PoSlninn plačana ▼ potorini LETO V V Ljubljani, 19. decembra 1932 SteT. 51 Posomrmn Številk« 1 i)ir Posamezna Itevil- f \ f** W ^ V Uredništvo: Koph ka 1 L)in, mesečno, 1 M MM ML f-.f ^ M\ ff tar jeva ul. št.6/lll ie se sprejema list _ Telefon št 2050 ib v naročnina ^^^ ggga^^ OHH^HHI^^ 29 ~ j*, pošti dostavljen ^^^^^ ^Hv W ^ ^^^^^ J^^t M ^^^^^ ^UF ^ fm&M 0w PL/MZrylMZ.\ ^» ratom po dogovor« ^^ Tf JHmHV Telefon ite 254» Paul Boncour - predsednik nove vlade V vlado b! ratf sodaliste - Začasna lista nov'h m'n'strov Seja senafa Jola Lovrentii: Božična legenda ob Soči V nnii zemlji zvoni k polnolnici in d cerkev gredd tklonjeni brez bakel in brez luti Tolminci, Vipavci, Urici in Krnievci Tiha je v mehkem snegu stopinja, tiha je misel, ki te spominja svetih velerov in svetih noii — lepi, lepi nrkol so bili... Tiho, /ifco, ko da »e ne poznajo, gredo, liho psak s svojo ialostjo neizgovorjene besede poslula, ko po angelski pesmi hrepeni duin. Brez zvezd je prijaznih nebelki obok, temfi je, ko da se zmotil ljubi je Bog in je pozabil na svetlo noi, ialosl. slovensko ob Soli zrol.., K leml mole, len* i* olrolile dvojica dohitela je kes nit in kliie: »Bog vam je dal lep sveli veier, Wo v luči h Mite, kakor nikjer/« In le, ko da se jima v Betlehem mudi, tla mimo tihih, Inlostnih ljudi... Molje, leni in otroliti ostrmijo — (poznali svetega so Jolefa z Marijo. Prevzeti so — drug drugega pogleda i« zadržana se sprosti jim vsem bete da: *0, le misli, le na milo zemljo Bog, ni zabil svojih telko preizkušenih otroki* Nil vel temi med njimi i»i, srci' ko ogenj jim gori in sveli v sveto noi, bolilno ludo ko nikdar oznanjajoč ... Finžgarfeva proslava v Zagrebu Zngreb, 17. decembra. Slovensko prosvetno društvo v Zagrebu je priredilo v petek zvečer v zagrebškem gledališču proslavo 60 letnice slovenskega književnika F. S. Finž-garja. Proslava je uspela nadvse lepo ln jo je zlasti povzdignila navzočnost slavljenca samega. Slavnostni govor je imel dr. Ivan E s i h , ki je zbranemu občinstvu predočil Finžgnrja kot najpri-Ijubljenejšega slovenskega književnika. Nalo je čestital 6lavljencu v imenu Slovenskega prosvetnega društva njegov predsednik dr. Boris Zamik, na'ar jc stopil na oder Finžgar sam, ki jc t izklosanh besedah podal navzočim svoj življenjski in umetniški čredo. Ze s svojim finim nastopom je osvojil vse in je bil deležen prisrčnih ovacij. Nato so igrali »Divi«ga lovca« z g. Nučičem v glavni vlogi. Vsi igralci so svoje vloge lepo rešili. Pl-oslavi je prisostvovalo veliko število zagrebškega občinstva, med njimi tudi zastopniki hrvatskih književniških organizacij in zastopniki kulturni društev. Zagrebški listi so prinesli o proslavi zelo topla jioročila. Drama Dre v i ob 20 nastopi na dramskem idru dramatična in operna šola ljubljanskega državnega konservatoiMja. Prvi del sporeda iavaja operna šola pod vodstvom gospe Škerlj-Medvedove in kajiel-aika dr. Švare. V drugem delu j\i izvaja dramatična ft0'!a pod vodstvom prof. Šesta Molierovega »Namišljenega bo'aiii(ka«. Oisli dohodek porabi krajevni odbor Rdečega križa za breajioselne. Vstopnice se dobijo preko dneva v knjigarn i Glasbene Matice na Kongresnem trgu, od pol 20 dalje pa pri blagajni v dramskem g!odsi!'iš6u. Cene znižane dranwke. Prosvetno društvo Trnovo v Ljubljani sporoča vsem članom, da je nenadoma umrl d riištven! Slan Fran Povše, oče društvenega gospodarja Cirila Povšeta. Pogreb pokojnega se bo vršili dane« v ponedeljek ob 4 papoMne iz hiše žalosti. Jera-nova utlica 17. Člane prosimo, nnj se jiogreba udeleže pohiodtevMoo z znaki. — Odbor. Pari«, 18. dcc. tg. Ker je Chautemipe vrnil mandnt, je Paul-Boaoour v soboto dobil naročilo, da sestavi novo vlado. Takoj potom je jx»lal izjavo o svojih pog.janjth in o svojih namerah. Navajal je, da je večkrat silit Herriota im ga prosti! za sodelovanje, ker ga smaitra za najj>rij>ravnejšega človeka, da nadaijuje politiko, ki z zadnjim glasovanjem v poslanski zivornioi ni kompromitirana. Herriot pa ui mogel storiti dirugega, kakor da je Bonoourja prijateljsko bodril, naj prevzame sestavo vlade, in d« mu je obLji.bli, da ga bo podpiral. Šele ptrtem, ko mi mogel pregovoriti Herriota, je začei Boncour iwkati sUke z uiruglnu ceebncsiiimii. Dalje je izjavil Paul-Boncour, da bi v smislu svojih nazirajij nujno ielel. dn bi so socialistična stranka udeležila odgovornosti na vladi, da uresniči široko unijo lovit«, katera je radi mednarodnega položaja in proračunskih j>riiik nujnejša kot kdaj p. ej. Sj-| ckuHstičma stnuaJta pa n.i mislila, da bi nnigila uresničiti to masel, temveč nvu je izirazila .■411110 prijateljsko 'spcetovaaje in e!umpat'ije. Kadi prigovarjanja preilsi dniika rtipubvike in Huušajoč se na pocjiblawlu'la, loi jih je vtx"ilinrt ck,'b!il v pceflamtaki nbarmoi, ee je nato odločil ai>rejred kratkim »stopil iz stranke. Dalje navajajo tud« bivšega mmistnakegn predsednika in senatorja Steega. Stališče, ki so ga zavzele razJK- levičarske skupine, ie omogoča pregled, da bo novi kabinet mnng&tnski kabinet, katerega se b;do v glavnem udeh^le desodanje vladne stranke, katerim bo priistopik) Se levo krilo srodiime. vendar pa bo ka- j bintit laliko računal v širokem na |kx1j»oix> socialistov. Radikalni sociaiibti m skupina rarev7.eti 1 prora;iun.sko minislrstro, je jki končno j>„tn»lbo odiklonil. Z ozirom na včera'Snin pogainnin s socialisti so postale znane že nekatere podrobnosti o bodočem vladnem programu. Na finančnem polju, ki je 3ednj najbolj kritično, se zdi, da Boncour odklanja ! napovedano znižanje uradniških plač. Govori pa se o tem, da bo predlagal v parlamentu sjilošno zasilno obremenitev vseh ljudskih slojev, dn doseže 1 ravnotežje v proračunu. Paul Boncour pa noče iz-! vesti novegn bistvenega zmanjšanja vojaških iz-da'kov. kakor ga zahtevajo socialisti, ker se skli-1 cuje na ženevska pogajanja o razorožitvi, trdeč, da je treba najprej doseči varnostna jamstva. Pariz, 18. dec. tg. Ob H zvrler Paul-Bontour le ni konfal svoje ministrske liste. Znenkrat je gotovo samo lo, da bo sain prevzel zunanje ministrstvo. Največje težkoče so radi prevzema finančnega in proračunskega ministrstva, ki bosta v bližnji bodočnosti igrali največjo vlogo. Popolnoma neobvez-| no se lahko postavi sledeča ministrska lista: Ministrski predsednik in zunanji minister Paul-Boncour, pravosodni minisler in podjiredsednik Gardey, notranji minister Chuutemps, vojni mini-j ster Daladier, vojna mornarica Leygues, zrakoplov-ni minister Painleve, prosvetni minister De Monzie, kolonije Saraut, poštni minister Eyuuc, trgovinski minister Durand, delovni 1 nisler Dalimier, javna dela Bonnet, pokojnine Berthot, kmetijsko ministrstvo Queuille. Konferenca Male antante Belgrad, 18. decembra. AA Pod predtedstvoa ministra zunanjih zadev Bojioljuba JevtiČa se j* dan«* vršila prva seja zastopnikov Male antante. Seja je trajala od 18.30 do 19. ure. Po itmenlavi uvodnih formalnosti in po pregledu splošnega političnega položaja je češkoslovaški minister dr. Edvard Beneš poročal o razorožitveni konferenci, posebno ▼ zvezi 1 zadnjimi sklepi petih velesil. Pri t«j priliki se |e ugotovilo, da so zastopniki vseh treh držav v tem vprašanju istih misli. Prihodnja seja bo jutri ob 10.30. | Belgrad, 18. decembra. I. Romunski zunanji ' minister Tituleseu je ob prihodu dal časnikarjem 1 krajšo izjavo, v kateri pravi med drugim, da bodo zunanji ministri držav Male antante prereSetavali vprašanja, ki so te dni povsod na dnevnem redu, to so vprašanje reparacij, razorožitve, medzavez-niških dolgov in drugih administrativnih vprašanj, ki iih je treba Mali antanti rešiti. Odločno demen-tira vesti nekaterih struj, ki hočejo vedeti, da so države Male antante med seboj nesložne. V Argentini - obsedno sfanfe Predsednika republike so hoteli odvesti London, 18. dec. tg. Bivšega predsednika argentinske republike, lrigojcna, so zojot zaprli. Radi neke eksplozije je policija našla zalogo ročnih granat in prišla na sled zaro i proti sedanji vladi, njenemu načrtu iif seznamu udeleženih zarotnikov. Oblasti so razen Irigojena in razen bivšega predsednika Alveara aretirale 30 pristašev radikalno Praznovanje kraljevega rojjstne$a dne Ljubljana, 18. decembra. Rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra je Ljubljana praznovala na izrazito slovesen način. Po vsem mestu so plapolale državne trobojnice, trgovine so bile zaprte, ljudje pa so se udeležili slovesnih služb božjih, ki so se vršile posebej za vernike katoliške, posebej pa za vernike pravo-slovne in evangeijske veroizpovedi. V stolnici se je dopoldne ob 10 darovala slovesna sv. maša, ki so ii prisostvovali ban dr. Marušič, divizionar general Cukavac, župan dr. Puc ter mnogi drugi odličniki ter predstavniki posameznih državnih uradov, narodnih organizacij in us'anov. Maše v stolnici so se udeležili tudi vsi ljubljanski rezervni častniki. Pred stolnico je prikorakala častna četa 40. pešpolka s polkovno zastavo. Iz vojašnice in po maši nazaj v vojašnico je častno četo spremila vojaška godba. Zvečer se je po glavnih mestnih ulicah razvil sprevod dijakov in narodnih organizacij, ki so vzklikali kralju in domovini. V sprevodu so igrale tri godbe. Med sprevodom so z gradu oddali več topovskih strelov, razsvetljena je bila tudi kupola na