Kako j© po »T«tu- Na mirovni koDferenci v Pariza »e posve tujejo gedaj o našib mejah napram Nemcem, Madžarom, Ramaaom, Bolgarom ia Grkcm Fo zanesljivih poročilih iz Pariza so cds«ki za določiter teh mej syoje delo ž* večinoma kon čalf. Z yio gotovostjo se trdi, d» bo ila cala sereraa meja tam, kjer so jo pr«dlaga)i nasi Narodoi Svetl. Potemtakem je uaia m«ja na pram Nemcem že določena. Mari^or, Radgona Špilj», Gomilica, Lnčane, Arvež in Ivnik bodo naia last. Todi koroški $lo?«nci dobijo vae na zaj, kar je bilo nekdaj njihovega. Ba bodo tu di ogrski Slovenci pripadali k Jugoslaviji, je popolnonaa gotovo, ker so 8e sedaj potebno čehosloTaki začeli živo zanimati za aačrt zieze «ed Jugcsiavijo ia Cehoslovašk o. Obe državi bi dobil« medseboJDO zvezo ravno pieko ogrske Slovenjje na črti Badgcna—Št. Gothard — PoEun Na ta način bi s« oapravila močna zaseka (zagozla) med Nemce in Madžare — Stvar glede severnih in vzhodnih mej stoji to rej za nas jako ugodno. Vse kar Nemci in neaičarji govorijo, je laž in le njh pcbcžna žclja, ki se pa nikdar ne bo uresničila. CH<de mej proti Italijl ie sedaj ni prave jasnosti. Novejža poročiia pravijo, da se je za dnj« dni položaj za nas ng dno zasukal. Ame rikauBko in francosko Ijudstvo je na caši etrani. Obe vladi se ie sicer nisla izrekli proti ItalijanoM, a domneva se, da bo Wi'soa z ozirom na trpljtnje in križev pot. ki ga mora preitati slovensko ljudstvo ca Primorftkaoi in Kranjskem pod Italijani, rtSil vpralanje Primorja v oašem smitlu. V Beogradu xboruje sedaj narodno predstaTništvo Srbov, Hrvatov in Slo^eacev (drž. zbor) Katoliiki Slovenci in Hrvati so združeni v »Jugoslcvanskem klubu", kateremu načelaje miniitrski pcdprediedaik dr. Korošec. Glavnft prtdmeta, o katerih se razpravlja v Narodnera Vtčii je agrarna reformH in UHtava kraljestva SHS. Agraroa refornia tY railastitov ve!ikih pOMst«y je velevažno vpra^anje, ki posebno zanima nai« »lovtnnke poslance kot zaatopoike glovenskega kmetskega ljudatva. Ko bo za koo o razla8tit?i gotov, bomo o njem podrobno poročal1. Za daue« povemo le toliko, da je gotovo, da bodo gra*čin«ka veleposestva n«m fikih koezov, grofov, baronov in milij aaarjev razkosana ia bodo pridla v laat sloventkim kmetom in de'avcem. V Ntmiti Avstriji vlada veliko pomaajkaij« živil. StndajoČi delavot plenijo poseboo v graški okollci kmetska gospodarstva. V Tro faiachn na Gornjem Štajerekem bo pred doevi delavci in najemniki napadli kmetsko mlekarao in jo popolnoma oropali, stroje pa večinonaa raibil1. Taki dogodki s© vriijo po celi Nemiki Avntriji. Na vladnem krmila »o skoro sami brosveiski nemški »ocialai damokratje. Kj«r pa goipcdar nima vere, tam tndi oipravtga redu io tudi blagoslora ni. Tako je v Nemsiri Av •triji. Ia ie bo redno hujše. Nezadovoljnost j^ r tej deželi povsod. Y Nemčiji je fe bujše. VBerolinu •• pobijajo Neaaci «ed seboj, da je grosa. Skoro v vieh iadmtrijskib »rediičih so iEbnbnili veik* itrajkf. Delav«tyo je brez kruha, brez easluž ka. Telike Ernppove tovarne topov ia orožja stojijo. Samo v teh podjetih je brez dela okoli 300.000 delavcev. Sedaj •• je ententa usmi lik gtradajočih Nemcer in jim je obljubila ne kaj iivil. Nenčija bo najbrž morala izročin •satenti ikoro rs« ivoje irgovske ladje. Na ta aačb bo neaaška trgovina silno ndtr^eaa. — Nmčija bo y svetovni trgoviai morala pletati tako, kskor bpdo pfskali Aogleži, Francozi )a Amtrikancf. Voditelj acgleSkih katoličanov kardinal Bourne je obiekal Beograd, Zagreb in Ljublja m, Povgcd je bil sprejet zelo slovesoo. Kardioal Bourne j« ?elik prijateij Jugoslovanov. V Zagrebu je na pozdrav nadikofaB*uer a od gorcril, da pribaja v imena evoje (aagleik*-) rlade ter t imenu Sv. Očeta v Rimu, ksd*r bo zastopal in zagovarjal n&še (jugosLvan^ke) ž«lje, zabteve in pr*vice. Opetovano je iziavil i* povdarj&l, da so naše zaht*ve po onvoboj^nja v.ega r.a^ega ozemija opravičene. Kardt nal Bourod je dospel v Ljublj*no v pondelj- k. Spr«jet j« bil kakor kak vladar. Ljubljana ju bila v zastavah ia aa tisoče sloreiukfga ljudsivn je »lovesno sprejelo cdličnega cejkveneg? dostajanstveoiks. Kot bučauje morja so pretresali ozračje klici innožico, ki je klicala čast in slavo velkenu prijattljn Jngoslovanov, odHčnemu tmt, aigleškega naroda, zastopnikij svete Stolice, kardiaaln Bourne ju. Kardinalu in njegovemu tprtmttvn na čast so priredjli Ljubl^aDČaoi v dvorani Bdniona" elavnostni pozdrav. Pozdravne besede »o govorili; d,r. Vtmtovšek (latinik ), dr. Tavčarjeva (8layen«ki) in župjik Truok (aogle&ki). Slavncst je bila sijajna. — Iz Ljubljane ie je odpcljal kardimal v Rim, da poroča »v. Očetu o razmerab t Ju|08layijf.