96 h, prakse zl prakso AKÎÎIVl XVII 1994 Ra'unaln ska obdelava podatkov o repatL nran.h vojnih ii ietn k n METKA GO MBAČ Namen pri ipcvka je opozoriti na to, kako so sc v zadnjem času zahtevki po raznih potrdi lili iz fondov naše majhne enote Arhiva Republike Slovenije f Referat za dislocirano arhivsko gradivo 11) povočaic do te stopnje, ko jih stin ac lavke .nsme mogle več obvladati na način, ki je bi1 vpeljan že vsa leta, kar arhiv deluje. Zaradi nastalih sistemskin in družbenolastninskin spre memb v Republiki Sloveniji so se pojavile popolnoma nove potrebe posameznikov po raznih notrdiiih predvsem iz obdobja druge svetovne vojne. Čeprav šc hi zakonsk,: podlage, ki bi reševala problem odškodnin nasilno preseljenih, interniran m n drugih žrtev druge svetovne voj ne, ne moremo zanemariti ali obiti tega poj:iva, ki od nas zahteva rešitve in pa seveda odgovore na vloge. V letu 1994 sc jc povzpelo število prosilcev do številke 10000 in poiskati je tilo treba novo pol za reševanje tega problema. Odlo-Č'li smo se za računali iško obdelavo podatkov in izdajo potrdil. V prvem uclu članka bom m j prej precistavila organizacijo in poslovamc rcpatriaeiiskc službe v Slovcnij; od leta 1945 drdje. Med mnogimi perečinv vprašarji, k' so sc pojavila p-i nas po koncu druge svetovne vojne, jc osti.ja! odprt tudi probiem vračanja prebivalstva, ki jc bilo v vojiem ujetništvu i v kon-ccntiaeijskih tahoriščih.Tu so bili Sc prisilno izseljeni, mobdi.drani v okupatorsko va'sko in oopcljar na priiilno delo. V Fvropi seje od meseca aprila pa vse do konca leta 1(>45 premikalo na stot'socc ljudi, k so sc vračali na svoje domove. Da b' to premikanje preži vel in potekalo organizirano, 5c skrb za repatr:iranj< prevzela mednarodna organizacija INFRA (United Na-tifflis Relief and Réhabilitations Administrât i an), ki je bila ustanovljena žc novembra 1943.' Z UNRRO jc bila povezana tudi jugoslovanska oblast, ki je na poulagi napotiJ mednarodne organizacije ustanovila Državne komi: ijc voinih Jictnikcv, pr silno odpcuanih delavccv. obsojencev in drugih, in sic," 10. aprila 1945.2 V Sloveniji so ustanovili Šiab za repatriacijo vojnih ujetnikov in interniranem v, k:;c vodil repa t racij o vseh oseb, k; so sc po štiriletnem okupatorjevem terorju vračale preko meja Slovenije na svoje domove. Na nižjih nivojih so bile ustanovljene Taja ^epif Orii poteka repAlriacijc v iclu 1945, 1985,1. 3.1, šl. 2-3,str. 235. Arhiv Rcpuolike Slovenije (AS), Slab rcpatriaeijci vitju i h ujetnikov in imerniraneev, ia.se 132 (prjj Arhiv Inštituta novejšo /gi.dovmo ,'AIN77). Kom i si i c voinega področja za r :patr:acijo vojnih ujetnikov in inicnuraiieev (za Štajerske v Mariboru, za Gorenjska na Jcscnicah in za Primorsko najprej v Trstu, nato v Pivki), okrožne kamis"e ir zbirne baze. Komisije vojnih področij .so bile 17. 