nebotičniku. Nad mestom je ležala tako gosta megla, da je graisko poslopje čisto zavila ter ljudje niti niso mogli uganiti, ali ie grad bil razsvetljen ali ne. Belgrad, 18. decembra. I. Včerajšnji kraljev rojstni dan je proslavila tudi prestolnica zelo slovesno. Dopoldne so bile v vseh cerkvah in molil-nicah zahvalne službe božje. Službi božji v pravoslavni cerkvi sta prisostvovala tudi kralj in kraljica. Vsa državna in zasebna poslopja so bila okrašena z državnimi zastavami. Zvečer sta priredili dve vojaški godbi obhod po mestu. Spremljala ju je častna četa vojakov. Italijanski izvoz cvetlic je znašal v oktobru 1932 61.000 kg manj kakor v oktobru 1981. Irigojenove stranke. Vlada je razglasila obsedno stanje in našla razne zaloge orožja. Pučisti so nameravali odvesti predsdnika republike .tinta, umoriti več visokih uradnikov in razstreliti javna poslopja. Vlada poživlja ljudstvo, da naj ostane mirno. kor je nevarnost ie premagana in je vojaštvo lojalne. Grozen umor brata St. Jetrnej, 10. decembra V vasi Orehovce. v kostanjevimi far i, se je v jx>ne leiijeik 12. decembra dogodil strašen z.očin, ka je razžalostil domače in bridko odjeknil tudii v bMžinji in daljni okolici. V omenjeni vasi je živela jioseatn.ica (iuinde z dvema sinovoma in Iremi hčerami. Najstarejši sin je bil star 36 let, mlajši pa 24 let. Najstarejši Je bil pretdjmč in nasilnež, ki je domačim vedno grozil, da bo tri umoril, potom [>a še samo-ga sebe. Gospo, 1 arst vo je vod Ha še ve. i no mati, kajti takemu iaprijencu, kakor je bil siru se m mpaila izročiti lepega jiosestva v roke. — Bil je vedno prejnr in krog pri hiši in domači v vedoi nevarnosti pred podivjanim sinom, oziroma bratom. V ponedeljek zivečer se je starejši sin zopet pijan vrnil doniov in sicer s težko sekiro v roki. Udri je v sobo, kjer sta spala sestra in mla^i brat. Takoj je začel prepir, takoj pričel tudi razgrajati in sicer tokrat še tem bolj, ker je sumil, da so ga domači ovadili orožnikom, da je diivji iovec, nakar so potom oio/kiiki napraviili na domu preiskavo in nvu odvzeli puško. — Oba brata sta se pograbila, začela ruvati in melati |:o tleh. Končno pa se je v sitni borbi posrečilo mlajšemu, da je dobil v roke ležak sveder za vrtanje sika-lovja. S svedrom je udaril brata j» glavi, da mn je prebil lolmnjo, nato zamahnil še enkrat, do mu je zdrobil še spodnjo čeljust. Ranjenec je vcb v krvi bolestno zastokal, omahnil k pči na kil op in negibno obležal. Ko ga je mlajši brat zagledal v takem stanju, je še bolj zdivjal. Naglo je pograbil veliik nož in ž njim rodnemu bratu prerc-aal grlo, dn je potem naglo iakrvavel in se mrtev aruAM na Ua. Po storjenem dejanju je morilec zblannel v temno noč in prijavil nwvčiin orožn :'koim «voj strašni zločin. Z ozirom-n« njegovo temno preteklost in brem-vensko življenje, nvu je cerkveno predstojn ištvo oelo odreklo zvonenje in verske opravila, talko Belgrad. 18. dec. 1. Današnja seja senata s«' j* pričela ob 10 dopoldne. Na dnevnem redu je bih jioročilo odbora za proučavanje zakonskega pred loga o spremembi uvodnika zakona za zakonik o sodnem jKistopku v civilnih tožbah in zakona o ureditvi rednih sodišč. Senat je predlog osvojil h 45 glasovi. Soglasno je b I sprejet v drugi točki dnevnega reda zakonski predlog o sedežih apelacijskih sodišč in novih teritorialnih pristojnostih. Tudi tretja točka dnevnega reda, sprememba zakona o no-turj h je bila soglasno sprejeta. D .ljša razprava se je razvila pri četrti torki dnevnega reda o avtentičnem tolmačenju členu 110 uradniškega zakona. Poročevalec odbora dr. Toma-žič je obrazložil potrebe tega zakona in nnglnsil. d« si uraako vestno vrši svojo dolžnost v inlencji, da služi kralju in domovini«. Govoril je tudi senator Ivan Hribar, ki jc izjavil, da dobivajo senatorji, tudi senatorji iz dravsko banovine, od uradništva polno |>roš nj in brzojavk, naj glasujejo proti predloženemu zakonskemu predlogu. V svojem daljšem govoru razlaga člent uradniškega zakona, ki predvidevajo nestalno* uradnikov in jxitem predlaga, naj se čimprej vzam« v razmolrivanje uradniški zakon, ki naj se tozadevno ztboljštt. Kljub temu |>a izjavlja, da bo glasovat za predieg. Govoril jc še senator dr. S u p e r i n a , ki je ob koncu izjavil, da bo glasoval prot i. Predlog je bil nato sprejet s 43 glasovi proti enemu. V podrobnostih je glasovalo 41 senatorjev za, ostali senatorji pa niso |irisostvovali današnji seji. Novo akademsko društvo v Hrluradu Belgrad, 18. decembra. I. Na belgrajski univerzi so ustanovili akademsko društvo »Stdot t socialnim, kulturnim in prosvetnim programom Danes dopoldne je imelo uovo društvo na univerzi ustanovni občni zbor, na katerem so bila sprejet« pravila in izvoljen odbor. Za predsednika je bil izvoljen Mirko Tomič. Druitvo »Selo« se ie postavilo na čisto ideološko osnovo in šteje že sedai 300 članov. Slovenska božič niča v Belgradu Belgrad, 18. decembra. I. Med belgraivkimi slovenskimi društvi Triglavom, Cankarjem ili Istro s« je ustanovil meddruitveni svet, ki ima trenutno nalogo zbrati za božične praznike potrebna sredstva za obdaritev siroinaSnih slovenskih otrok v Belgradu. V to svrho je bil izvoljen poseben dam-ski odbor, ki mu predseduje ga. dr. Šumanova. Poleg nje so v odboru še droge ugledne dnme Izvoljeni damski odbor st :e lotil z vso vnemo poverjene naloge in je do danes zbral i* veliko vsoto — okrog 20.000 Din — s Italero bo nakupil potrebno bl.igo za obleke, perilo in obutev siromat nih slovenskih otrok v Belgradu. Odlikovanja Belgrad, 8. dec. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralj* na predlog notranjega ministra so odlikovani z r*-dom jugoslovanske krone 5. stopnic dr. Zvonko T. Brntina. okr. načelnik v Ptuju, dr. Ivan Vidmar okr. načelnik v Radovljici, Mile D. Makar. okr. načelnik v Mariboru in Karel K. Pestevšek, policijski svetnik v Ljubljani. Velika božična prodala raznih ostankov in vsega manul klurne^a blaga pri staro/nani tvrdki ANTON SCHUSTER - .,Pri Tončku" L ublinna. Mestni trg 25 Nova belgijska vlada. Rruscli, 18. dec. A A . Po velikih zaprekah se Je Broetjuevillu danes do|>oldne posrečilo sestaviti novo belgijsko vlado. Zunanji minister v novi belgijski vladi bo Hvmans. minister zn narodno brambo Deveze, notranji minister Pullet, finančnj minister ' Jaspar, minister za socialno skrbstvo in higijenn i Carton de VViart. — Pri zaprtja, motenja prebave, gor»-čici, navalu krvi, glavobolu, splošnem ila-bopočutju vzemi na tešče kozarec naravne Franz-Josef«-grenčice. — Po izkušnjah na klinikah za notranje bolezni je »Franz-Jo-sef«-voda zelo dobrodejno odvajalno sredstvo. »Franz-Jose!«-f[renčica se dobiva » lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Drzen rop pri belem dnevn. Maribor, 18. decembra. Danes fHipoldne je neznani moški nn predrzen način orojial na Meljski cesti 0 letnega fanta. Krojaški mojster Pistotnik je poslal svojega sinka Slavka s plaščem k stranki nn Meljski cest', dn ga ji izroči. Ko se je mali vračal mimo gostilne in imel najbrže v rokah kovan denar, je pristopil iz go=tli-ne k njemu neznan moški ler ea nagovoril. Rcl;el kel mu je, da mu bo zamenjal kovan denar v papir nati. Omenil je, da pozna očeta in da sta bila skn-' paj pri vojakih. Nenadoma pa je neznanec vzel def. ku od 00 dinarjev 7 bankovcev in jo urno popihal Ves policijski aparat zasleduje predrznega rojiarja. k| jm do sedaj še ni padel v roke pravici. Celje. Tretji prosvetni večer Katoliškega prosvetnega društva bo drevi ob 8 v mali dvorani Ljudske posojilnice. Predaval bo bogoslovni profesor iz M iribo-ra g. dr. Jakob Aleksič o temi: Praktično katoličnn-stvo. da Je bč! jx>ko^ian tiho in samotno katkoc ziavrze« sin lepe in sladko Unije i jut* Obiščite razstavo T«Ief 3I0O RADIOAPARATOV RADIO IJVDLIANA Miklošičeva cesta 7 In 5 Jubilej slov• zdravniškega društva Ljubljana, 18. decembra. Eno izmed najstarejših naših stanovskih organizacij, »Slovensko zdravniško društvo«, ki v teh dneh praznuje 70 letnico svojega obstoja in plodo-nosnega delovanja, je priredilo danes jubilejno zborovanje v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Zborovanje je vodil predsednik društva primarij dr. Atcriol, ki je pozdravil po vrsti vse odlične zastopnike oblasli ter posameznih sorodnih organizacij in ustanov, v prvi vrsti knczoikofa tir. Gregorija Unimana. šefa sanitetnega oddelka banske uprave dr. l)ottul;a, mestnega župana dr. l'uca, predsednika jugosl. zdravniškega društva dr. Znlo-karjn, predsednika Zbora liječnika dr. Čulunovifa iz Zagreba, tajnika istega Zbora dr. Paleilca, šef-zdravnika OUZD dr. Zajca, proreklorja prof. dr. Serka, predsednika Zdravniške zbornice v Ljubljani dr. Rusa ter ostale. Posebno prisrčno jo pozdravil predsednik med zborovalci navzočega biv-iega dolgoletnega predsednika in častnega člana društva, primnrija dr. Gregoriia. Predsednik dr. Meršol je nato prebral brzojavki, ki sta bili poslani z zborovanju kralju Aleksandru ter minislru Puclju. Obenem se je koj ob začetku zborovanja spomnil vseh nekdanjih predsednikov in članov društva, ki so društvo ustanovili, ga vodili, ki pa so že doboievali svoj živlienj-ski boj. Prisotni so pokojnim sloje trikrat zaklicali Slava! Itairoj in delovanje društva. V daljšem izčrpnem govoru je nato predsednik dr. Meršol opisal nastanek in delovanje »Slovenskega zdravniškega društva« prav do njega Jubilejnih dni. Prvi občni zbor je bil točno na današnji aan pred 71 leti: 18. decembra 1861. Ustanovitelji so bili dr. Fux, dr. Valenta in dr. Vesel. Najprej se je društvo imenovalo »Slovensko bralno društvo«, potem Društvo zdravnikov na Kranjskem«, po prevratu pa je dobilo sedanje ime. Druš:vo je bilo razen podobnih društev na Dunaju in v Pragi najstarejše te vrste v bivši Avstriji, pa tudi v naši sedanji državi je to najstarejše zdravniško društvo. Dočim je do leta 1000 prevladoval v druš ve-nih poslovnih knjigah nemški jezik je tedaj društveno delovanje tudi na znotraj dobilo slovenski značaj, ki je razen po svojem bistvu na zunaj ves čas od začetka bilo to slovensko društvo, ki je razen poklicnih zadev pospeševalo med člani tudi narodno zavest. Mnogi člani društva so se med balkansko vojno podali na jug k bratom v Rdeči križ. Bili so lo: dr. Kdo Šlujmer, dr. Ivan Oražen, dr. Otmar Krajec, dr. Jernej Demšar, dr. Ivan Prem-rov dr. Franc šabeo, dr. Ivan Bačnr, dr. Mavricij Rus, dr. Gaber Hočevar, <1 r. Josip Stoje, dr. Josip Tičar, dr. Mirko Cernič. dr. Virant, dr. I.avrič, dr. Josip Tavčar. Največ teh je delovalo v srbski armadi, 2 v bolgarski ter 4 v črnogorski armadi. Po vrnitvi so bih v.