I
Delavska enotnost
24- 7. 1976 - ST. 29 - L. XXXV
GlAVNI UREDNIK:
V°JKO ČERNELČ
CENA 3 DIN
ODGOVORNI UREDNIK: BOJAN SAMARIN
Za tovarniškimi plotovi
ni najbolj prav, da v teh vročih dneh, ko so mnogi odšli ^puste in ko je dopustniško razpoloženje zajelo že celotne bist ti.ve’ odpiram problem in začenjam razpravo o nekaterih venih in vsebinsko najbolj naših določilih v osnutku zakona o bo Zenem delu. Predlagali so mi, naj počakam na jesen, ko se bo ti/S'’ P°^n' novih moči, vrnili v delovne organizacije — vendar del -rat’ vsaJ h ar zadeva roke za sprejemanje zakona o združenem Varn’ Že PrePoznO- Sicer pa smo že pred meseci rekli, da ne prizna-ne 0 nobenega odmora in da se bomo o osnutku zakona o združe-'n delu pogovarjali in dogovarjali brez dopustov.
Pri P° ugotovitvah sekretariata za spremljanje javne razprave KS ZSS je doslej sodelovalo na zborih, kjer so sprejeli osnutek jOna in soočali njegove zahteve z lastno samoupravno prakso 400.000 delavcev, do konca meseca pa jih bo, kot predvide j?’več kot pol milijona.
Pek ■ tej, tolikanj spodbudni številki, pa bi kazalo spregovoriti še misli o vsebini razprav na teh zborih in-sestankih, p ,°slej so delavci v skoraj vseh organizacijah zdmženega dela obe tU(*’rah osnutek in se izrekli za določila omenjenega zakona bi J16111 Pa predlagali številne spremembe, ki ne zadevajo njegovega delu3' predlogi le podpirajo in bogatijo zakon o združenerr
oj^.^detku razprave smo tudi sklenili, da mora vsakdo v svojem jih -i kritično oceniti zdajšnje samoupravne družbene odnose in Prilagoditi zahtevam osnutka. Analiz teh odnosov je sedaj že kar sg prava bitka za uresničitev resnične delavske samouprave pa Oto- zai“enja- ^se preveč namreč samo govorimo o samoupravi v Ionizacijah združenega dela, pogosto pa pozabljamo na vse tisto, naj bi temeljne organizacije združenega dela družbi pomenile, ovorimo in pišemo, da v vseh samoupravnih okoljih že razu-jtno.z3 kaj gre, premalo pa da je konkretnih akcij — še zlasti v , jevnih in v interesnih skupnostih. Kot da te skupnosti ne bi bile n** samoupravne delavske veljave. Osnutek zakona zelo jasno k 01!0 pravicah in dolžnostih delavcev - povsod, kamor gre nji-aam Cl'nar- Torej tudi zunaj tovarniških plotov. Samoupravljanja p re^ ni moč deliti na delavsko in družbeno; kar samoupravno °rimo, v tovarni ali v interesni in družbeni skupnosti, povsod Za preudarno porabo delavskega denarja.
vs3azPrava o osnutku zakona o združenem delu je resda zelo uspel v$ehr ni referendum, ima pa še vedno nekolikanj priokusa po in za -h1 slabostih, ki jih doslej nismo znali učinkovito premagati v°ljo katerih delavci še nismo podrli tovarniških ograj.
JANEZ VOLJČ

'
Ne policaj ne politični komisar
Leto dni je minilo od sprejema zakona o družbenem pravobranilstvu samoupravljanja. Poleg mnogih problemov, s ka-tiroi se srečujejo pri svojem delu, so si družbeni pravo-p riflci samoupravljanja pridobili tudi dragocene izkušnje. Ogovarjali smo se z družbenim pravobranilcem samouprav-J^nja SR Slovenije Vinkom Kastelicem in z njegovo pomoč-Oico Silvo Bauman-Čenčič.
PROBLEMSKA RAZPRAVA O SAMOUPRAVLJANJU V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA, KJER JE NALOŽEN TUJI KAPITAL
Samouprava velja za vse enako
Tuja vlaganja imajo poleg pozitivnih tudi negativne učinke — Zakonske spremembe omogočajo, da naposled naredimo red tudi na tem področju
Republiški odbor sindikata ■ delavcev kovinske industrije in slovenska gospodarska zbornica sta minuli ponedeljek organizirala problemsko razpravo o „naložbah tujega kapitala s stališča neodtujivih pravic delavcev v temeljnih organizacijah“. Na pogovor so povabili zastopnike dvanajstih organizacij združenega dela, od direktorjev do predsednikov sindikata in odborov samoupravne delavske kontrole, kjer so že ocenili dobrine in slabosti sodelovanja in skupnega vlaganja kapitala s tujimi partnerji, poleg njih pa še predstavnike osemnajstih drugih delovnih organizacij.