7, 1 '>45 preoblikovane v odseke štabov za "epatriaci'0.3 Prav tako miamo v Beogradu in Zagrebu postavljeni Delegaciji pri predsedtvu SNOS, Odsek za repatriaero, ki sla organizirali t.i. notranjo repatriacijo, saj jc bilo število ljudi, ki so bili preseljeni -/. Gorenjske in Štajerske v Srhijo, Bosno in na Hrvaška, zelo veliko. Odsek za repatr aeije v Beogradu jc imel svojega predhodnika - OF slovenskega naroda - Odhor '.a Srbi:o, ki jc žc v jeseni 1944 pričel z zbiranjem podatkov o slovenskih izseljencih, ki so jih predvsem leta 1941 Ncmci izselili v razne kraje v Srbiji. V Sloveniji jc Št«h za repatriacijo takoj po ustanovitvi pričel organizirati pogoje za vračanje icpatriiranccv v domovino. Svoje dclojc naslonil na sodelovanje z vojaškimi m civilnimi iiitano vam. doma m v tujini. Po Sloveniji so v prvem mcsecn po končani vojni organizirali 36 .sprcjc-malisč; kter so vračajoče oskrhcli, popisali in jih napouli proti domu Število sprejemališč in b94 Iz prnksc 7.a pnikso 97 Kobaridu, Gorici, Bovcu, Lojalen, Plarini, Rakeku, Rajbljn. V Ljubljani pa sc organizirali sjircicmališča v Baragovem semenišču, Zgornj isiri, mmjijC nišču, učiteljišču ter še nekaj manjšin (Lieblcn t h um, uršuliiikc, frančiškan s k- kolegij, vaicm.sk, dom, zavetišče sv Jožefa na Vidcvaan.ski, kolodvor). Kraiši čas jc delovala tud; br.za v ( niomliu.6 Kol sem že omei ila, so večje število manjših sprcjemališč in baz že ob koncu junija 1945 zaprli. Nova okrožnica, poslana v vednost vsem odsekom m baz;-m z dne 17 8 1945, nastala na osnov, izkušen), ic uvcdlK novo organizacijo rc-patri aeijskc službe. Vse odseke -itaba m repaid aeij o (Maribor, Jcscnicc, Šempeter na Krasu) so razpustili, poleg lega pa so zapri i ba; Studenci pri Mariboru, Slovensko Bistrico, Školjo Loko, Bled, Šempeter in Kozino. Baza Gozd Martuljek seje preoblikovala v OKrevališče Do tedanji okrevališči Villus in Slatina Radcnei sta bil: predani v llprnvo Ministrstvu za socialno politiko v Ljubljani. Z dciom so nadaljevale oziroma so b'!c na novo odpne baze: Baragovo semenišče v Ljubljani z okrepčevalnico na glavnem koloovoru, Domžaic, Kamnik, Kranj Radovljica, Jesenice z okrepčevalnico na kolodvoru, okrevališče Gczd Martuljek, bogoslovje Maribor z okrepčevalnico na kolodvoro, Bukovje pri Dravogradu, Celje z okrepčevalnico na kolodvoru in okrepčevalnico i.i prenočiščem v Zidanem Mostu, Brežice, Divača, Vrhpoljc pri V. pavi, Tolmin in I'o1 lojna 7 Do konca leta '945 je biiO število ljudi, k; so sc vračal: na goje dcmovc, vse manjše in zato se j4 zmanjšale tudi število baz po Sloveniji. Leta 194(i delujejo Barrgovo semenišče v Ljubljani Divača, Jesenice, Kamrnk, Maribor. Od 'cla 1947 so aktivne baze v Ljubljani, Kamniku (tu so se registtirali predvsem ekonomski emigranti) Divači. na Jcscnicah, z letom 1948 sc ukine baza Divača, odpreio pa sc z letom 1949 baza za zaposlitev delavcev v Podbrdih pri Vipavi, urad za rcpatriacijo Šempeter pri Gori i, baza za repa-Iriiieiio Lnkavei. Od 1953-1959 jc sprejemna postaja v Ljubljani (Svet za zdravstveno in socialno politiko pri LRS), prevzela delo in leta 1955 tudi arhiv nekdarjih baz za rcpatriacijo Fond Štaba za rcpatriaeijo, ki ga hranimo v našem arhivu, časovno obsega gradivo od 19451959 Rekonstrukcija organiziranja in uclovanja baz je nastala na osnovi poročil, okrožnic, odlokov in navodil, ki se nahajajo v fondu, in je narejena do le mere, S» lahko razumemo kvaliteto podatkov v gradivu, njihovo uporabnost in pomen Poleg organizacijske mreze je potrebno poznali še nekaj navodil za organizacije dela v sail ili bazah, s potr.očjo katerih bo tudi jasno, Afj Stati ya rcpalriacijo, fase. 132, fase 2, fase %. AS, fitaf) xa rcpatriacijo, fase. 72. kako jc gradivo nastajalo in katere vrslc gradiva sc nahajajo v fondu Vsr.