-i seveda zaznamovani kot politično sumljivi. . , . Predsednk je v svojem govoru nanizal tudi vse druge važne dogodke iz delovanja in prizadevanja društva, predvsem še plodovito borbo za zakon o zdravniških zbornicah, zn slovensko univerzo, posebej za medicinsko fakulteto v Ljubljani, priprave r a ustanovitev jugoslovanskega zdravniškega društva itd. Spomnil se je posebej tudi pokojnega dr. Oražna, največjega mecena slovenskega akademskega naraščaja, kateremu je zapustil vse svoje premoženje. Za bodočnost jo predsednik dr. Mcrsol naznačil kot naloge društva: poglobitev znanstvenega medicinskega delovanja s prirejanjem znanstvenih predavani in demonstracij, osnovanje inanj-ših edinic v obliki okrajnih zdravniških društev, podpiranje in popularizacija zdravstvenega de.a med narodom, sodelovanje pri raznih humanih organizacijah - in last not least: ustvariti morn-no prej ali slej našo davno željo: postaviti si svoj lasten Zdravniški dom . f e-ititke knezoškofa iu drugih. Nato so posamezni zastopniki čestitali društvu k lepemu jubileju. Pri tem je dr. Doliak v imenu banske uprave naglasi!, da je lo društvo ne samo stanovsko, marveč tudi socijnlna kulturna mstitu-fija. ki naj se tedaj tudi v bodoče razvija kot taka, kakor se je doslej. Knezoškof tir. Grrnorij Itnimnn je r svoji čestitki omenil, da je prišel na to zborovanje zaradi tega, ker vera uči, da daje bog človeku življenje zalo, da ga veselo preživi; v ta namen je dal Bog tudi sredstva, ki naj pospešujejo, da se življenje ljudi razvija trdno, zdravo, s tem pa tudi veselo in »rečno. S tem. da zdravniško društvo skrbi po svojih članih za zdravja in pospeševanje higijene med ljudstvom, ima tedaj tudi pred Bogom velike zasluge. Duhovščina, ki je tudi vneta za to pospeševanje in jaz sam, ki govorim in Vam čestitam v njenem imenu, bomo tudi v bodoče delovali roko v roki za zdravje in higijeno ljudstva, med katerim živimo. V tem smislu flestitani društvu in želim še mnogo let tako plodonosnega delovanja! V imenu Ljubljane je čestital društvu župan dr. l'uc, v imenu Zbora liječnika iz Zagreba predsednik dr. Culunovii, ki je navajal, da je že pred 42 leti imel v Gradcu večkrat prijetno dolžnost, da je pozdravljal Slovence, zato ga tudi danes veseli, tembolj, ko lahko Slovencem čestita kot Hrvat k lepemu jubileju. Primarij dr. Zalokar je čestital kot predsednik jugoslovanskega zdravniškega drušlva, prorektor dr. Serko za univerzo, dr. Ilue za zdravniško zbornico, dr Krivic zn odvetniško zbornico, dr. Sušnik za lekarniško zbornico dr. Zaje zn OUZD, dr. Cernil za mariborsko zdrnvniško društvo, prof. Lapajne za profesorsko društvo, dr. Lu-č ovni k za drušivo »Pravilnik«, ki je vzniklo v isti dobi kot zdravniško drušlvo in je prav tako ves čas gojilo slovensko misel. V lepili besedah je pozival vse člane društva k tesnemu delovanju bivši predsednik in sedanji častni predsednik društva, organizator sloveuskegn zdravniškega stanu, primarij dr. Gregorič, ki so ga člani toplo aplavdirali. Predavanje primarija dr. Zalokarja. Primarij deželne bolnišnice dr. Zalokar je imel h koncu zborovanja lepo predavanje, v ka.erem Je v glavnih obrisih popisal vse bistvene še pridobitve v medicini, v kolikor jih je pospeševalo posebej »Slovensko zdravniško društvo« ter zraven tudi omenjal druge značilne.še dogodke, ki so bodisi na zunaj ali na znotraj vplivali na drušlvo. Primerjal je delo društva kot eminentno kuliurno delo, ki v seslavi splošne slovenske kul.ure brez dvoma zavzema odlično mesto. Poveličeval je zdravniški poklic, ki je iz zgolj klinične medicine počasi ukvarjal socijalno medicino; razvoj zdravstva torej ki še ni končan. V svojem predavanju se je govornik bavil tudi z drugimi važnimi problemi, ki so odločilno vplivali na udejslvovanje zdravniku posameznika kakor organizacije. — Naznačil je kulturno stremljenje med zdravniki, ki se je še pred 150 leti strokovno orijentiralo proti 1'adovi, dočim je pozneje skoraj eno slotetje prevladoval dunajski vpliv, ki je usmerjal naše zdravnike. Omenil Je obenem s tem, da nacijonalna borbenost sicer ne pristoja bistvu zdravniškega dela, toda narodna in jjudska nota se je glasila in se mora glasiti tudi v zdravniških drušlvih, ki morejo bili le izraz idej, ki vodijo narod. Zelo obširno se je predavatelj pečal s socijal-nimi nalogami medicine, ki v našem času nekako dozorevajo in se skušajo izoblikovali vedno popolnejše. Prehod iz individualizma v novo strujo se vrši pred našimi očmi ter vzbuja na vseh koncih in krajih težkoče, upore, nadlja in organiza.orično neurejenost. Toda razumevanja za sociialne naloge medicine tudi pri starejših zdravnikih nikoli ni manjkalo. V zgodovini našega drušlva je prišlo že prvo le'o njegovega obstanka na dnevni red vprašanje naših javnih kopališč — vprašanje, ki niti zdaj še ni rešeno. V lokalni zgodovini je n. pr. zanimiv intermezzo ko sta se dr. Karel Bleivveis in mestni fizik dr. Kowatsch upirala nameravani napeljavi vodovoda v Ljubljani. V zgodovini našega zdravniškega društva so začrtani nekako trije pravci, v katerih so slovenski zdravniki delovaii Humanitarnost, socijalnost in stanovska zavest so bili vodniki v vsakdanjem zdravniškem delu. Pri vsem svojem delu pa bo moral zdravnik tudi v bodoče energično stati nn stališču, da v njegov delokrog spada predvsem varstvo in krepitev življenja. Ogroženo je narodno pomlajevanje. v nevarnosti so korenine ljudskega zdravja, bojmo se za biološke narodne dobrine, od vseh strani se zagnniajo pogubonoani valovi v biološko slanico, v družino, na vseh koncih in krajih se kažejo vplivi, ki utegnejo v našem ženslvu oškodovati pravir vsega življenja, t. j. materinstvo. — Predavatelj se je potem dotaknil še vprašan'a ev-genike, ki Je še v stadiju šludiranja, nato na je zaključil z mnen:em da bo ena najvažnejših in za bodočnost odločilnih nalog slovenskega zdravni-štva, da razen svojih dosedanjih medicinskih tendenc uveljavi še stremljenje zn nemo'eno številčno in vsebinsko zadovoljivo napredovanje naroda. Jubilejno zborovanje »Slovenskega zdravn ške-ga društva« se je s tem lepim predavanjem ob pol ene popoldne končalo. županu zahvalilo za njegovo vseskotz napelo predavan V z turnim ploskanjem. Daites !::lnc je prirodiido društvo »Krka« v Jakopičevem paviljonu koncert z radijskim [iremo-sotn. Za ta koncert, ki se je prvič vireil v tom paviljonu, je vladalo veliko zao»ni«n,[e. Koncert je obstojal iz dveh delov. V prvem delu je zaigral ljubljanski kvartet Mozarta, kvartet D-danr II, in III. stavek iz Borodina I. in III. del. V drugem delu pa orkester Nego le »BaAkaunke zvoike«, »Sloveai-eike bistre: in »Slovensko koraoraico«. Pred koncertom Je spregovori I aranžer razstave g. Jafcac par besed o rn«Mavljenlh imretrvlnali. Obisk razstave je bil tudi danes prav lep. Dosedaj je bilo prodanih okoli 10 del. Ha?p'ava cwtwie odprta 5e dio Novega leta vs:vk dan od 10 do 16. O Damske nogavice, volnene, volna svila, volna flor in otroške, trpežne ima tvrdka Miloš Karničnik, Stari trg 8. »Natakar, ali je juha še dovolj gorka?« primerno, gospod!