Med razpravo je bilo ugotovljeno, da je takšnega sodelovanja oziroma skupnega vlaganja kapitala manj, kot želimo (v vsej Jugoslaviji je bilo doslej registriranih 132 pogodb, na Slovenskem pa 45 in največ so jih sklenili še pred sprejemom nove ustave), so pa naše delovne organizacije sklepale pogodbe s tujimi partnerji v obdobju, ko je samoupravna družba resda podpirala njihovo sodelovanje s tujimi partnerji, premalo pa je storila, da bi že spočetka dobro vedeli, kaj je na tem področju v skladu z našo samoupravo in kaj ni.
Šele uredba o bolj natančnih pogojih za vlaganje sredstev tujih oseb v domače organizacije zdmženega dela (sprejeta junija letos), ki zahteva popolno samoupravo tudi v teh podjetjih, je odprla možnosti za široko družbeno akcijo v organizacijah zdmženega dela, ki sodelujejo s tujimi partnerji.
Rado Dvoržak, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije, je v svoji uvodni razpravi med dmgim dejal:
„Tuja vlaganja imajo poleg pozitivnih tudi negativne učinke. Seveda nekateri tuji partnerji želijo s tem sodelovanjem uveljaviti svoje težnje, kot so kontrola in podrejanje naših razvojnih programov interesom tujega kapitala, vplivanje na razvojne usmeritve in na dinamiko razvoja, ustvarjanje ekonomske odvisnosti, izkoriščanje cenejših surovinskih, energetskih in kadrovskih potencialov v naših organizacijah in podobno. Pa tudi naše organizacije združenega dela so v nekaterih hotenjih negativno motivirane, kot denimo, ko se po zaslugi tujega partnerja uspavajo in ne iščejo lastnih razvojnih možnosti, lastnega marketinga, ko se ne ukvarjajo z lastnim raziskovalnim in inovacijskim delom in ko prek partnerstva s tujcem zmanjšujejo potrebo po tesnejšem povezovanju doma, v domačih tehnoloških in ekonomskih grupacijah, ko z izgovorom, da tuji partner to zahteva, ne upoštevajo pravic in obveznosti delavcev in njihovih samoupravnih organov pri investicijskih in drugih odločitvah."
O vseh dobrih in slabih straneh tega sodelovanja s tujim kapitalom, izrečenih na problemski razpravi minuli ponedeljek v Lipici, bomo podrobno spregovorili v eni prihodnjih številk našega časnika.
JANEZ VOLJČ
Ob dnevu vstaje slovenskega naroda čestitajo vsem delovnim ljudem
REPUBLIŠKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE REPUBLIŠKI ODBORI IN DELAVSKA ENOTNOST
V minulem tednu se je mudila na obisku pri	ob dnevu vstaje slovarskega naroda na Draž-
slovenskih sindikatih šestčlanska delegacija	gošah. V petek pa je imela sindikalna delega-
treh sindikalnih konfederacij CGIL-CISL-UIL cija iz Italije sklepne pogovore s predsed-iz pokrajine Emilie Romagne. Gosti iz Italije nikom RS ZSS Janezom Barboričem in neka-so se že prvi dan svojega obiska v Sloveniji terimi njegovimi sodelavci. Ob tej priložnosti pogovarjali z Janezom Barboričem in z neka- je bil podpisan tudi sporazum o sodelovanju terimi njegovimi sodelavci o aktualnih vpraša- med slovenskimi sindikati in sindikalno fede-njih v sindikalnem delovanju, zatem pa so racijo CGIL-CISL-UIL Emilie Romagne. obiskali Marles, se udeležili centralne proslave
V veliki dvorani Skupščine SR Slovenije je bila 20. t. m. slavnostna seja republiškega odbora ZZB NOV ob 35-letnici vstaje slovenskega naroda.
Na seji so podelili nagrade vstaje slovenskega naroda, plakete zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije, predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher pa je trinajstim borcem izročil odlikovanja predsednika Tita.