^a baza ¡e imela komandama, pol:l-komi.;arj=i, relercnle za inicndiuico, sap i telo, socialno skrbstvo, promet, sindikat, personal. propagando in seveda administratorje, kurirje, kuharic c, spremljevalec rcpatrjiranccv na poti i/ baze proii domu, ljudi, ki so pomagaF v ambulanti, skrbeli za ei.sločo i'd. S 1 7. 194^ jc bilo določeno, da se izpolnjeni fermularji, kamor spadajo predvsem kartoteke predhodnin podatkov za vojake, k so bi!' v ujetništvu, m za osebe, k so bile v nternaeiji, um prostovoljnem ah prisilnem delu v inozemstvu, popisni seznami, seznam, transporlov, seznami m podatki | osebju, da omenim le nekaj od njih. pošiljajo direktno v Ljubljano Štabu za repa triaeijo.8 Da bi bil pcslopck sprejemanja ljudi Ki so sc vračali domov, v vseh bazah enak, 'e Štab za rcpatriacijo izda1 več navodil Ob prihodu v bazo, pred namestitvijo, so repatrii -ancc razdelil: po skupinah in mraviii dezinsekcijo obleke ter o:;cbno kopanje, femn jc sledil zdravniški pregled. Istočasno z zaravriškim pregledom jc potekalo podrobne pojrisovanje oseb, za kar sc bili ■zdani posebn, obraze, najpomembnejši gotovo kartoteke predhodnih jiocialkov in popisni seznami. Rcpalriiranec so razdelil, v pel skupin. V prvo skupino so spsdali aktivni ofii;irii V drugo sku p;no so spadali podoficirji vojaki in civilisti, ki so prišl, v poštev za mobilizacijo in so jim duh mcscc dni dopusta. V tretje skupino :;o določili osebe, ki so sc lahko vrnile domov. V čelno skupi »o so razporedi1, osebe, ki sc niso mogle vrniti domov, zaradi tega, ker še niso bile vzpostavljene prometne zveze. V peto skuoino pa so prišl' tiili rcpalriiranci, ki niso mogli na svoje domove in niso t>:i■ sposobni za delo ter so jih predali predstavnikom Miirstrstva za sociaino politiko, ki sc jih razporedili v razne domove (za starostnike, otroke v dcejc domove).9 Za vse povratnike so bil' narejeni popisi, od katerih so za današnjo uporabo zanimive predvsem kartoteke predhodnih podatkov in popisni seznami. Ti dve kategoriji gradiva sta tudi naj-popolncic ohranjeni in naiobširnejši. Za večino baz po Slovcni ' so ohranjen, popisni seznami, ki vsebujejo 17 rubrik Kako so izpolnjevali rubrike, jc bilo odvisno od administratorjev, zalo .sc pojavljajo raziike ne samo med bazami ampak ludi v okviru ene baze. Razlike sc pojavljajo največkrat v zvezi s številčenjem, in siecr v rubrikah zaporedna številka •n številka objave. Ponekod so vsako polo šte-vilčili na novo, laka so pila ludi 11 r.vodila, ir. >c števdka tekla od ena dalje v nbriki številka ob;avc. Ponekod sc zaporedna številka in števil- Prav tam Prav lam. 98 Iz prakse za praüso AlîlllVI XV[[ [994 ka objave ujemala. To pravzaprav ne vpliva bistveno na pomen In! vrednost podatkov, vpliva pa na čas .skama. Bistvene so ruotike z osebnimi podatki, datumom aretacije, izgona, vrste repatri-■ ran i a in datumom vrnitve. V glavnem so te rubnkc dosledno izpolnjene. Poleg teli najdemo še podatke o zdrav.stenem stanju, kraju dodelitve ii". pod opombo podatke o tem, kam so biii posamezniki poslani (OZNA, bolmea, domov, dopust itd.), kar se je nanašalo predvsem na vojne obveznike, bolnike, mobili-:i ane v okupatorsko vojsko politične emigrante in podobno Popisni seznami so zbrani po bazah, v glavnem kronološko, po zaporednih številkah oz. številkah objave. Nekaj ¡e ''.pkanih, več1 na pa so rokopisi. Oglejmo si šc podatke v kartotek, predhodnih podatkov. Te vsebujejo 11 rubrik, so pa dostikrat pomanjkljivoj'1 izpolnjene kot popisri seznami. V-cbujejo pa osnovne podatke, s katerimi laliko v kombinaciji s podatki iz. popisnega seznama izdamo potrdilo. Največkrat manjka datum pri hoda v bazo, V takin primerih si pomagamo s številko objave in bazo, ki j« kartoteka skoraj vedno ima (obe, ali eno ali drugo) in nato v popisnem sczniimn poiščemo manjkajoče pouatke. Za repatriiranec, ki so se vrni1 i v domeviro preko baz v Srbiji, Subotice, Velike Kikiride, Bele Crkve, Petro vgrada pa so kartoteke edini zapis, ki ga imamo, Pi.ync so v einli ;i, niso pa jih pcšijiah dosledno ¿>labu v Ljubljano, zato niso popolne, Kartoteke predhodnih podatkov so razdeljene po abeced', pisane na roko, zelo redko ns: pisaln stn jj Po pregledu in popisu je repatriiranec prejel objavo, brez katere ni smel znpustir baze. Na objuvi je bita navedena baza za rcpptriscijo, štculka obave in datum odhoda. Poleg teb Katc-gorii - popisnih seznamov, kartotek m objav - pa so nastajal' po bazah šc mnogi drugi seznami in popisi pri posameznih referentih, dnevna Štc-v lena poročila o transportih v posameznih bazah (izkazi transportov), desetdnevna poročila o g; banj ii rcpr,trurarcev, poročila o sanitetnem delu, številčnem stanju bolnikov, seznami bolnikov (Golnik, Ljubljana- Kamnik), bolniški listij seznami interni ranče v v karanten1, poročila o str.-nju 'alog, hrane, najrazličnejše evidence prejema in izdaje Živil, obrokov, kijige inventarjev, podatki o osebju (karakteristike, osebni listi, seznami). Naštete kategorije gradiva so pomembne predvsem za študijske potrebe, s pomočjo njih lahko preštudiramo in pona/orime organizacijo in delo Štaba za repa t ri ftoijo in posameznih baz predvsem v pr\ih povojni., mcsccih, ko naj bi se po predvidevanjih ^taba premikale po Sloveniji ireko 440000 l,adi.10 Tuje državljane so loč 'i od domačih, v glavnem so jih zbirali iri popisoval' v Ijubljani Slab 7.3 rcpatriacjo, fase 131' in Mrriboni m jjh nato organizirano napotili proti mejam. V obrazcih za mozcmec so poleg oseb";h podatkov vpisani šc datumi prihoda in odhoda. Seznani inozcmccv so ločeni po državah." Ko je govora o arhivskem gradivu in uporabi pravimo, da ga hranimo predvsem za potrebe znanosti in kulture. Prav pri fond« Štaba za repatrianjo voji (1 j ujetnikov in in temi ranče v Slovenije p-i bi rnda opozorila na npravno-p ravne potrebe, ki sc pojavljajo v vsem obdobju po drug' vojr.i. Če pogledamo zap.sr.ik o predaji in prevzema gradiva Štaba za rcpatriacijo sprejemni postaj' v Ljcilljani z dit 24. I. l^iŠ je posebej poudarjeno, da sc "v zadnjih letih vedno pogosteje obračajo na onstojeeo Sprejemno pi-sarnu hivši rcpatnininci /¡i izdajo vseli mogočih potrdil :n dokumentov" 12 V arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubi jam je gradivo prihajalo v več fazah. Leta i960 jc veČino gradiva oddala sprejemna pisarna Sveta za ; :lravstvo in socialno politiko LRS Ljubljana. Del kartoteke predhodnih podatkov je arhiv Inštituta prejel od Republiškega sekretariata za notranje zadeve Slovenije leta 1963, drugi def pa leta lc>66. Gradivo obsega 230 fasciklov, od tega je 71 fasciklov kartoteke. Gradivo se jc stalno uporabljalo