« »Prav NEDELJSKI ŠPORT Strašna tragedija v ptannshem raja Jesenice, 17. decembra. V petek, žo v zgodnjih dopoldanskih urah sc Je po vsej jeseniški okolici bliskovito raznesla novica da se je nekje v Javorniških Rovtih odigrala strašna tragedija, ki je imela za posledico izgubo dvoje mladih človeških življenj. V teku dneva se Je zvedelo za podrobnosti in očividec, ki je bil delno priča tega groznega dogodka, je Vašemu poro-valcu povedal sledeče: Kakor po vsej dolžini karavanških obronkov, tako se nahaja tudi pod Belsko planino oziroma pod Stolom, oddelek graničarske čete. ki straži mejo in pazi na tihotapce in pa eventuelne prehod-nike čez meio. ki hočejo brez predpisanih 'zkazil na eno ali drugo slran karavanških vrhov. Med temi stražarii naše severne meje je bil tudi graničar Draškovič 24 let star, ki pa je imel to smolo, da je pri izvrševanju svoje, sicer naporne službe, rad zadremal. Njegov predpostavljeni kaplar 27 letni Cvorovič Mirko ga je v takem položaju večkrat zasačil, ga ponovno opozarjal na njegove dolžnosti ter mu grozil, ako se to še ponovi, da ga mora naznaniti svojim predstojnikom. V četrtek zvečer je kaplar zopet naletel na snetega graničarjn ter mu odločno povedal, da nm ne more več spregledati njegove malomarnosti. -Odšel je k počitku, graničar pa je bil nekako okoli polnoči izmenjan. Pozorišče prvega dejanja te stras-ne tragedije je bila bližina vodnega rezervarja nad Javomikom, kjer ima Kranjska industrijska družba svoje naprave. V nekoliko nižje ležeči vasi pa imajo graničarji svoje zimsko bivališče^in tu sein je nekoliko po polnoči prišel graničar Draskovic Najbrž, da sploh ni legel, pač pa koval č™ naklepe, katere jc proti jutru tudi izvršil. Ob pol štirih zjutraj je vzel svojo službeno puško, jo nabasal, odprl okno ter pomeril na na slamnjači spečega kaplarja Cvoroviča. Kakor pripovedujejo tovariši obeh nesrečnih vojakov, sta dva naboja odpovedala in šele DO PETKA OPOLDAN oddane obleke v kem čno čiščenje, barvani«, plmiranje, pranje in svellolikan.ie perila izgotovi zanesljivo do BOZICA TVRDKA JOS. REICH po tretjem repetiranju je počilo. Kaplarju so bila prestreljene prsi. Graničarji so priskočili na pomoč svojemu smrtno ranjenemu vodji, a v prvi zmedenosti niso vedeli kaj počeli. Poklicali so so-ede iu ti so se zavzeli za ranjenca, ga za silo obvezali, nato pa spravili v dolino na Javornik, kamor je prišsl jeseniški zdravnik dr. Kogoj. S nrlno ran'onega so naložili na ravno dospeli jutranji vlak ler ga odpeljali v Ljubljano. Med transportom pa je ubogi kaplar radi izgube krvi podlegel svojim poškodbam, kar je »Slovenec^ v kratkem že v soboto poročal. Vojaki-graničar.ii pa so med tem iskali po gozdu pobeglega tovariša Draškoviča. In res so ga na tako zvaneni »Počival šču« našli — mrtvega. V obupu in bojazni pred kazniio za svoj zločin ie legel na tla podse pn položil ročno granato, ki je končala njegovo mlado življenje. Samomorilca so pustili nn kraju kjer so gn našli ter sporočili strašno novico svoji komandi. V trenutku, ko to pišemo Draškovič še leži na mestu, kjer se je sam sodil. Vsa okolica je pod ulisom tega strašnega dogodka in na današnji praznik kraljevega rojstnega dne, ko tovarniško delo po večini počiva, jih je mnogo šlo, da vidijo kraj, kjer se je odigrala ta pretresljiva drama. Naknadno nam poročajo, da se je v soboto vršil komisijski ogled na kraju, kjer je Draškovič izvršil strašni samoumor. Ročno granato si Je položil prav pod srce, vendar po truplo radi eksplozije ni bilo preveč razmrcvarjeno. Bil je seveda takoj mrtev, njegova žrtev pa se je mučila še celih pel ur. Draškoviča so prenesli v mrtvašnico na Koroško Belo. Dve prireditvi društva „Krke" Ljubljana, 18. dccembra V petek zvečer se je vršilo v društvu »Krkac pri Mlkkiču predavanje podžupana prof. Jarca o Dolenjski in o Novem mestu pred 50 leti. Velika kletna dvorana je bile zopet polna obfiinstva. ki je z vidnim zanimanjem sledilo predavatelju. Predavanje so pojasnjevale številne stlricptiične »like, ki so kazale dolenjske veljake, 'kakor moža Prtimčeve Julije, Rihardn Dolenca, profila dr. Elberta, bivšega glava rja Soikljeita, Krajca, Vifllka Rohrmana, Bergmona im druco. Občinstvo se ie cosoodu [>od- Rapid: Železničar 3:2 (3:0) Maribor, 18. decembra. Zadnja prvenstvena tekma v jesenskem tekmovanju za prvenstvo LNP se je odigrala danes popoldne na igrišču SK Maribora. Srečala sta se jokalna rivala Železničar in Rapid. Tudi za današnjo tekmo je bilo veliko zanimanje in tako je prišlo do 700 gledalcev na igrišče, da prisostvujejo drugemu mariborskemu derbiju. Povdariti moramo, da je bila današnja tekma polna zaoletljajev in dramatičnih spopadov in je bila menda tudi naj-ostrejša tekma v letošnjem nogometnem tekmovanju. Temu je bil mnogo kriv sodnik, ki je zadovoljil le prvih deset minut. Oba nasprotnika sta nastopila v običajnih postavah. Le Rapid je postavil na levem krilu namesto Werniga Pišofa. Najboljša formacija pri Rapidu, do izključitve Barloviča, je bila ožja obramba. Zlasti Erman je danes branil neverjetne stvari. V krilski vrsti je bil daleko najboljši Wei-fert, radi preostre igre pa je bil v 28. minuti drugega polčasa upravičeno izključen. Zelo koristen je bil tudi mali Fučkar. Napad je v prvem polčasu igral smiselno, v drugem polčasu pa se ni mogel povzpeti do lepih in koristnih akcij, V tej vrsti se je zlasti odlikoval notranji trio, deloma tudi Pišof na levem krilu. Železničarji so zadovoljili le v drugem polčasu. V prvem polčasu pa ie zlasti napad igral preveč raztrgano. Tudi krilci so bili precej nesigurni, proti koncu tekme pa so se nekoliko popravili. Steber moštva je bil Frangeš I., ki pa v celoti ni podal igre, kakor smo od njega navajeni. V ožji obrambi je bil najkoristnejši Bačnik, ker je bil Wagner že takoj v pričetku tekme blesiran. Ma-hajne v golu ni delal čudežev. Na prvem golu je absolutno sokriv. Igra sama je bila, kakor že rečeno, zelo ostra, kljub temu pa je bila za trenutke tudi napeta in zanimiva. Bila je pač tipična prvenstvena tekma. Rezultat morda ne odgovarja poteku igre in bi bil kvečjemu neodločen rezultat upravičen. Rapid ima začetni udarec in že v prvi minuti zakrivi Mahajnc U metrovko, ki jo pa Venko za-streli. Takoi nato diktira sodnik prosti strel proti Železničarjem, ker je vratar žogo predolgo držal. Prosti strel eksekutira Venko in žoga najde pot v mrežo. Rapid vodi z 1:0. Železničar risnosti>-a, izvede par lepih napadov, toda obrsmba Rapida zavrne vsako akcijo. V 17. minuti Venko lepo vodi žogo po desnem krilu, jo centrira in Hardinka zabeleži drugi gol za Rsnid. V 33. min. zopet len predložek Hellerja in Hardinka pošlje žogo tretjič v mrežo. Z rezultatom 3:0 se konča prvi polčas. V drugem polčasu izvede Železničar par lenih akcii in v 6. minuti doseže Kon-ad prvi gol za Železničarja. V 14. min. Bačnik zniža rezultat na 3:2. Izenačenje visi v zraku, toda obramba Rapida zavrne vsako nevarno akcijo. Sodnik g. Pevalek iz Liubliane je niskal mnogo, a to ne vedno o pravem času. V presoianiu faulov in rok ni bil dosleden. V splošnem pa je zadovoljil. Hermes: Svoboda 2 : 2(0 : t) Ljubljana, 18. decembra. Danes so se vršile v Ljubljani pokalne tekme v korist brezposelnih igralcev, v katerih sodelju-iejo Korotan, Grafika, Slovan, Jadran, Hermes in Svoboda. Naiboli zanimiva je bila tekma med znanima rivaloma Hermesom in Svobodo, ki se je vršila na igrišču Hermesa. To tekmovanje pa najbrže ne bo doseglo svojega namena — vsaj po današnji tekmi sodeč ne — kajti udeležba je bila tako minimalna, da se s tem brezposelni igralci ne bodo dosti opomogli. Občinstvo bi moralo imeti za take karitativne prireditve nekoliko več smisla. Če ga že nogomet kot tak ne zanima, bi moralo vsai akcijo organizatorjev podoreti in se oddolžiti igralcem, ki se na zelenem poliu borijo za svoje kolege-brezposelne nogometaše. Veliko večji usoeh — finančni kakor športni — bi bil, če bi sodelovala tudi oba ljubljanska vodilna kluba Ilirija in Primorje. V splošnem je današnja tekma zadovoljila; bilo je tudi precej nesmiselnega nabijanja, manjkalo pa tudi ni napetih momentov, Hermesova enajstorica je naletela danes na enakovrednega nasprotnika. Zato je imela ožja obramba polne roke dela. Vratar je bil šibkejši od svojih ožjih pomočnikov, ki sta rešila marsi-kako nevarno situacijo. Pleš je dobro držal levo stran nasprotnega napadalnega kvinteta. Krilska vrsta je uspešno pomagala ozadju in napadu, je pa semterlje le preveč dopuščala nesmiselno na-j bijanje. Napad je precej zadovoljivo kombiniral. | Svoboda je borbeno moštvo, ki ga tudi najboljša enajstorica naše ožje domovine ne sme podcenjevati. To se je pokazalo tudi pri današnii tekmi in bo v bodoči sezoni poleg Hermesa relo trd oreh vsem klubom v dravski banovini. Tudi tu ni bil "Vratar enakovreden drug svojim kolegom na polju, vendar je držal nekaj lepih strelov. Branilca si nista znala vselej pomagati iz gnieče pred golom, v splošnem pa sta zadovoljila. Dobra je bila krilska vrsta, osobito Boncelj, ki je bil najboljši mož na polju. Igra je potekala tako-le: Svoboda ima prvi udarec. Oboji pritiskajo v ostrem tempu. V 3. minuti diktirani korner proti Svobodi, pošlje Hermes v aut. Takoj nato — v 4. minuti — strelja Svoboda na nasprotni gol in postavi 1:0 za svoje barve. Par minut nato Svoboda šo vedno pritiska in ima več od igre, kakor nasprotnik. Kar naenkrat prevzame Hermes vodstvo, ki pa vsled izredne smole pred nasprotnim svetiščem ne doseže ni-kakega uspeha. Nato se prenese težišče bojev na sredo igrišča in postane i||ra vsled brezglavega zbijanja žoge nezanimiva. Po par minutah postane itfra zopet bolj živahna ter se itfra menjaje zdaj pred enim, zdaj pred drugim golom. Mermesova ožja obramba nikakor ne pusti nasprotnika pred svoja vrata. V drugem polčasu začne Hermes z igro. Tempo je nekoliko pospešen, toda onega, v začetku prvega polčasa, ne doseza. V 8. minuti sledi korner proti Svobodi, ki ga Hermes zastrelja. Svoboda začne pritiskati in potisne za nekaj minut nasprotnika v defenzivo. V 11. minuti pa pride Hermes pred gol, strelja — in žoga obtiči v nasprotnikovi mreži. Stanje 1:1. Hermesovi prijatelji bodrijo svoje igralce, ki