-----    30    -----
Nove postave.
Postava o zapuščinah za deželo Kranjsko.
§. 1. Ako človek ali umrje ali ga uradno razglasijo za mrtvega potem, odkar je ta zakon stopil v moč, ter se za človekom najde nad čistih 300 gold. vrednosti take ostaline, da ima katero sodišče na Kranjskem oblast v njej razpravljati po splošnih pravilih o nadstoj-
nosti, — od vsake take ostaline zakon ukazuje plačati nekaj prinosa v Kranjski normalno-učilniski zaklad, da zaleže za javne ljudske učilnice.
§. 2. Tega učilniškega prinosa bodi povprek po eden goldinar, če ni nad 500 gold. čiste ostaline.
Ako je nad 500 gid. čiste ostaline, velja to cenilo: Kedar se najde nad 500 gold. do vštetih 1000 gold. čiste ostaline, treba plačati po 20 kr. od vsakih sto goldinarjev; a kedar se najde nad 1000 do vštetih 5000 gold., tedaj po 25 kr. od vsakih sto goldinarjev; kedar .le nad 5000 gold. do vštetih 10.000 goli., tedaj po 30 kraje, od vsakih sto; kedar je nad 10.000 do vštetih 20.000 gold., tedaj po 35 kr. od vsakih sto; a kedar je nad 20.000 do vštetih 30.000 gold., tedaj po 40 kr. od vsakih sto, kedar je nad 30.000 gold. do vštetih 40.000 gold., tedaj po 45 kr. od vsacih sto; kedar je nad 40.000 do vštetih 50.000 gold., tedaj po 50 kr. od vsakih sto; a kedar je nad 50.000 do vštetih 100.000 goid., tedaj po 60 kr. od sto; in kedar je nad 100.000 gold., tedaj od vsakih sto goldinarjev po 70 kr. učilniškega prinosa.
Ce se za ostalino ne oglasi niti dednik, kateremu gre dolžni del, niti zapustnikovo zakonsko družje, tedaj bodi še 50 odstotkov več učilniškega prinosa, odmerjenega po tem cenilu.
Na števila izpod 100 gold. se je treba te laj ozirati, kedar se določuje cenilo, po katerem se učilniški prinos pobere, a ne tedaj, kedar se odmerja pristojbina.
§. 3. Kedar se čista ostalina odmerja, tedaj se ne jemlje va-njo vrednost tistega nepremičnega blaga, kar ga je zunaj Kranjske dežele , niti ne dolgovi, kolikor jih samo na tacem nepremičnem blagu tako leži, da vse druge ostaline nič ne obsegajo.
A odločiti je treba iz tega odmerila take dolgove, kateri obsegajo vso ostalino, naj imajo ti dolgovi zem-ljeknjižno trdnost na ostalini ali ne.
§. 4. K dolžnemu učilniškemu prinosu je tudi prišteti vsa volila, odločena v tako namero, v kakorano je ta učilni prinos namenjen.
§, 5. Prinos, ki se ima plačevati v Kran ski normalno-učilniški zaklad, imajo izmerjati in pobirati tiste oblastnije, katerim pristaja izmerjanje pristojbine za prenos premoženja.
V primerljajih, v katerih se državna pristojbina odrajtuje v kolekovanih markah, imajo stranke od ob-ravnovalnega sodnika izmerjeni prinos k normalno-učil-niškemu zakladu odrajtovati pri davkariji in morajo, predno se jim zapuščina prisodi, dokazati , da so ta prinos odrajtale.
Sodnije imajo vsakega pol leta pošiljati deželnemu računstvu spiske o zapuščinah , v teku tistega pol leta prisojenih , pri katerih se je izkazalo, da je učilniški prinos plačan; ta spisek je narediti po obrazcu predpisanem po ministerskem ukazu od 28. novembra 1853 (253 drž. zakA
§. 6. Ako učilniški prinos nij plačan v 30 dnevih, Štejoč od prvega dneva potem, kar ja v roke prišlo plačilno povelje, tedaj se od njega da tudi 5°/0 zamudne obresti, katera teče od tistega dneva, ki pride po zadnjem dnevi zgoraj določenega roka (brišta). Zamudne obresti se ne jemljo od učilniških prinosov izpod goldinarja , niti ne — ako je učilniškega prinosa več — od drobiža jednega goldinarja.
Ako se plačilo učilniškega prinosa odlagati sme ali ne, ter ali se privoli plačevanje na roko ve (brište) ali ne, o tem razsoja deželni odbor, kateri naj na to pristane samo ob naključjih, vrednih posebnega ozira.
§. 7. Dvorni dekret od 1. decembra 1786, zbir. pr. zak. štev. 926,  o pobiranji  ostalinskih  prinosov za
------   31------
aormalno-učilniški zaklad in tudi vsi poznejši ukazi o tej stvari veljajo zdaj samo o tistih ostalinah, katere so prišle na dedovanje, predno je bil ta zakon v moči.