Letošnje nagrade vstaje slovenskega naroda so prejeli: Mirko Fajdiga, prof. inž. arh. Boris Kobe, Radko Polič, Franc Štre-kelj, Janez Vipotnik, Maks Zadnik in uredniki „Zbornika dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilnem boju naro-^dov Jugoslavije".
KAJ SMO STORILI...
Obrt nič več pastorek?
Sredi pomladi je republiški odbor obrtnih delavcev Slovenije organiziral 13 območnih posvetov o aktualnih problemih drobnega gospodarstva in samostojnega osebnega dela. Posveti so bili pripravljeni tako rekoč ,jjet minut pred dvanajsto", saj je bil že skrajni čas, da m ravni občin in mestnih skupnosti samoupravni organi v organizacijah združenega dela, družbenopolitični zbori in zbori združenega dela občinskih skupščin, krajevne skupnosti, gospodarska zbornica in druga združenja analizirajo stanje in položaj drobnega gospodarstva, v tem okviru pa vse probleme, ki ovirajo razvoj samostojnega osebnega dela. Domala po vsej Sloveniji so predstavniki občin ugotavljali, da je bilo drobno gospodarstvo zadnja leta preveč zapostavljeno v primerjavi z drugimi gospodarskimi panogami in da je treba naposled storiti kaj več za hitrejši razvoj storitvene in proizvodne obrti.
Razveseljivo je tudi to, da smo si na teh posvetih le nalili čistega vina: najbolj nam primanjkuje tako imenovane „čiste“ storitvene obrti — frizerjev, krojačev, mizarjev, čevljarjev, vodovodnih inštalaterjev, ključavničarjev, skratka poklicev iz vseh tistih obrti, ki opravljajo različne hišne storitve. Ponekod je zadreg/i s servisnimi službami, zlasti s tistimi za popravljanje gospodinjskih pripomočkov.
Za slovensko drobno gospodarstvo je značilna razdrobljenost, neorganiziranost, medsebojna nepovezanost in tudi zaostajanje, če njegov razvoj primerjamo z razvojem »velikega" gospodarstva. Prav zavoljo tega je cilj srednjeročnih razvojnih načrtov
drobnega gospodarstva do 1980. leta v Sloveniji, da dosežeta storitvena in proizvodna obrt zadovoljivo reprodukcijsko sposobnost, ki jima bo z leti omogočila hi-trejši in skladnejši razvoj. Tako bi se naposled izenačil položaj delavcev v obrti z drugimi delavci v združenem delu, zlasti kar zadeva reševanje stanovanjske problematike, izobraževanje ob delu, rekreacije in oddiha, v naj večji meri pa osebnih dohodkov (na kar sindikat obrtnih delavcev še posebej opozarja), saj so bili delavci v obrti doslej pogosto prikrajšani za mnoge od omenjenih ugodnosti, kar je seveda povzročalo veliko fluk-tuacijo v strokovnih in proizvodnih obrtnih dejavnostih.
V sindikatih sodimo, da bodo v prihodnjem srednjeročnem obdobju potrebni precejšnji napori za pospeševanje razvoja storitvene obrti, kjer je akumulativnost izredno nizka, fluktuacija pa iz leta v leto občutnejša. Storitvene obrtne dejavnosti imajo zvečine »lokalni značaj" in so tako namenjene zgolj zadovoljevanju potreb občanov na ožjih območjih. Zato bodo morale v bodoče za njihov razvoj skrbeti
predvsem občine, potrošniški sveti, krajevne skupnosti in organizacije združenega dela.
Ne nazadnje bo hitrejši razvoj storitvene in proizvodne obrti omogočil zaposlitev tudi številnim zdomcem, ki se v zadnjem času vračajo domov. Vendar bo treba čimprej - na to so sindikati že večkrat opozorili - zlomiti vse odpore prizadevanjem za večjo samoupravno organiziranost drobnega gospodarstva.
IVO VIRNIK
Kdor hitro da — dvakrat da 1
V spomin na tragični dogodek, ko je pred 13 leti močan potres razrušil Skopje in zahteval več kot tisoč žrtev, smo v Jugoslaviji 26. julij imenovali za
vrednot naše revolucije, uveljavili kot jasen in določen izraz humanizma in bratskega povezovanja ljudi v naši socialistični samoupravni družbi. Priznanje,
Komunistza
DE
dan solidarnosti. Zato ta dan, kot je zapisano v posebnem proglasu izvršnega odbora predsedstva republiške konference SZDL, pomeni spodbudo za negovanje in razširjanje solidarnosti, ki so jo takrat — skupno z ljudmi vsega sveta dokazali vsi naši narodi in narodosti.