močno oblegajo nasprotni gol. V 15. minuti izsilijo korner, ki pa jim ni prinesel nobenega uspeha. Takoj nato prodre Svoboda pred Hermesov gol in zastrelja krasno pozicijo. Tudi korner v 17. minuti ji ne prinese nobene koristi. V 24. minuti diktira sodnik il metrovko proti Svobodi, ki io Hermes s strelom v prazen gol spremeni v 2:1 za svoje barve. Tu se je vratar Svobode odstranil iz gola, menda iz protesta radi sodnikove odločitve. Tako samovoljno postopanje nekaterih igralcev ie vse graje vredno, pa naj bo sodnikova odločitev pravilna ali ne. V 27. minuti sledi zopet korner proti Svobodi — a brez uspeha. V 28. min. potrese Svoboda še enkrat mrežo nasprotnih vrat ter postavi neodločen rezultat 2:2, ki se do konca ni izpremenil. Hermes nato pritiska, igra postaja zopet živahnejša. V 44. minuti diktiranega kornerja Hermes zopet ni izrabil. Svoboda le enkrat prodre pred Hermesov gol, ustvari nevarno situacijo, ki jo reši sodnikov žvižg. Sodnik g. Jančigaj ni bil docela siguren v presojanju. Bil je sicer objektiven, vendar sta radi nekaterih njegovih napačnih odločitev trpeli obe stranki. Manika mu — kakor večini začetnikov — potrebna rutina. SLOVAN i JADRAN 3 t i (2 : 1). V prvi tekmi v tem turnirju, ki se ie istotako vršila na Hermesovem igrišču, sta se spoprijela Slovan in Jadran. V tej tekmi je zasluženo podlegel Jadran. Sodit je g. Lukežič. Belgrad: Pred 6000 gledalci sc je vršila včeraj popoldne prvenstvena tekma med BSK in Jugosla-slavijo, v kaleri je bil BSK v stalni premoči in premagal svojega rivala s 8 :0 (1:0). Zagreb: Na današnji nogometni tekmi med Gradianskim in Spurlo je zmagal Gradjanski s 3 :1 (2:1). Dunaj: 18. tg. Prijateljske igre: Rapid : Austria G : 3 (3:2); Sportklub : Libertas 5:4 (3:2); DO-nnu : Nicholson 4:0 (3:0); \VAC : Hietzing 12 f2 (6:1). Budimpešta: Hungaria : Soroksar 8:1 (5:0); Kispest : BAC 0:2 (4:1); Ujpest : Nemzeti 4:2 (4:1). — Tekma za madjarski pokal Vasas : Buday II je končala 4 : 3 (1 : 2). * Belgrad. 18. dec. 1. V dvorani delavske zbornice je bil danes lelni redni občni zbor Jugoslovanske nogometne zveze, ki sta mu prisostvovala tudi ljubljanska delegata g. Kuret in kap. Vizjak. Verifika-cijskl odbor je od 500 predloženih pooblastil verificiral 409. Nalo so bila sprejeta poročila posameznih odbornikov. Meglena predbožična nedelja Ljubljano, 18. dec. Zopet ena listih pustih nedelj, kakor se vlečejo enaike že vso letošnjo 'jesen: brca eolnea, blatna meglena dolgočasna. Ljubljana je podobna ob takih nedeljah izumrlemu mestu. Ljudje ker zginejo. Nihče prav no ve kje so, toda po praznih ii iicah in cestah spozinaš, da jih v to jesensko meglo ne miiika preveč. Tudi dopoldne, ko so bile v n testu odprte vse trgovine, ni bilo na ulicah po-sobne živahnosti. Zr.lo trgovci niso delali 'pcsebnrh kupčij. Ljudje so bolj gledali več ali manj posrečeno aranžirane izložbe, kupovali pa niso prida. Nekaitere trgovine so svoje izložbe prav lepo ctkira-sile za božič. Znana tvrdika Steubeome je spustila na ulice celo živahno okrašen avtomobil v reklamne namene, ki je krožil po mestu 6em in tja. Na Kongresnem trgu že ves teden in dnlj vlada praivoala borza za božirna drcvesca. Ves Kongiree?tvi trg ter skoro polovico Zvezde je spremenjene v en sam lop pravljiiimi gozd. Mcinda še nobeno leto ni bilo naprodaj toliko smrečic, fctteor se jih ponuja letos. Ljudje imajo torej tebiire diovclj. Toda kaj pomaga, ko pa za vesel boaič ne zaleže zgolj lopa smrečica, marveč je treba nanjo obesili še kaij drugega. To drugo pa stane denar in denarja Je med ljudmi vedno manj. Kriza se je lotila tedaj tudi že samega boži Snega razpoloženja, 'ki je obtmlno omajano in okrnjeno brez kipo okrašenega božičnega clrevcsčlka. V Nunski ceiikvi co imele dupoMine liiceijike svojo vsakoinedeljsko šolalco meiSo, ki so jo danes p:svcit,iile pokojni Nadi Skdinjakovi, 'ki je prorli teden umrla, Pofoojma soproga prof. dir. Sloduiija1!«! je namreč komaj pred tremi leti zapusbila kot I v7»ma učenka mestni 1'icej ter iimo taim še mnogo ! prijaiteljic. Zato so ji danes vse licejke skupno darovale sveto mašo; maševal je prof. Mla'kar, pridigoval pa prof. Kotaiik. Mestna občina jo pcpoldne priredila v veliitki dvorani Uniicma božičnico za revno otroke. Zbrano mladino, ki ee je je nabralo pclno dvorano te.r starše, ki so aavzeli ves prazen prostor na ba^oonu in na galeriji, je pozdravili župan dir. Puc. Otroci so vprizonili tudi kratko priiliožnosilno oitiroštoa igrico, ki je malim segla v njih za vse dobro zajem-ljivo dušo, p« tudi femed starejših si je marsikateri na tihem utrnil eo^rn z lic... Ko i potem so med ctrolke raiMkliill pripravljena darila, manjše zavitke z otrošikinul oMcIkcaimii, feveljčlke, ,p« tudi nekaj sladkarij. Obdarovanlh }e biilo okrog 300 olrok. Med prireditvijo je igTala golba, kil je vso prireditev močno poživila. Veselih Lic so odhajali maKIki, smehljali so so vse srečn.i, pa taidi njih starši, ki so prišli z otroci, so bJJli kar zadovoljni. Ali je to amnestija? Amnestiran in zopet konliniran Jubilejna fašistovska amnestija je prinesla olajšanje mnogim konfiniranim Slovencem. Ukinjeni so bili tudi nekateri policijski opomini (kontinacija in policijsko nadzorstvo v domači občini). Poznavamo, da se jo vrnil poleg drugih Tržačanov tudi Hinko Pertot, bivši upravitelj »Edinosti«. čuje se, da niso pomileščeni vsi konfiniranci sploh, ampak le nekateri. Osupnilo je tudi to, da so nekatere koj po po-vratku vnovič odgnali v konliuarijo. Tako jc akade-mik Bndin iz Koludroriro pri Zgoniku užil samo Znamenja obnovljene rimske civilizacije Da bi desetletnico fašizma tem bolj slovesno proslavili, so v Rimu odprli takozvano razstavo fašistično revolucije. Tu so zbrani vsi predmeti, ki količkaj spominjajo na takozvano dobo skvadrizma, to je na fašistične kazenske pohode in požige. Med temi predmeti se naboja tndi slika gorečega Narodnega doma v Trstu, hotela Balkana, ki ga je zažgal Giunta s svojo četo. Prav tako fašisti ivesto branijo razbito tablo dnevnika »Edinosti«, ki so jo odnesli v enom izmed svojih pogromov na edini slovenski dnevnik. Neki fašistični list, ki o tem poroča, pravi, da »ta bila Balkan in »Edinost« gnezdi slovenskega zločinska. Dalmacija ima na razstavi svoj lasten paviljon. Med drugimi posebnostmi so razstavljene v tom paviljonu tudi slike vseh beneških levov, ki so raztreseni v raznih dalmatinskih mestih. Slike o požigu Narodnega doma in razdejanja »Edinosti« naj fašisti skrbno shranijo, da bodo njihovim potomcem pričale o pristnosti 2000 letne civilizacije. Smrf za malo žganja Dne 18. novembra se je pripetil žalosten dogodek v Vipavski dolini. Finančna straža intenzivno zasleduje tajno žganjekuho in r svoji ljubosumnosti izgublja hladno preudarnost. Tako so nekemu mladeniča s Svinega pri Rihnmherka zaklicali stoj, on pa je začel bežati. Streljali so za njim in ga ranili na smrt. Žganjekoharjov torej niso odkrili, pač pa so morali nujno poklicati Zeleni križ, ki je lanla (piše se Randelj) t nevarnem stanju prepeljali v Gorico. Slrah pred Slovenci V športnih poročilih laških listov se preveč pn-gostoma berejo slovanska imena, zato so jeli zadnji čas pritiskati na odlične igralce, naj si imena poita-lijančijo. To operarijo imenujejo hinavsko »povrnitev la-ke oblike«. Oni dan so poročali, da jc v Kima neki Volk taprosil, da se mu >vrnc< laška oblika imena. Kakšna bo neki? Smrf blage matere V Gorici je umrla v soboto dne 10. dec. gospa Marija Bratuž, roj. Simšič, vdova po pokojnem Francu, mati Karla, bivšega vodje goriškega Aloj-zijevišfa Pepija, učitelja in skladatelja Alojzija ter Francila. Vzorno mater objokuje vsa Bratuževa ro-dovina in s težko prizadetim sočustvujejo vsi prijatelji in znanci tostran in onstran meje. Žalost po preganjenem sinu Alojziju, ki je komaj pred kratkim zapustil italijansko ječo, ji je še bolj zrahljala že zrahljano zdravje. Daj Bog nam takih mater! Njej sveti večna luč in lahka ji pokoj goriška zemlja solza! Stoienec naj umre! V Trstu se je začelo zimsko razdeljevanje hrane brezposelnim. V več slučajih so opazili, da sc Slovencem odreka pomoč z neslanimi opazkami proti našemu jeziku in narodu. Vojaške priprave V Podgradu v Istri so dokončali gradnjo vodo-toda, ki jc namenjen vojaštvu. Sezidali so občinsko bolnišnico in začeli zidati veliko vojašnico. Nedaleč od tam pri Raricah so postavili 15 velikih vojaških barak. Smrtna nesreča v Idriji Dne 10. decembra se je smrtno ponesrečil Ka-rol Berici (njegov brat se piše Bericič). Bil je zaposlen pri veliki parni črpalki v Francovem jašku. Ker je kolo, ki izravnava sunke cilindra, izredfio veliko in ga sam cilinder ne more spraviti v tek, so montirani zraven še vzvodi, s katerih pomočjo začne črpalka delovati. Eden teh vzvodov je zadal pokojniku smrt. Njegovi tovariši so se ga bali in sam se je večkrat pohvalil, da ima veliko »veljavo«: »Ko stopim v delavnico, je takoj vse tiho in na svojih mestih, tako se me boje!