predvsem za izdajo potr I o ntcrnaeiii, nasilni preselitvi, p isiln mob'lizaeij' v okupatorsko vojsko itd. A leti ic povpraševanje po teh podatkih stalno naraščalo Samo v letu 1993 sc ic v Rcfcntii za d'slocirano arhivsko gradivo II. izdalo 2200 potrdi1 V letu 1994 je število vlog, ki so prispele v naš arhiv, mogočno naraslo na 10000 Potrebe, kot lahko sledimo, so realne ali ne, odgovoriti pa moramo na vsako vlogo. Ustanovila so se mnoga društva, ki so organizirala zahteve ljudi po odškodnini za škode in trpljonjc med drugo vojno in vsa ta društva kot tudi posamezniki sc v zadnji i1 letih in mcsccih obračajo za potr lila na naš arhiv kjer jc "na udanf prav fond Štaha za rcpatriacijo Gradivo sc je popisovalo v dveh fazah Naj-pre, sc jc pregledalo, po potrebi tehnično 11 red i o listo gradivo, k' se je potrebovalo za izdajo potrdil že v 60. in 70. [etih. To je 168 fasciklov, kicr so popisni seznami iz vseh baz ter kartoteka predhodnih podatkov (fond je uredila in si i mamo popisala Marija Oblak Čarm). V zadnjih letih, ko jc število vlog stalno naraščalo, pa smo zaradi poltcbe po boljšem poznavanju celotnega radi-va popisaP in teh lično uredili šc 68 1 isciklov Tudi tokrat nair. ji šlo predvsem zato, da dobimo čimholjši vpogled v ce;otni fond, kur nam bo služilo pp prak'icncm delu. Ob sedanjem "navalu" j d b»lo potrebno pretresi iti, kaj štorih : pn ič, da sc gradivo zaščiti, ker sc sc mnoge popisne pole in kartotečni listi AS, Çiab Y3 repaliincijo. fhsc 7,7. AS. Srab za repa iri a cijo, fase. 19 ARM1V1 XVJ1 1994 h prak.ic 7.r. prakso 99 zaradi stalnega pregledovanji: poškodovali, itatr-g;di, tisti, ki so pisani s svinčnikom itli kopi-nirrr pahnem, pa zc .i sliibo berljivi in poskrheti /a to, d;i se poišče najkrajša pot do podatkov, za katere prosi vedno več liudi. Dokler ne bodo jasne odloeilve vlade o tem, kdo, koliko in na kakšen način pride v poštev za-dodelitev odškodnine, ho stanj< takšno, kol je - na stotine in stotine vlog, ki zahtevajo oc ^ovor. Osnovna dela, kot so sortiranje kartoteke po pr.itnk.h, manjša iehnična dela (ovitki, škatle, najnujnejša /.¿'.ščitil poškodovanega gradiva) so se in se opravljali) sproti, reši., pa je bilo treba glavni problem, kako p rifl do iskarih podatkov po najkrajši in najhitrejši poti. Odloči.i smo ¡-:c za računalniško obdelavo podatkov Deio jo potekalo v dveh fazah. V pr/i nizi J ki se je pričela sredi junija 1404 smo v računalnike vnašali podatke iz "Kartoteke prod hodnih podatkov za vojake, ki si bili v ujctništvii .n za osebe, k ko bile v internaciji, na prostovoljnem če]i prisilnem delu v inozemstvu". Milan li«zjak in Darija Plevel, ki sta poskrbela z;i tehnične izvedbo projekta, sta se odločila za program Dbasc. Preko študentskega servisa smo začasno zaposli 10 študentov, k: so delali v dveh izmenah po Štiri ure, na petih računalnikih. Za dve izmen, smo se odločili zato. ker je delo zahtevalo maksimalno zbranost in natančnost, Kartoteke so v glavnem pisane z roko in zato večkrat težje beilii,rc, zato smo določili 30 vno-st)v na uro. Kartoteke, ki so bde izpolnjene v srbskih bazah pa so p'sanc v Kini ei, in te smo delavke v arhivu izpisale v slovenščiri in nato dale v delo. Tudi Sicer je bila vsaj ena izmed nas stalno dosegljiva, če je bilo potrenno razbrat težko čitljiv rokopis ali