S samoupravnim združevanjem sredstev za odpravljanje posledic naravnih nesreč in z drugimi podobnimi akcijami smo solidarnost, ki je nedvomno ena najpomembnejših
ki ga daje v proglasu izvršni odbor našim delovnim ljudem in občanom, zato ni samo zahvala za nesebično pomoč Posočju, Kozjanskemu, poplavljenim območjem in drugim krajem, ki so jih prizadele najrazličnejše nesreče, temveč predvsem dokaz enotnosti, zavesti o nujnosti skladnega razvoja vseh delov naše družbene skupnosti in splošne materialne ter družbene varnosti.
Humanost, ki je ena temeljnih vrednot socializma, ni in ne
more biti prazna beseda, pa vendar še dandanes marsikdo med nami hote ali nehote pozabi nanjo. Naš odnos do sočloveka je še vedno vse prevečkrat podvržen naši lastni človeški ozkosti, ki jo še vedno mnogo prepočasi prebijamo. Hudo nas prizadene nesreča bližnjih, že malo manj širšega okolja, ki ga lahko še dojemamo, tragične dogodke na velikih razdaljah pa sprejemamo bolj kot dogodek, ki nas sicer zanima, ne pa prizadene.
Tudi čas vpliva na nas. Nemalokrat hote ali nehote zapademo pod vpliv potrošniške miselnosti, ki nujno spodbuja egoistične želje in postavlja naše osebne potrebe nad vse drugo, čeprav se vsaj v pod-zavesti zavedamo, da smo ljudje samo delček družbe in da bi sleherno odtujevanje od nje po-
menilo naš človeški propad’1,6 pa napredek. Humanisti#1®
etičnih in družbenoekonoinsk1 vrednot ne moremo ločevati jih opredeljevati na tiste, ki ^ Ijajo za nas, in na take, ki j uporabljamo pri drugih. Zat0 pojem človeške širine nikak®
ne more veljati samo za na'
čela
RO SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE O GOSPODARSKEM POLOŽAJU
Neizkoriščene zmogljivosti?
Gospodarski položaj slovenskega gradbeništva je zaskrbljujoč. Analize o zaposlenosti proizvodnih zmogljivosti in gospodarjenja, ki jih je te dni obravnaval republiški odbor Sindikata gradbenih delavcev Slovenije, razkrivajo veliko odstopanje od planiranih postavk. Gradbinci so planirali, da bodo letos pričeli s precejšnjim številom novih gradenj, vendar pa so dosegli le 69 odstotkov realizacije v primerjavi s plani. Zaključili so le 32 odstotkov del glede na plan. Ti podatki so zgovorni sami po sebi, podrobnejša analiza pa kaže, da je največ problemov in tudi najtežji položaj tistih delovnih otganizacij, ki imajo svoj sedež na manj razvitih področjih.
racionalizacijo, pocenitev in morda še kaj v stanovanjski gradnji, vendar pa morajo biti taki načrti tudi verificirani v družbi, saj gre za naložbe v nove proizvodne zmogljivosti, ko še sedanje niso povsem izkoriščene.
M. HORVAT
naše socialistične samouprav116 družbe, temveč za vsakog21 med nami.
Prav zato je naša dolžnost,®6 načela socialistične solidarno® posebej odločno uveljavljal®0 med mladim rodom, med stimi, ki še niso obremenjenis staro ozkostjo, kar so v za® njem času spet neštetokrat d® kazali, in si hkrati prizadevat1’ da bo vsakdo med nami v r®6 niči spoznal, kaj pomeni sol1 darnost nasploh in ne le v n® sreči. Predvsem pa se moram® zavedati pomena znanega pfe govora, da kdor hitro da, dv3' krat da, saj v tem še zdaleč $ samo propagandni učinek, tem več globoka človeška zavest,d3 je vsakdo med nami najbolj P® treben tople roke in razum3 vanja takrat, ko se zboji, da b® ost J sam s svojo nesrečo.