« Umrl je Franc Maksi. Dolgotrajno bolehanje za hudim revmatizmom ga je položilo v grob. Dela! je štirideset let kot zidar v rudniku in obral vsa nainevarhejša in nezdrava mokrotna mesta, se tam nalezel bolezni, ki ga je spravila. N. v in. p. V strelskih jarkih okoli Idrije Vse brezposelno! Vsa zunanja dela so končana. C.e ne dovršena, pa za letos zabita. Tako, da so razven stalnih rudniških nastavljencev vsi domačini brez dela.. Furlani so odšli, ker pri delih, ki so še odprta, tudi oni ne pridejo v poštev radi bližine njihovega doma. Ostali pa so vsi oni delavci, ki so zaposleni pri strelskih jarkih in drugih vojaških pripravah. Ti delavci so vsi doma v srednji Italiji in jim je prepovedan vsak stik z domačini. Razmere v idrijskem rudniku se vedno slabšajo. S 15. t. m. so začeli delati samo po 5 dni na teden in tudi plače bodo precej znižali.. Pred kratkim časom se je na nekega moškega zvrnil na »Marofu« voz drv in je bil mož takoj mrtev. Obletnica smrfi g. Josipa Lebna. 15. decembra 1031 je umrl v Ameriki preč. g. Josip Leben. ki je bil po vojni nekaj let profesor verouka na Idrijski realki in gimnaziji. Pokojni je bil rojen na Šmarni gori pri Ljubljani, študiral pri Salezijancih v Turi-nu, se podal nato v Ameriko, odkjer se je vrnil tik pred začetkom svetovne vojne, zato ni mogel nazaj. Ljubljanski skol ga ie takrat nastavil v Trnovem pri Ilirski Bistrici Ko je idrijska realka po svetovni vojni potrebovala veroučitelja, so se oblasti obrnile nanj kot zelo izobraženega gospoda. V Idriji je deloval nekai let, dokler ga niso izrinile fa-šistovske oblasti. Nato je bil prefekt v knezonad-škofijskem dijaškem semenišču v Gorici odkoder se jc zopet podal v Ameriko in leta 1931. umrl. par dni svobodo pri svojcih. Za amnestijo jo tna-čilno, da j« bila najbolj velikodušna do kategorij« sleparje*. Taki elementi se najlaže prilagode vsakemu režimu. Župnik Iran Rejec, ki se je vrnil iz internacije, je resignirai na dosedanjo župnijo Sv. Križ pri Ajdovščini in mu je bila podeljena župnija Vogersko. D. Sardoč. Policijskega nadzorstva je bil for- I malno oproščen trgovec Pre log in ga. Grb- ' č e v a. Mariborska nedelja PROSLAVA 17. DECEMBRA - AKADEMIJA REALNE GIMNAZIJK - ZLATA NEDELJA ŽICEVANJB PRIČENJA — TRDOVRATEN SAMOMORILEC - BO Leben je bil zelo izobražen gospod. Govoril in pi-sil je vse romanske in angleški ter tudi poljski jezik. Pozna! je tudi literature vseh teh jezikov in je veliko izdal za knjige. Bil je tudi izvrsten pridigar, posebno lepo je pridigoval o Mariji. Veliko je moral prestati v Idriji in Gorici od fašistov. Njegovi učenci in prijatelji ga bodo ohranili v trajnem spominu. DUHOVSKE VESTI. Za kanonika tržaškega knpitlja sta bila imenovana Rudolf Valensi (prej Valensitz), župnik pri Starem sv. Antonu, in Alojzij SRlvadori, župnik v Barkovljah. Kanonikatu se je odpovedal kanonik Oskar Zebochin. Tržaške novice Tržaški grad. ki je bil doslej last vojaškega oblastva, je prešel v roke tržaške občine. Mesto Trst je odstopilo armadnemu zboru tri poslopja, in sicer lepo palačo, v kateri se nahaja mestna zastavljalnica, nadaljo hišo bivše norišnice pri sv. Justu in parcelo pri Sv. Magdaleni Zgornji. Vrednost hiš in zemlje znaša okoli 1,600.000 lir. Grad nima ni-kake trgovske vrednosti, pač pa nameravajo v njem namestiti muzej ali kaj podobnega. Proračun tržaške občine za leto 1933. znaša 136,189.390 (dohodki) in 135,889.390 (izdatki). Obračun za leto 1932. se je zaključil z izgubo 300.000 lir. Dohodki za leto 1983. so v proračunu manjši za nad dva milijona lir. V triiški občini je bilo v mesecu novembru rojenih 207, umrlo jih je pa 274, torej 7 več. V Trstu so podrli velik podstav, ki je bil namenjen Oberdankovemu spomeniku. 0 LEVIH, LEOPARDIH IN ŠAKALIH. V Milanu je v krožku »Nazario Sauro« predaval neki Mario Russo o Dalmaciji. Naslov njegovega predavanja je bil »Levi, leopardi in šakali«. Predavatelj je trdil, da se Dalmaciji še nikdar ni tako dobro godilo kakor pod rimskim in benečkim obla-stvom. Svoje predavanje je zaključil s trditvijo, da jo Dalmacija italijanska, to pričajo razbiti levi. Slab dokument! Smrt na delu. Pri Kobaridu je Amalija Cerne, poročena Stres, nalagala drva na vzpenjata. Pri tem jo je sveženj tako močno udaril po glavi, da se je onesvestila in da je vpričo svojih sinov umrla. Maribor, 18. dec. Driarni prasnile kraljevega rojstnega dne je pričakal Maribor ves v zastavah. V stolni cerkvi »e jo vršila dopoldne poniifikalna sv. maša, katero jo opravil oh asistenci pomožni škof dr. Ivan To-nuažič. Udeležili so se sv. opravila predstavniki ma/ribonskih državnih in avtonomnih oblasti, zastopniki javnega življenja, reeervni in aktivni častniki, državno ura«l>ivištvo in drugi. Po sv. opravilu se je vršila na Glavnem trd-u revija čet mariborske garnizije pred meatnim poveljnikom, generalom Hadžičom. Zvečer je priredi'!« vojaka godba obhod po m<«tu. V Narodnem gledališču se je vprizorila kol slavnostna predelava Kreftova drama »Celjski grofje«, v vo jo praznovala voerajfeiji dam dijaška mlailiua, ki se je zbrala na slavnostni akademiji realne gimnazije. Akademija se je vršila v kazinski dvorani, dopokkie za dijaško mladino, [»opoldne ob 16 jta za širšo jav:iost. Program jari-redilve kakor izvajanje jiosaimeeiivUi točk sla jxJa:i-zala tesno sodelovanje vodstva in učiti Ijskega zbora zavoda z dLjaSko mladino in veliko zrelost in samostojnost, ki jo kaže dijaško v svojem udej-stvovanju na i*>lju glasbenega življenja. Uvodno besedo je govoril poselil i kom akademije ravnatelj zavoda Heric, sledila je nato državna himna, jk>-teni j »a nastop mešanega zbora, ki je lepo zapel |h*1 taktirko prof. Schvveigerja pesmi Premrla. Doklo-riča in Kube. Dijaški orkester, ki ga vodi osmo-šoloc Menčaik, je podal dokaz svoje izborile vigra-nonti z overturo iz Floto«-« opere »Aleksandro Stradella« in kesneje je zaigral šo Parmovo overturo iz »Rckovnjačev«. Potem je zopet mladinski zlx>r ]>od vodstvom prof. Schvveigerja in ob klavirski spremljavi prof. Zacherlove prijetno presenetil z vernikom Adamičevih pesmi, dijaški golulni kvintet pa so je postavil celo z Mozartom. Največje zanimanje pa jo vladalo za nastope mladih solistov, ki so želi tudi obilo priznanja. Posebno je ugajala Inka Dernovškova, ki obeta penita*i Se odlična violinska umetnica; odigrala je dve težki skladbi I Koraka in Krete! orja z bravurosmo tehniko. I-epo je pel tudi Viktor Jenko Gerbičevo »Pojdam na prejo«. Anica Pečnikova je pok a/za'a s Snkovo »Ljuhavno pesmijo«, da je vsega upoštevanja vredna pianistom ja. Hajko Sikošek je mlad violinski virtuoz ki ima lcq>o izglede, da se razvije v rednega umetnika. Občinstvo, ki je v izrednem številu poselilo prireditev, je nagrad:lo mladino z živahnim odobravanjem. Današnja n<»lelja zadnja pred božičem, nom tradlnionelen naziv »zlata« in za Imgovoe je bila nekdaj res zlata in doblčkanoana. T/etos pa je prinesla trgovini samo nvnogo neizpolnjenih nad. Bilo j« res sHro pripnvvile. Ostalih dogodkov, ki bi globlje pcsegli v mariborsko življenje, ni bilo. V Studencih so doživeli ■ lokaj razburljiv shičaj nenadne smrti. V n*tkji go-slikii je postalo nenadoma slabo 42 letni Ani Nudi brezposelni znamki številnih prolmestnih krčem. Pozvali so reševalno diruštvo, ki je ijKvsIalo na lice mesta avto. Komaj ;>a so nezavestno ženo ioloJiiJi v avto in je vozilo prišlo v tek, je opazil reševat«-*-, ki je seilel poleg nezavestne žene v vonu, da je la nitvrls. Ustavili so vozilo ter tru|)Jo izlniili. Skrnja se je domnevalo, da se je ž»na zmitrtipiia. kfMnejo pa je zdravnik ugotovil, da jo je radii preobilice zaužile pijače zadela kap. Strdovratnim T*>l«ijoolca v bližnji Perhavčervi trgi,vini ter obvestila nekatero mimoidoče, ki so izvoSika sneli iz 7-anjke ter itsi vzeli vrv. Komaj pa se je nadiha! asre£ega je odšel fircnt i pnrkn ter tam i*movil poizkus, in sioer na narnnvniicalL Iniel pa je zoj>et srečo. i<*5i 22 letna Adel.i. ki j.i je nenadoma prišla taka želja i>o *\yvholi, da je markirala zastrupljenje tnr res premotila sl.rnžnike. da so poVliiea!i reševs'e«. Ti pa so hitro n"ot oviti. ie>kov Wflperer prvi sirmom, da je pofie^-eriI 15.000 Din. Aretiranec je pri-znal Rimo j)opever.jenii znesrik 5000 Din in o I tega je zaigral 3000 Din. Izročen je bil sodišču. V o-!a!em liolež.i nH-ioijska loroniks običafiir praznične zadeve ter številne tatvine, ki dočts-^i jejo, da se ie mesto preti prajjniki do d.brn na-poliiiilo z razno nevarno zalego, dri ocroAa zasebno lastnino. V Rušah je irbruhnil p«ž«r v lesenem W«n posestva Scherb.ium. ki je uniiM. Mi oda j» neznatna, vzroka i>ož;ir.i še niso u^ito v ili. V radiu vedno kaj novega Fašisti plašiio kukavico Zdi se, da predstavlja ljubljanska radio-postaja veliko nevarnost za Italiio. Oblastva so spočetka to nevarnost odstranila prav radikalno. Prepovedala so radio v pasu 50 km od meje: prepoved je zadela malodane vso deželo. Za dovoljenje je bila potrebna jvosebna prošnja, ki je bila Slovencu malokdaj uslišana. Zdaj ni več treba posebnega dovo-j ljenja. Pač pa odganjajo nevarno pošast sloven-j skega jezika z drugimi sredstvi. Ce kdo poišče v svojem aparatu ljubljansko postajo, bo zaslišal ' žaganje, drsanje, brušenje, piskanje vsevprek, ti-| stega, kar postaja oddaja, pa prav nič. Vsak naroč-| nik radia pač lahko ugotovi, da te motnje povzro-I čajo Italijani nalašč. Posebno so hude takrat, ko I oddaja ljubljanska kukavica vesti ali pa katerikoli važno prireditev, posebno koncerte, ugotovili so tudi, da prihajajo te motnje po vsej verjetnosti iz Trsta ali okolice. Fašisti so seveda prepričani, da