uporabniki?, ki navaja, da v slovenskih osnovnih in srednjih šolah ne poucujemo temeljnih znanj s podrocja RIN, pridobivanje znanj uporabe digitalnih tehnologij je prepušceno izbirnim predmetom in digitalno opismenjevanje je obvezno zastopano le v predmetnikih 1. letnikov gimnazij (RINOS, 2018). Predlagali so štiri ukrepe za izboljšanje stanja in tudi akcijski nacrt, ki je še vedno v obravnavi na ministrstvu (Brodnik, 2020). Na Univerzi v Mariboru so v letu 2020 izvedli raziskavo (Pesek, 2020), v kateri so pregledali vse študijske programe v Sloveniji in jih umestili v 3 digitalne profile (cisti digitalni profil, podporni digitalni profil in nedigitalni profil) v skladu s kompetencnim okvirjem za informacijsko- komunikacijske poklice (e-CF oz. e-Competence Framework). Pri tem so ugotovili, da izvajamo v Sloveniji 54 programov, ki usposabljajo tiste, ki bodo razvijali IKT (cisti digitalni profili), 184 programov, ki so opredeljeni kot podporni digitalni profili (izjemno intenzivna uporaba IKT) in 708 nedigitalnih profilov. Primerjava s tujino je pokazal, da smo v Sloveniji pri ponudbi bazicnih programov za digitalne profile na 1. bolonjski stopnji primerljivi s tujino, medtem ko ne zagotavljamo dovolj interdisciplinarnih podiplomskih programov predvsem na 2. bolonjski stopnji. Podana je bila ocena, da se tudi v nedigitalnih programih 1. bolonjske stopnje pridobi dovolj znanj s podrocja informacijsko- komunikacijske tehnologije (IKT). Manjša raziskava o vkljucenosti IKT vsebin v programe 1. bolonjske stopnje zdravstvene nege, ki jih je bilo v letu 2020 v Sloveniji osem, je pokazala, da so te vsebine zastopane le v 7 programih z enim obveznim predmetom (3 ECTS), 2 programa pa dodatno ponujata tudi možnost izbire enega oz. dveh izbirnih predmetov (Lešnik Štefotic, 2020). Za tako informacijsko intenzivno podrocje, kot je podrocje zdravstva in zdravstvena nege, je obseg vkljucenih IKT vsebin skromen. 3 Dokumenti in pobude za krepitev digitalnih kompetenc Evropska komisija na razlicne nacine spodbuja krepitev digitalnih kompetenc svojih državljanov. V nadaljevanju navajamo nekaj zadnjih dokumentov na to temo. Program digitalna Evropa (The Digital Europe Program) se osredotoca na strateške digitalne zmožnosti EU in na lažje razširjanje in uporabo digitalnih tehnologij (European Commission, 2021). Med letoma 2021 in 2027 bo na voljo 7,58 milijard evrov za podrocja, kot so umetna inteligenca, visoko zmogljivo racunalništvo, kibernetska varnost, napredne digitalne spretnosti in zagotavljanje uporabo digitalnih tehnologij v družbi in gospodarstvu. Sprejete so že tudi prioriteta za prvi dve leti (2021-22). Za podrocje naprednih digitalnih spretnosti in zagotavljanje uporabe digitalnih tehnologij, ki sta najbolj povezani s krepitvijo digitalnih kompetenc, so to naslednji ukrepi: razvoj in izvajanje novih magistrskih programov s podrocij najsodobnejših digitalnih tehnologij, razvoj in izvajanje kratkih specializiranih izobraževanj o naprednih digitalnih tehnologijah za iskalce zaposlitve in zaposlene, spodbujanje zaposlitev v podjetjih in raziskovalnih centrih, kjer razvijajo napredne digitalne tehnologije, podpora digitalne transformacije sektorja izobraževanja, vzpostaviti mrežo evropskih vozlišc za digitalne inovacije. Nova Evropska agenda o spretnostih (European Commission, 2020c).) želi z 11 ukrepi spodbuditi vse partnerje k razvoju in doseganju potrebnih kompetenc za uresnicevanje zelene in digitalne preobrazbe, ki ste medsebojno mocno povezani. Agenda postavlja tudi jasne merljive cilje, ki jih je potrebno doseci do leta 2025. Med njimi je tudi cilj, da ima do leta 2025 v EU 70 % odraslih vsaj osnovne digitalne spretnosti. Akcijski nacrt za digitalno izobraževanje (2021 – 2027) (European Commission, 2020d) postavlja nove temelje za izobraževanje in usposabljanje v digitalni dobi z 2 strateškima nalogama: - spodbujanje razvoja visoko ucinkovitega digitalnega izobraževalnega ekosistema (infrastruktura, digitalno usposobljeni ucitelji, visokokakovostne ucne vsebine, orodja in platforme) in - krepitev digitalnih spretnosti in kompetenc za digitalno preobrazbo (temeljne digitalne kompetence pridobiti že v otroštvu, zagotavljanje naprednih digitalnih kompetenc). Med predlaganimi ukrepi velja izpostaviti