„V naši družbi ni še nih# ostal sam v nesreči11, je dej" Andrej Marinc ob potresu v P® sočju. In prav bi bilo, da bi n® tem globokem spoznanju v®1 skupaj ob čutih vso našo odg®' vornost ne le znotraj naših ožji® meja, temveč tudi daleč preiC
JANEZ KOROŠEC
ce;
na
h
oij
Sft
Dl
Rl
d!
sa
Neodgovorno bi bilo trditi, kar so poudarili tudi na seji RO, da se gradbinci niso zavzeli za svoje delo; vendar pa več okoliščin spodbuja k razmišljanju, da bo potrebno še marsikaj spremeniti v naši ekonomski in predvsem kreditni politiki. Cene še vedno niso urejene, poleg tega pa se gradbene delovne organizacije srečujejo s pritiski investitorjev, ki zahtevajo sko-rqda nenormalne kreditne olajšave. Zahtevajo, da polovico vrednosti objekta kreditirajo gradbene delovne organizacije za čas dveh do treh let. In da bo mera še bolj polna, morajo gradbinci plačevati dokaj visoke obresti za gradnjo stanovanj za trg.
Ob ocenjevanju gospodarskih rezultatov je bilo tudi zelo jasno izrečeno, da so taki rezultati med drugim tudi posledica ne-
lojalne konkurence, „licitacij pod mizo“ in prešibke povezanosti slovenskega gradbeništva. Dokaz temu je dejstvo, da si med seboj konkurirajo celo delovne organizacije, ki so vključene v eno sestavljeno organizacijo združenega dela.
Nezaposlenost proizvodnih zmogljivosti terja čimprejšnje ukrepanje. Veliko bi pomenilo že to, če bi besede o večji izvozni usmerjenosti te panoge spremenili v dejanja. V tem trenutku bi lahko najmanj 7000 delavcev zaposlili pri gradnji v tujini, vendar pa jih je trenutno zaposlenih komaj 1500.
Temeljito bo potrebno pretresti tudi načrte nekaterih delovnih organizacij za serijsko proizvodnjo stanovanj. Mnogi delegati v republiškem odboru so poudarili, da bi sicer morali sprejeti vse rešitve, ki pomenijo
SINDIKALNO ORGANIZIRANJE NOVINARJEV
IVI EDDE JAVNOST'
NI ODBOR
Kaže, da bo na jesen slednjič urejeno vpra&j' nje sindikalnega organiziranja delavcev v in
formativni dejavnosti	i
SINDIKALNA DEJAVNOST V ŠALEŠKI DOLINI
Kritična ocena prizadevanj
Na razširjenem posvetu predsednikov konferenc osnovnih organizacij sindikata ter predsednikov osnovnih organizacij sindikata ter na zadnji seji predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje so pregledali uresničevanje trenutnih najpomembnejših nalog sindikalnih organizacij. Govorili so o javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu, o sprejemanju samoupravnih sporazumov o temeljih planov za obdobje 1976 — 1980, republiškem posojilu za ceste, o pripravah na sklic ustanovne skupščine Kluba samoupravljavcev Velenje in drugih aktualnih vprašanjih.
obravnavi informacije
Sprejeta je bila informacije o poteku javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, ki jo je posredovala komisija za operativno vodenje javne razprave. Komisiji so naročili, da mora pripraviti pregled, kako so v posameznih okoljih uresničevali naloge, določene na začetku javne razprave, predvsem pa ugotoviti, če so povsod izdelali oceno samoupravljanja in družbenoekonomskih razmer in če so o teh ocenah razpravljale družbenopolitične organizacije.
Predsedstvo občinskega sveta Zveze iindikatov Velenje je ob
po poteku javne razprave o osnutku zakona o združenem delu izreklo kritiko nekaterim članom aktiva razlagalcev osnutka zakona o združenem delu, ki se bodisi niso pripravili na to nalogo, bodisi se razprav sploh niso udeležiti. Komisija za operativno vodenje javne razprave mora ugotoviti vzroke za tako ravnanje.
Na zadnji seji je predsedstvo tudi sklenilo, da morajo komisije pripraviti podrobna poročila o svojem delu v letošnjem prvem polletju, pri čemer
naj bi podrobno ocenile uresničevanje nalog, ki izhajajo iz programa dela občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje. Dogovorili so se tudi, da bodo do konca meseca avgusta izdelali oceno stanja na področju oddiha delovnih ljudi iz Šaleške doline in ugotovljene potrebe po ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za oddih v občini Velenje. Ocene bo pripravila komisija za oddih in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu. Skladno s hotenji za pospeševanje kulturne dejavnosti pa bo občinska zveza kulturno-prosvetnih organizacij Velenje pripravila program kulturne dejavnosti, pri njegovi sestavi pa bo sodelovala tudi komisija za kulturno dejavnost pri občinskem sindikalnem svetu.
program kulturne dejavnosti za člane osnovnih organizacij sindikata.