so storili s tem veliko delo za civilizacijo, ki ga zgodovina ne bo zamolčala. Božični spored v našem radiu Božični spored v našem radiu se prične v soboto ob 17 z otroško uro. Za tem bo izvajal salonski kvintet božične pesmi. Ob 18.15 se bo prenašalo božično zvonjenje, ki mu bo sledil božični nagovor. Do pravega večernega sporeda pa se bodo nato oddajale plošče in g. Fr. Lipah, član Narodn. gledališča, bo recitiral nekaj primernih del. Ob 20 pa bo operni kvartet pel božične pesmi. Za njim se bodo oglasile citre in sicer v tercctu (»Vesna«) in same (g. Mezgolits). Naslednja točka je koncert komornega zbora, ki bo pel božične pesmi. Cas do zvonjenja bodo izpolnile plošče, ob 23.30 pa se bodo oglasili zvonovi in ob 24 se bo pričel prenos polnočnire iz šentpeterske cerkve. Oddaja se bo zaključila ob 1.15. Zanimiv in važen sklep Na svoji seji dne 9. t. m. je programska komisija naše postaje sklenila, da sme poslej nastopati v našem radiu samo izvajalec, ki je v posesti aparata oziroma detektorja in plačuje zanj takso. Pri ponudi za nastop se mora zato izkazati s pri-zna- nico od pošle. — Ta sklep je prav važen že zatoi ker mora vsakdo zahtevati od nastopajočih v radiu da sami redno radio poslušajo, da tako poznaio zakonitosti radio-oddaje in način oddai jx> drugih postajah. Ta sklep sicer ne bo vezal članov večjih ansamblov (zborov), ho pa brezpogojno veljal /a vse nastopajoče poedince. Stopil je v veljavo tnkoj in ga postaja trm potoin sporoča javnosti. Podoben sklep obstoji pri številnih tujih postajali iu bte/ dvoma nik|er ni nastal brez tehtnih razlogov, ki so se piiceli javhali trdi pri nas. Občni zbor „Tabora" Dne 15. decembra se je vršil v društvenih prostorih mredmi občni zbor Delavskega Prosvetnega in Podpornega društva »Tabor« v Ljublja-n.i. Občni zbor je bil sklican radi ostavke predsednika Božiča. Ob lepi udeležbi fllanstva je podpre«! se« In ik Štrekeij otvoril občni zbor z običajnim dnevnim redom. Iz tajniškega poročila je bilo razvi«ln«), kako veliko je delo. ki ga je opravil odbor tekom še ne kjončtine poslovne dobe. Društvo je orgnmi7.i-ralo 28 predavanj. — Iz poročiln načelnika sorial-no-gveijiolarskiira olselta je tudi razvidno, kaj je d ruško naredilo na sociMnem polju. I>a imajo danes primorski emigranti svojo lastno streho, svoje 1aot.no .|wonoo:šče, to je sad res ogromnega in požrtvovalnega dela i|wuimw,niikov in celokun-neg-.i članstva. Iv.re-Vna je bila trupla zalivala vsem tistim mr. podjetnikom, trgovcem in zasebnikom, ki so se odzvali prošnjam emigrantov in priskoiVto 7ia pemftč pri tem smelem koraku -»Tabora«. Iskrena zahvala je bila .izrečena tudi -»Rdečemu križu', kri je podelil društvu in članom Iroko izdatno število oblek in posteljnih odej. Predznd.nja tofflta dnevnega reda je bila «pre-meniba pravil. Zelo živahna je bila debfvtn o prenočišču na Viču, ki je bik) 7,grajeno s 1r»l,ik.in v Avstrija, je to vprašanje rešljivo edino na ta načinu da se zemlja Su-detov in češkega leisa 'toratkom.ailo priključi Nemčiji. Manjšinska politika češkuslovnške pa kaže, d« si Čehi ne delajo prevelikih preglavic radii tega vprašanja in da so }>ol modrini vladanjem prod-sednilsa Masaivka, ki je odločen zagovornik največje narodne atupnoali. prepustili rešitev zadeve loku časa. Statistiska namreč kaze. da gre naraven. U) je neprisiljen razvoj » prid Čehom. Za to ni potrebna umetna politika. 1\> zadnjem ljudskem štet'ju je bilo t. decembra 1930, torej brez Moravskega, 7,1(19.376 prebivalcev, in -sicer 4,718.3«« Čehov im 2,270.943 Nemcev, ustalili prebivalci t« ailii Rusi, Židje aii Madjari. V primeri s štetjem, ki se je izvršilo deset lat poprej, je češko prebivalstvo narastilo za ;S30.935 duš. to je za 7.">2 odsit., število Nemcev pa xa 95.S87, to je za 4.30 od si. Čehi se torej hitreje intiožijo kakor Nemci. Na prvi pogled bi človek mislil, da je to razmerje plod morebitne raznarodovalne politike Če-hoslovakov. ki uaj bi se bila začela po ustanovitvi lastne države; v resnici pa statistika dokazuje, da je ta pojav žc star in da so se Cehi ie davno pod »fciro Avstrijo hitreje množili kakor Nemci. L 1915. je bilo n. pr. na Češkem 59.77 odt=t. Čehov. 38.62 odst. Nemcev ter 1.61 Židov. Po tridesetih leibh, to je 1. 1880. je že bik) 62.77 odst. Čehov in 37.18 itdst. Nemcev. Tega napredovanja Cehov pred Nem-ri ni mogoče pripisati morda večji plodovitosti, temveč dejstvu, da je umrljivost pri Nemcih, po-posebno pri njihovih otrocih, vetja. Tud>i radi dotoka Slovakov se j>e številk« slovanskega prebivalNtiva dvignilo. V toku zadmjih deset let je število Slovakov na Češkem poskočilo oil ti6o0 na 30.146. Dotok Silovakov s«e bo gotovo nadaljevali in Čehi upajo, da bodo prav Slovaki zamašili vrzel, ki se pojavlja radii nazadovanja rojtitev pri Čehih samih. /e v dniTi polovici pretekle?« stoletja se fe cupaiziiil močan dotok Čehov v nemške industrijske kraje na severu; nekdaj čisto nemški kraiji v okraju Usti in drugod na severu, so pastatii v narodnostnem (Kjglodoi mešani, nemške manjšine v čeških krajih pa so naglo nazadovale. IV) ni nikak umeten proces, pač pa povsem naraven. Češko delavstvo sili namreč v industrijske kraje, da ei tam več prisluži. Značilno je, da so Nemci ohranili svoje postojanke na jugu v Češkem lesu im jih celo utrdili, in sicer radi večje plodovitosti v teh krajih; poleg tega pritiskajo Čehi bolj proti severu. Praga sama zelo privlačuje Nemce kot glavno mesto in tu se je število nemškega prebivate!va povišalo od 30.429 v letu 1921 na 41.453 1. 1930 (od 4.16 na 5 odst. vsega prebivalstva). V Prago prihajajo seveda tudi Slovaki in pa Madijari, ki jiih je zidaj 2000. Če bi hoteli ■podati celotno sliko o razmerju med jiosame/.niimii narodnostmi, posebno med Čehi in Nemci, bi dejali, da se oba narod« čedalje bolj mešata in da bo na severozaipadu kmalu prav malo več krajev, ki bi bili pctpolinoma nemški. S tem, da se prebivalstvo čedalje bolj meša. je tudd možnost asimilacije vedino večja. Narodnostmi problem se navidezno sicer bolj zapleta, v resnici pa polagoma rešuje. Gotovo je, da se bodo Nemci prej asimilirali Čehom kaikor narobe, saj je končno država le slovanska. Vedno težje bo ločili Nemce od Čeliov. zalo bo tndi s strogo narodnostnega vidika zahteva Nemcev po zapadni Češki popolnoma brezpredmetna. Janezek: »Očka, danes smo v šoli iskali skupili imenovalec!« Oče: »Tako-o-o? Ali ga še vedno niso našli? Že svojčas smo ga v šoli iskali. Študent profesorju: »Gospod profesor, vozel imate v kravati!« Profesor otiplje kravato: »Zares, kaj naj to zopet pomeni?« KAR DE RES - JE RES! Najlepše TISKOVINE, naj bodo že za pisarniško porabo ali pa LITOGRA-FIRANE ozir. liskane v BAKROTISKU za reklamne namene, prav lako tudi KLIŠEJE za naše oglase nam dobavi JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI Izvršitev je prvovrstna, materijal brezhiben, cene so umerjene, dobava točna Telefon 2992 j V DomaČi slovenski zavod te Vzmcmiid zavarovalnica v Ljubljani v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti. Sprejema v /.avarova nje: 1. Proti požaru a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe I>1 v .-k" premično blago mobilije. zvonove in enako: c) poljske pridelke, žito in krmo 2. Spreiema v /. i v I je n s k e m oddelku /-avarovauje ua do ivetie >n smrt »»roške lote dalje rentna ir> ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah, posmrtninsko zavarovanje > Karitas> i. Ne/.gode poedmeev. društev, kolektivna delavska zavarovanja. Jamstvena in vsa moderna avlomobil-ka zavarovanja 4. Vlom, zvonove in steklo proti prelomu ali razbitju. Zavaruite sebe In svoje imetje edino pri domači slovenski zavarovalnici Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je po težkem trpljenju nenadoma za vedno zapustil naš zlati očka, gospod Franc Povše posestnik in uslužbenec Javne bolnišnice v pokoju K večnemu počitku (Ja spremimo v ponedeljek, dne 19. decembra t. 1. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Jeranova ulica št. 17. Vsem, ki ste ga spoštovali in poznali, ga priporočamo v iskreno molitev. Maša zadušnica se bo brala v torek ob 7 zjutraj v trnovski župni cerkvi. V Ljubljani, dne 17. decembra 1932. Leopoldina, žalujoča soproga; Ciril, Franci, sinova; Marija, hčerka; Adolf Lesjak, zet; Alojz in Helena Pir, tast in tašča. *»eceriisho in hoionliolno blago umetna gnojila cement itd. itd dobavlja Gospodarsko zveza i Ifubliani Priporočamo nakup in popravila zlatnine in ur pri Ignac Jan. Martoor Glam trg 23 izdeiu.ejose nainovejši modeli otroških in igra nih vozičkov, triciklji. razna novejša dvokolesa. šivalni stroji in motorji Velika izbira. — Najnižje cene — Ceniki franko. Tribuna' F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubhana Karlovska cesta št. 4. 191 Opremljeno sobo čisto, oddam solidnemu gospodu, na Aleksandro-cesti 7/II levo, vhod začasno iz Beethovnove ul. 9, čez dvorišče. (s) Debel« imkinarteotrobp konti« oatrenetr pn tvrdk A. VOLK, LJUBLJANA Rešitev« ce««« i4 Oglašujte v Ponedeljshem SLOVENCUI UII3SR9 POSOJILNICA registrovana zadruga i neomejeno zavezo v Ltubllanl obrestuje hranilne vloge po naiugodneisi obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, lamčijo pri Ljudsk' posojilnici kot zadrugi i neomejenim lamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem ki presega večkratno vrednost vseh vlog Hranilne vloge znasaio nao 180 mili.onov dinarjev rELEFON STEV. 2057 2470. 