razvoj in uvedbo potrdila o digitalnih znanjih in spretnostih (EDSC) ter vzpostavitev novega evropskega vozlišca za digitalno izobraževanje. Pri zagotavljanju ciljev Evropske agende o spretnostih in Akcijskega nacrt za digitalno izobraževanje je potrebno omeniti tudi pomen Digitalne koalicije (The Digital skills and Jobs Coalition), ki združuje države clanice, podjetja, socialne partnerje, neprofitne organizacije in ponudnike izobraževanja, ki se soocajo s pomanjkanjem digitalnih kompetenc v Evropi. Tudi v Sloveniji imamo že od leta 2016 slovensko digitalno koalicijo - digitalna.si (Digitalna Slovenija, 2019), ki ima posebno strateško skupino za digitalne kompetence in izobraževanje. Oktobra 2020 so v okviru poziva vladi za digitalizacijo Republike Slovenije poslali predloge za digitalizacijo Slovenije v naslednjem obdobju 2021-2027, ki vkljucujejo tudi konkretne predloge na podrocju zagotavljanja ustreznih digitalnih kompetenc (Zorko, 2020). Med drugim predlaga vkljucitev obveznega predmeta s podrocja racunalništva in informatike v vse osnovne in srednje šole, sistemsko zagotovitev možnosti vsem državljanom, da pridobijo temelje digitalne vešcine, primerno digitalizacijo izobraževalnega sistema, krepitev zaupanja prebivalstva v digitalne tehnologije z digitalnim opismenjevanjem in ozavešcanjem (prav tam). Slovenija je svojo strategijo digitalizacije zapisala v dokumentu Digitalna Slovenija 2020, ki se je lani iztekla. V pripravi je strategija Digitalna Slovenija 2027, ki bi naj bila pripravljena do poletja (Geršak, 2020). 4 Sklep Smeli nacrt Evropske Unije za dvig digitalnih kompetenc bo možno zagotoviti le z ustreznimi programi izobraževanja in usposabljanja tako formalnega in neformalnega za razlicne ciljne skupine državljanov in ozavešcanjem ljudi o pomenu digitalnih kompetenc za vkljucevanje v družbo. Predstavljeni okvirji digitalnih kompetenc predstavljajo dobro izhodišce za pripravo takih programov. Stanje v EU in Sloveniji je pokazalo, da sicer na podrocju pridobivanja digitalnih kompetenc napredujemo, vendar v zadostni meri ne dohajamo razvoja tehnologije in povpraševanja po tovrstnih kompetencah na trgu delovne sile. Posebno pozornost je potrebno nameniti sistematicnemu pridobivanja znanj iz podrocja RIN v formalnem izobraževanju, ki je v Sloveniji na osnovnošolskem nivoju zaenkrat prepušcen izbiri (ni obveznega predmeta), na srednješolskem nivoju pa je zagotovljen zgolj v segmentu digitalnega opismenjevanja z enim obveznim predmetom zgolj v gimnazijah. Po podatkih raziskave Univerze v Mariboru (Pesek, 2020) so IKT vsebine dovolj zastopane v terciarnih programih, manjša raziskava na prvi bolonjski stopnji pa je izpostavila, da je v programu zdravstvene nege, ki spada v informacijsko intenzivno panogo zdravstva, zastopanost tovrstnih vsebin zelo skromna. Tako je potrebno poleg razvoja programov za nove digitalne poklice ustrezno poskrbeti tudi za vkljucitev digitalnih kompetenc v ostale programe. Številne iniciative v Sloveniji (npr. slovenska digitalna koalicija – digitalna.si, digitalni inovacijsko vozlišce Slovenije) si prizadevajo za sistematicni pristop k digitalni preobrazbi Slovenije, vsi pa nestrpno pricakujemo novo strategijo Digitalna Slovenija 2027. Uporabljeni viri 1. Australian Government. (2020). Foudation Skills for Your Future Program, Digital Literacy skills Framework. Department of Education, Skills and Employment. https://www.dese.gov.au/uncategorised/resources/digital-literacy-skills-framework. 2. Brodnik, A. (2020). Naj ne bodo temeljne digitalne kompetence vir razslojevanja družbe [Video].https://dihslovenia.si/baza-znanja/video/dogodki-predavanja/naj-ne-bodo-temeljne-digitalne-kompetence-vir-razslojevanja-dru%C5%BEbe-dr-andrej-brodnik-univerza-v-ljubljani-univerza-na-primorskem. 