P. O.
Prejšnji teden so se po daljšem času ponovno sestati člani iniciativnega odbora za ustanovitev meddejavnostnega odbora za informativno dejavnost. Dnevni red sestanka je bil precej obsežen, najpomembnejši točki pa sta bili informacija o ustanovitvi odbora za novinarsko dejavnost pri zveznem odboru sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije in obravnava predloga samoupravnega sporazuma o ustanovitvi meddejavnostnega odbora za informativno dejavnost pri sindikatih delavcev grafične in papirne industrije in delavcev kulture Slovenije.
Seja je bila uspešna, saj je iniciativni odbor razčistil nekaj zadnjih dilem in tako lahko pričakujemo, da bo na jesen urejeno vprašanje sindikalnega organiziranja delavcev v informativni dejavnosti. Poleg orga-
nizacijskih nalog bo delo n vega odbora usmerjeno pre..: vsem v urejevanje in izb olj ša®! j delovnih razmer, uveljavitev n3' grajevanja po delu in družbe® j in strokovno usposabljanje ®e' j lav cev ob delu.
Na jesen bodo vse osnov®3 j organizacije s področja in1®' |
mativne dejavnosti prejele v j o ustanovit; i
pravo sporazum ~	---- ,
meddejavnostnega odbora sporazum o delu iniciativne? odbora. Omeniti velja zlasti t ^ da so člani iniciativnega odb®1 J
posebno skrbno proučili mo;
ižn3?
načine vključevanje inforrnat® j jev, ki delajo v OZD, kajti ^ delavce moramo vključiti i meddejavnostni odbor. Za kaže, da se bodo ti del3""^
vključevati prek posebnega
akti',
va pri društvu novinarjev Slov3'. ni^'	MILAN BRATEC
Sindikati bodo, kot je bilo poudarjeno na seji predsedstva, tudi vnaprej finančno podpirali
POBUDA SINDIKATOV
KOLEKTIVNA POGODBA
Pred nedavnim so se na pobudo republiškega odbora sindikata delavcev kmetijstva in ži-vilsko-predelovalne industrije zbrati predstavniki nekaterih republiških odborov, republiškega sveta ZSS, republiškega sekretariata za delo, skupščin občine Maribor in Žalec in drugi. Razpravljali so o družbenoekonomskem položaju delavcev, ki so zaposleni pri zasebnih kmetijskih proizvajalcih, poleg tega pa so obravnavali tudi teze za kolektivno pogodbo o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci, ki jo bosta podpisala republiški odbor sindikata delavcev kmetijstva in živil-sko-predelovalne industrije ter Zadružna zveza Slovenije.
Doslej temu' vprašanju v naši družbi nism® posvečali veliko pozornosti, toda zdajšnje razmere in predvsem preusmerjanje kmetij tudi na področju turizma nas siti k temu, da uredimo status delavcev pri zasebnih kmetoval; cih. Teh delavcev je bilo predlani 333 in lani 309. Gre v veliki večini primerov za ostarele in marsikje tudi prizadete osebe, ki doslej niso uživale nobenih pravic iz minulega dela. S kolektivno pogodbo pa želimo urediti tudi d®; lovne in življenjske razmere tistih delavcev, ki se bodo kot gospodarski pomočniki zaposlovati na kmetijah, ki se turistično in tržno usmerjajo.