2979 ZADRUZNA GOSPODARSKA BA\KA D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva 10) PODRUŽNICE: Bled. Novi Sad. Kranj. Šibenik. Maribor. Kočevje. Celje. Sombor, Djakovo. Split. Izvršuje vse bančne posle najkulantnefe Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh tržiščih v tuzemstvu in inozems vu itobert Aimuand: Častna poravnava Če sem se jaz, grof Ija Briere, odločil k pričujoči izpovedi, vedite, da nočem morda biti kaik-šeo novi Roupseau, tudi ne nameravam kovati iz nje dobiolca. Izpovedujem greh, zaradi katerega se mi ni treba ponižali do kosanja in moledovali za odpuščam je. Hočem »amio odkriti resmiune im častne razJo-kri so me napotili, da sem jiaiz, pripadnik taiko visokega sloja, vzel za ženo sobarico. To bod;i tudti uraja obramba proti onim mojimi sovrstnikom, ki me ara tja, govoreč o meni. da sem proj Milica. izro-ničvrodnež. Naj poslušajo imoj ugovori Če gremo z vidika, da zakonska /jvc/.a koga iz-nned nas s p>let>ejiko na.^pToluje našim tradicijam, noj vedo, da je moj primer izijenua. Napravil -som to, kor je bila to moja sveta dolžnost baš v >b-raimbo mojega dobrega imena iti dobre«« iimena mojoga sloja. Ka!kor mnogi air.istokrati. sem «e tuidii ja?. za rtnijto dobo nastanil v Momtecarlu. Igra utegne biti sicer usodm n«šemiu imetju, vendar je eilino lo-riaoe. na Itaterem ee moremo teretati dostojanatve-no in našemi stanu primerno. V teh časih splošnega iBenaoeivanja nam naših zaslug ne priznavajo. Xaše sablje, kii so nas nekoč vodile v f4nvne podvige, ne morejo '//trobiti današnje sikuipnost,i in trgovskega hlaipčevstiva. To so vzroki, aa,rasti 'kat-erih se mnogi izimed nas vdajajo igri. Tu stojiš prod boga-.^trvoni in ipml zlomom in uživaš ugodje tveganja in nevarnosti. Tako nemi .po nekaj mesecih bivanja v Monte-iusrIu zaigrali vse ^voje imetje, da sem ostali rloV'-sedno brez vinarja. I11 nefkega dne sem bil prisiljeni urediti še svojo zadnje zadeve, »i>om<čit>l po-sledmje poz*l™ve svojiim prijaiteilijetm. naikar eeitn nameraval ikoačaitii % živl jenjom- Moj sklop je b.i'l trden, in fe nisem umrl ob določeni uri, je ipripisati lo dejstvo nPkenmi d'»-swd'kiu. ki ga ne morenn še dmnes raaložit i drugače, 'kaikor da mislim, da ni bilo to golo nakiljiumje, temveč od Boga poslana rešMna vejica. Dogofleik bi biil osta-1 povsem mesnatem, toda bit je TOmk, da semi ee poročil z gospodični) Ivano P^nlotovo. ki je damee grofica Bngiuorrand de ilnriere. Na pnedvečor dnetva. kii sem namerava1! odijio-tovati k evojiim ipradedom. baš v hiiipu, ko sem .sto-fKiil po stopnicah hotela mtot»ro sem poznal njen košek z dirobnim šivanjem, ki ga je imela po navadi v rokah, ne da bi se dala motiti od številnih zvoncev, kii so jo klicali. Moram primati, da mi je bila Ivama zelo všeč. Mladi, kipi sobarici sem tudi nekoliko dvoril. Ni so hotela odzvati mojemu dobrikanju. kar je še bolj podžgalo moje poželjenje do raje. Vendar pa je res, da bi me nobena reč ne premotila, da bi ,-e zvezail z njo samo zato, da bi bila moja. Tisti bankovec me je torej hudo vznemiril ;n za lup sem se pomišljal. ALi sem bil res na tem, da izvršim nečastno dejanje? Zakaj pri pogledu nanj me je prevzela iakušnjava, da bi ga ukradel. Tako sem razaniŠlijaJ, vendar pa sem si takoj rekel. da imam pravico do tega bankovca. Če že naj kot plemič plačam s svojo smrtjo ■Sleherni pregrešek in sleherna dolg, zakaj ne bi v svoji zadnji uri okušal še enkrat ugodje igre? Bila je to nekakšna cigareta, ki jo dajo na s>n»rt obsojenemu. In takšna cigareta se mi je zdaj smejala, užitek, ki ga niti krvnik ne odreče svoji žrtvi. Vtaknili sem torej v žep dvajset frankov in se napotil v Kazino s čisto vestjo. Čez dve uri sem zapustil Kazino. Nekaterim ahičaijnim obeudovalikam in prosilcem sem vrgel nekaj bankovcev. Moja nezaslišana sreča me je napotila, da sem sel v Sporting, kjer sem v nekaj minutah tolilko priigrali, da sem bil bogatejši kakor kdaj poprej. Moram reč-i. da bi bil tisti znameniti večer najlepši v mojem življenju. Toda moje veselje je grenil občutek, ki je bil neizbežen. Jaz, dedič in predstavnik iiHlbine La Briere, se,111 dolgoval bogastvo in življenje dvajsetim frankom, ki -em jili bil ukradel sobarici Ivani Ponletovi. Bre/, odloga sem v duhu skušal rešiti svoj tnrjev položaj. Toda vsi. ki pripadamo starodavnemu pokolenru. smo prelenih m M i. Zato n;sem znail najti pravične rešitve, ki bi mogla dati n ravno in gmotno zadoščenje moji žrtvi, ne da bi pni tem Izpelo moje dostojanstvo. V tem kočljivem vprašanju sem bil zaipnšren in navezan sam nase. Nisem se mogel zateči k vdanemu priiatelju. uslii'>inii vzgojitelfei ne k prebrisanem« oskrbniku. Bili so to nekdaj dratmeeni in zvesti služabniki, kii so v vseli časiili našinn rodbinam poanagaili reševati take ItoflVjive zadeve v naše nudbo. Vsekakor me je vnovič odbila. Da bi prikril svojo nevoljo zaradi nepričakovanega odgovora, ki je bil sicer povsem upravičen, sem se začel glasno smejati, in bržkone bi se bil grohotal, dokler ne bi ifii bile čeljusti skočile iz slclefKiv. Prišla pa mi je na pomoč misel, ki se tn i je v tistem hiiipu zdela nebeška. Spomnil sem se nekega učinkovitega stavka, ki sem ga večkrat slišal na gledališkem odru v patetičnih in odločilnih prizorih. Prisvojil sem si ga in ga drzno ponovil: »Kaj bi rekli, Ivana, kaj bi rekli, če bi bil lat?.: Deklica je bila videti presenečena za hip, »oda skomi/enila je z rameni in rekla ravnodušno: >Rc>kla bi ... povedala bi polici jskemu komisarju.« Obstal sem z odprtimi usti. V tistem hipu mi je prožila krožnik z namazanim kruhom in odšla iz sobe. Toda spustil sem na tla krožnik in kruh, zakaj nenadoma me je minil ves tek. Bil som zares prestrašen. Tod« strah je kmalu utrdil moje živce, da sem se čutil povseni miren. Bil .je to oni, v usodo vdani mir, ki ga občutijo mornarji, ko se utapljajo v morskih valovih. Mehanično 6em vstal, se oblekel in pozvonil. Komaj .je Ivana vstopila, sem zaklenil vrata s ključem in ji brez ovinkov povedal svojo poniževalno skrivnost. »Ivana, pravkar se nisem znal Izraziti. Dolžan somi vam povedati, da som bil jaz tisti, ki vam je ukradel dvajset frankov iz vašega koška za ročno delo. Izgubil sem bil vse do zadnje pare, igralni vrag pa me je zapeljal še k temu sramotnemu činu. Toda vkljub mojemu grehu, mi je bila sreča mila. in skromni plen te tatvine mi je pripomogel vnovič do bogastva. Zahtevajte od mene kakršnokoli zadoščenje in razpolagajte z mojo osebo, kakor hočete. Svojo čast izročam vašemu velikodušnemu I srcu. Ko sem končal svojo izpoved, sem bil popolnoma olajšan. Bil sem overjen, da sem jo s svojo iapovedjo ganil. Toda motil sem se. Ivana se je vrgla v naslanjač in se stresala od silnega smeha. Cepetala je z nogami, se krčevito zvijala in se premetavala, da jo je hotelo zadušiti. Tedaj je vstala, in medtem, ko sem jo jaz prepaden peslušal, je rekla: »Priigrali ste svoj denar z dvajsetimi franki iz mojega košlka? To je pravcata sreča! Pomislite, položila sem jih tja, da bi jim čimprej vrnila onemu poštenjaku, ki mi jih je dal za napitnino! Da. ker tisti bankovec je bil ponarejen!« Leden mraz me je ob-ajal. To navidezno brezpomembno razodetje me je vnovič pahnilo v prošnji položaj, in kar je bilo najhuje, zaprlo ml je pol do rešitve. Skratka: ker je bil bankovec -»narejen, nisem nič dolgoval Ivani, vkljub temu pa sem bil tat. Tej tatvini pa je treba dodati še ocjromno slriparstvo, ki sem ga zagrešili v škodo igralnice. Poleg tega pa sem se osmešil. Ni bilo mogoče, da bi vrnil priigrano vsoto, ker sem jo že načel, na tudi, če bi jo mogel v celoti vrniti, nihče ne bi mogel preprečiti, da ne bi Ivana razglasila mojo nenavadno pustolovščino. Moral bi pred sodišče, moje ime bi bilo omadeževano in bi utonilo v splošnem posmehu. Kri m.i je bila ob sence od silnega razburjenja. Toda obuip je razsvetlil moje možgane, da em se junaški nasmehnil in brez ovinkov vprašal Ivano: »Gospodična, po vaši zaslugi sem vnovič gatel. zato me osrečite še s svojo osebo. Ali hočete biti moja žena?« To vprašanje ni prav nič presenetilo hladnokrvne Ivane, ker odgovorila mi je brez zadrge in takoj: »Rada. toda najprej je treba govoriti z očetom.-P<> teh besedah me je mirno prijela za roko i 1 me peljala iz sobe, nato me je vodila skozi lat 1-rint hodnikov in stopnic. Slediil sem ji in b'agrovai zakrament sve« zakona, ki je že tolikokrat rešil iz zadrege pleme-nitniike. In resnično, ta zveza je razveljavila riojo tatvino, zakaj pravica preganja sauno resnične «lo-, čince. In končno se zaltonca ne bosta izdala. In Ivana bo molčala ker je pri vsem soudeležer« in ker je ženska. Zaikonsito pribežališče bo oliimnito moje dobro in moje premoženje. Prekinil sem te prijetne m>:flli, zaikaj prišla sva do kuhinjskih prostorov, kjer je po navadi bival Jerome Poulet. glavni kuhar hotela in moj bodoči tast. Ivana se mu je približala in mu za-• mrmrala nekaj besed Gospod Poulet se je stresel, j odprl svoje velike oči. kakor bi hotel bolje videti ' prijetno resničnost. Nato je pristopil k meni ter me po očetovsko potreptal po ramenu s svojo mast-I no roko. I Božja volja se je izpolnila. f