3. Carretero, S., Vuorikari, R., Punie, Y. (2017). DigComp 2.1. The digital competence framework for citizens with eight proficiency levels and examples of use, Joint Research Centre, European Commission. https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/3c5e7879-308f-11e7-9412-01aa75ed71a1/language-en. 4. Centeno, C. (2020). DigComp at Work Implementation Guide, Okeeffe, W. editor(s), EUR 30204 EN, Publications Office of the European Union. https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/bitstream/JRC120645/digcomp_at_work_impl_guide_ 300620_1.pdf. 5. Clifford, I., Kluzer, S., Troia, S., Jakobsone, M. and Zandbergs, U. (2020). DigCompSat: A Self-reflection Tool for the European Digital Competence Framework for Citizens. Publications Office of the European Union. https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/bitstream/JRC123226/digcompsat_2020.pdf. 6. Digitalna Slovenija. (2019). Digitalna koalicija. https://www.digitalna.si/digitalna-koalicija. 7. European Commision. (2020a). Digital Economy and Society Index (DESI) 2020, Thematic chapters. https://ec.europa.eu/newsroom/dae/document.cfm?doc_id=67086. 8. European Commision. (2020b). Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) 2020, Slovenija. https://ec.europa.eu/newsroom/dae/document.cfm?doc_id=66956. 9. European Commision. (2020c). European skills agenda for sustainable competitiveness, socialfairness and resilience. https://ec.europa.eu/newsroom/dae/document.cfm?doc_id=66956. 10. European Commision. (2020d). Akcijski nacrt za digitalno izobraževanje (2021–2027). Novi temelji za izobraževanje in usposabljanje v digitalni dobi. https://ec.europa.eu/education/education-in-the-eu/digital-education-action-plan_sl. 11. European Commission. (2021). Digital Europe for a more competitive, autonomous and sustainable Europe – Brochure. https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/digital-europe-more-competitive-autonomous-and-sustainable-europe-brochure. 12. EU Science Hub. (2020). Upskilling for life after the pandemic: Commission launches new digital competence guidelines. https://ec.europa.eu/jrc/en/news/upskilling-life-after-pandemic-commission-launches-new-digital-competence-guidelines. 13. EU Science Hub. (2021). DigComp. Being digitally competent – a task for the 21st-century citizen. https://ec.europa.eu/jrc/en/digcomp. 14. Geršak, P. (2020). Smernice digitalnega razvoja Slovenije. 3. odprti forum slovenske digitalne koalicije, e-dogodek [26. 11. 2020]. 15. Law, N., Woo, D., Torre, J., and Wong, G. (2018). A global framework of reference on digital literacy skills for indicator 4.4.2, UNESCO Institute for Statistics information paper, no. 51, UNESCO Institute for Statistics. http://uis.unesco.org/sites/default/files/documents/ip51-global-framework-reference-digital-literacy-skills-2018-en.pdf. 16. Lešnik Štefotic, V. (2020). Informatika v dodiplomskih programih zdravstvene nege v Sloveniji. Zbornik e-Kongres MI'2020, Digitalni mostovi v zdravstvu (str. 85–88).https://sdmi.si/files/strokovna_srecanja/zbornik%20MI2020.pdf.. 17. Mohar Bastar, K. (2020). Dolocanje potreb malih in srednjih podjetjih po digitalizaciji. https://dihslovenia.si/assets/images/Dolo%C4%8Danje-potreb-malih-in-srednjih-podjetij-po-digitalizaciji_2020-12-18-081900.pdf. 18. Pesek, I. (2020). Sedanjost in prihodnost izobraževanja digitalnih poklicev v Sloveniji [Video]. Dostopno prek: https://dihslovenia.si/baza-znanja/video/dogodki-predavanja/sedanjost-in-prihodnost-izobra%C5%BEevanja-digitalnih-poklicev-v-sloveniji-dr-igor-pesek-univerza-v-mariboru [6. 1. 2021]. 19. RINOS. (2018). Snovalci digitalne prihodnosti ali le uporabniki? Porocilo strokovne delovne skupine za analizo prisotnosti vsebin racunalništva in informatike v programih osnovnih in srednjih šol ter za pripravo študije o možnih spremembah (RINOS). http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/Aktualno/Porocilo_RINOS_30_5_18.pdf. 20. Schleicher, A. (2020). Opening Plenary with Andreas Schleicher [Video]. OEB Global Virtual Experience 2020. Dostopno prek: https://app.swapcard.com/event/oeb-global-virtual-experience-2020/planning/UGxhbm5pbmdfMjczMTMx [5. 12. 2020]. 21. World Economic Forum. (2020). The Future of Jobs Report 2020. https://www.weforum.org/reports/the-future-of-jobs-report-2020/in-full. 22. Zorko, I. (2020). Poziv vladi RS za digitalizacijo Slovenije. http://www.digitalna.si/assets/images/doc/Poziv-Digitalne-koalicije-vladi-za-digitalizacijo-Slovenije-2020.pdf. 23. Zupan, G. (2020). Digitalno podjetništvo, podrobni podatki, Slovenija, 2020, Stopnja digitalizacije v podjetjih z vsaj 10 zaposlenimi: digitalni indeks v skoraj tretjini podjetij zelo nizek. https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9259.