rešiti kakšen dnii.' problem. Da n prihajalo do zastojev pri oelu z. račnnahiik* pa jc skrbel M:lan Bizjak. B;i jp vedno pr' roki kaili delo jc sproti narekovalo prilagajanj;', dopolnitve m vedno nova majhna, a pomembna dopolnicvania programa i načina d t i, tako da jc višanje v računalnik potekalo brez zastojev m so bi I računalniki zaseden, brez preki litev, Vpisova;i so se nasledil,i podaik. baza za re-patnacijo (oštevilčene so od 5-41 in 50), številka objave, po kateri jc možno naj*i posameznik? na popisnem seznamu hazc, priimek, očetovo ime, ime, kraj rojstva, rojstni podatki, vrsta (nasilno preseljeni, poslani na delo A, internirani li, mobi'i aram v okupatorsko voj:;ko C, prostovoljno deio D, ostalo O), datiuv. odhoda, datum vrnitve, ki;1) vrnitve m opombe. Po dobrih dveh mesecih smo končali z vnašanjem podatkov iz kartotek Obdelali smo 71 faseiklov in vnesli „ikoli 66000 podatkov. Ker se jc pokazalo, da delo poteka tako kot smo si mi misiji i smo takoj prešli na drugo fazo dela, in sccr na vnašanje podatkov iz popisnin seznamov huz. Tudi to delo smn izpeli,ili s pomočjo Študentov, delali so prav tako na petih računalnkih v eni lj-.mciif (4-6 ur). Kartoteke, ki so nastale na osnovi popisnih seznamov baz, niso popolne (ohranjiuiiii je okoii 70%). Dopolnili smo jih s podatki iz popimih seznamov in tako dobili kompletno bazo podatkov iz fonda Štaba za repatriaciio, k', se hrani v našem arhivi (Referat za diHiMrano arhivsko gradivo D). Milan Bizjak je vse nastale datoteke združil in obdelal icr oblikoval program za iska ;jc popravljanje in vnašanje oh preverjanju in dopolnjevan in s pomočjo popsnil' seznamov. To smo stomi za vse baze za rcpatri.jcijo za ieto UU5 in prve mesece leta 1946. Obenem se jc tud: popravljalo napake (narobe pisane priimke, datume itd.). Ko smo 7. delom v glavnem končali (nadaljevalo se bo za leta 1946, 1°47...), jc bilo vnešenih okoli 120000 pud,'!kov, oko! 10000 od teh jc bilo podvojenih, čeprpv se jc med delom že .zločilo pnbližno 4000 kartotek, vseli kopij pa ni bilo možno ugotoviti Bazo smo prcsortirali po kn-'ili in obemah m s pomočjo krajevnega leksikona popravi i .mena krajev, na koncu pa je bila izvedena še kontrola vseh vnesenih podatkom Darj;i Plevel je pripra /ila program za iskanje podatkov m v decembru *mo pričeli z izdaio potrdil. Iskanje preverjanje podatkov jc možno na pet načinov po1 1) ppinikit, •"ncnn, datumu rojstva ?) datumu rojstva, kraju "!) kraju rojstva, priimku, iii.cnn 4) ba-,i, številki objave 5) z listanjem baze podatkov. V treh mesecih bomo lahko odgovorili na vse vloge (.okoli 10000 jih jc) za kar bi potrebovale Štiri delavke naše enote, če bi delale samo to, kar neka i let. Posebej moram poudariti, da ic izredno dobro polekalo sodelovanje med strokovnjaki obeli strok, se pravi arlvvisti in računalničarji, kar jc nedvomno zelo dobra izkušnja za padal nje delo. Pozitivna jc tiuli izknsnja s študenti, od katerih smo zahtevali osnovno obvladanje računalnika. Na ta iiaei.i smo rešili predvsem tri stvari Zagotovil1 smo hitrejše in popolnejše reševanje vlog. zaščitili gradivo, ker so mno^c popisne pole in k.irtotckc zaradi stalnega pregledovanja zelo poškodovane, za znanstvenoraziskovalne potrebe pa smo ustvarili bazo podatkov, ki bo raziskovalccir. dragocen vir za njihovo delo.