r
I
P° SPREJEMU protimanjšinskih zakonov v avstrijskem
£>
f
a
e
r
i
j
5
Delavci iz drugih republik v slovenskem gospodarstvu
ne(^avn^m ie izšla publikacija Javno mnenje št. 56 - „Delavci iz drugih cent ^ v slovenskem gospodarstvu in Ljubljani". V tej publikaciji Raziskovalni er za samoupravljanje RS ZS Slovenije objavlja izsledke raziskave, katere lz en je bil osvetliti aktualni družbeni, ekonomski in socialni položaj delavcev Zdrkih republik, ki delajo v slovenskem gospodarstvu. Gre zlasti za vprašanja, cjj Slovan ja, delovne migracije, naseljevanja in procesov samoupravne integra-stra StevHnlll delavcev, ki so prišli v Slovenijo na delo. Ne bo odveč, če tudi na neh DE opozorimo na nekatere ugotovitve iz te raziskave.
te?BENl 1N EKONOMSKI OKVI-'MIGRACIJE V SLOVENIJO
dn^M^'za zaposlovanja delavcev iz $ani rePublik v Sloveniji zahteva ne
malho poljedelsko proizvodnjo. Še naprej pa lahko pričakujemo, da bo udeležba kmečkega prebivalstva padala. V primerjavi z drugimi jugoslovanskimi
Drfh° u8°tavljanje bistvenih motivov področji je udeležba kmečkega v preboda delavcev iz dragih republik v bivalstvu Slovenije izrazito majhna in
^OVeniirv -------ip talrn naša rpmihliVa v Vvalitr>trtr»r\-
podijo, usmerjenosti njihove za-fe.tjltve> panoge in dejavnosti, kjer se 2jv,. zaposlujejo, njihovih delovnih in t^lenjskih razmer, temveč tudi kri-en oris družbenega in gospodarske-Gm rOStora> v katerega se vključujejo.
za ugotavljanje tistih značilnosti v vzr X6. Procesih Slovenije, ki po-del a^° vse pomembnejši priliv novih avcev s področij zunaj Slovenije.
KATERE SO TE ZNAČILNOSTI?
ven.aJPrej velja ugotoviti, daje za Slo-j 1)° značUen izredno hiter proces »lit ®rar'zac*je- Sestav prebivalstva se teJ° sPreminja v prid sekundarnega in jp *arnega sektorja ter na škodo pri-Dri™e8a poljedelstva. O tem zgovorno UH ,aP0(iatek, daje znašala leta 1953 skif eZ^a kmečkega prebivalstva v 40	prebivalstvu Slovenije
l97,i ’ (^vajset let pozneje, torej leta '4> pa le še 18,0 %.
jp atališča zaposlovanja je to po-Svni 00 zato> ker prihaja Slovenija v S|Jern razvoju do tiste točke, ki že hada? ne more zadostiti potrebam po 3niein zaposlovanju z rezervami,
^ej,0. kmečkim prebivalstvom. značilnih sprememb. Povečuje se" ude-uim-13 kmečka področja že sama ležba delavcev, zaposlenih v industriji ^uajo dovolj delovnih moči za nor- in v storitvenih dejavnostih, relativno
je tako naša republika v kvalitetno povsem drugačnem položaju.
Naslednja značilnost je starostna struktura slovenskega prebivalstva. Slovensko prebivalstvo je vse starejše. Na eni strani je to posledica vse daljše življenjske dobe - od leta 1948 do leta 1971 se je poprečna življenjska doba pri moških povečala z 59 na 65 let, pri ženskah pa s 65 na 72 let. To je vsekakor posledica izrazite rasti življenjskega standarda, razvitejšega zdravstvenega varstva in tudi sicer ugodnejših delovnih in življenjskih razmer.
Na drugi strani pa je za Slovenijo značilen nizek naraven prirastek. Le-ta znaša za obdobje 1948—1971 samo 0,8 %, medtem ko znaša v tem času prirastek 1,1 %.
Udeležba starostnih skupin v prebivalstvu, ki kažejo strukturne značilnosti, je prav tako značilna: leta 1948 je udeležba generacij, mlajših od 19 let, znašala 38,5 %, tistih, ki so bili stari več kot 60 let, pa 10,9 %. Leta 1971 se zniža udeležba prvih na 33,0 %, drugih pa naraste že na 14,9 %. Tudi v zaposlenosti prihaja do
TOZD DELAVSKA ENOTNOST
objavlja za nedoločen čas prosti delovni mesti:
1.	KOMERCIALISTA v komercialnem oddelku
2.	KOMERCIALNEGA REFERENTA v komercialnem oddelku
POGOJI:
ad 1 — višja ali srednja izobrazba komercialne smeri ad 2 — srednja izobrazba komercialne smeri in dve leti delovnih izkušenj in obvezno znanje strojepisja.
Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu.
Objava velja do zasedbe delovnega mesta.
Kandidati naj svoje vloge pošljejo na naslov: Izvršilni odbor TOZD Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4.
pa upada udeležba zaposlenih v negospodarskem sektorju in v družbenem poljedelskem sektorju.
Pri tem velja pripomniti, da je Slovenija v strukturi zaposlenosti v obdobju hitrega razvoja industrije. Toda če jo primerjamo z industrijsko razvitimi državami, je še vedno daleč od tiste ravni, ki jo imenujejo ,,postindu-strijsko“, ko je število zaposlenih v industriji in poljedelstvu skupaj manjše od skupnega števila zaposlenih v terciarnem in zaposlenih v terciarnem in
Med delovnimi programi, kjer je posebej rasla zaposlenost, velja omeniti zlasti gradbeništvo, trgovino in gostinstvo in nekatere industrijske panoge. Vsem je skupno to, da gre za zaposlovanje na delovnih mestih, ki zahtevajo nizke kvalifikacije. Pred nami je torej na eni strani hitra-rast zaposlenosti — ekstenzivnost, na drugi pa nekvalitetno zaposlovanje, kije posledica že dlje očitne premalo sodobno usmerjene investicijske dejavnosti - uvajanje nove tehnologije. Taka usmerjenost je zaostrovala potrebe po novih delavcih.
Kvalifikacijska struktura zaposlenih je morda eden najznačilnejših kazalcev. V zadnjih 10 letih prevladuje udeležba nekvalificiranih in polkvali-ficiranih delavcev. Leta 1974 je ta udeležba znašala 39,6 % in je v primerjavi z letom 1961 samo neznatno padla (leta 1961 je znašala ta udeležba
42	%). Udeležba visokokvalificiranih delavcev pada, stagnira tudi udeležba kvalificiranih. Udeležba visokostro-kovnih delavcev, tistih z visoko in višjo izobrazbo, je še naprej nizka. Tako je, denimo, bilo tega kadra v industriji Slovenije samo 18 na 100 zaposlenih.
Visoka zaposlenost žensk je za Slovenijo tista značilnost, o kateri govorijo kot o nacionalni potezi. Leta 1950 je udeležba žensk v skupni zaposlenosti znašala 34 %, predlani pa pa
43	%. Med ženskim prebivalstvom dejansko ni več „rezerv“ za novo zaposlovanje.
Neugodna struktura v odpiranju novih delovnih mest je izredno pomemben pojav, ki zasluži podrobnejšo osvetlitev. Raziskava ni ugotavljala vzročnosti nekaterih neugodnih dejstev. V raziskavi smo ostali še samo na področju zaposlovanja in ugotavljali podatke, kakšna je bila struktura investicij glede tehnološke zahtevnosti, tehnološke zahtevnosti s stališča ravni visoke produktivnosti, ki se odraža v relativnem zmanjševanju števila zaposlenih glede na proizvodne rezultate.
Naslednji podatek lahko pokaže, kaj se je v preteklem 6-letnem obdobju dogajalo v investicijski dejav-
nosti na področju slovenske industrije. Upravičena predpostavka bi bila, da bo slovenska industrija v svojih usmeritvah v modernizacijo pokazala visoko kakovost uvedene tehnologije. Podatek, da je bilo v zadnjih 14 letih 71 % proizvodnih sredstev v slovenski industriji nanovo nabavljenih, priča, da je imela ta industrija primerne pogoje za svoj razvoj. Pričakovah bi, da bo struktura investirane opreme zares modema — toda temu ni tako. Leta 1968 so bila v skupnih nabavljenih sredstvih polavtomatizirana sredstva za delo udeležene s 23,0 %, tista, ki so opredeljena kot avtomatizirana, pa z 52,4 %. Tega leta so bili stroji na ročni pogon, mehanizirano ročno orodje, stroji z ročnim oskrbovanjem udeleženi s 24,6 %. To je bilo obdobje reforme, ko je bila bistvena usmeritev na kvalitetne prvine gospodarjenja. Struktura, kot je prikazana, kaže usmeritev na visoko produktivno tehniko. V tem času prihaja do zmanjševanja stopnje zaposlovanja ob zadrževanju vrednostnih prvin proizvodnje. Obenem pa prihaja v Sloveniji prav s tem letom do značilnih tokov odliva strokovnih kadrov v tujino.
Kaj se dogaja v naslednjih šestih letih? Udeležba polavtomatov naraste na 33,5 %, avtomatov pa izrazito pade, saj znaša le še 29,4 %, obenem pa smo priče rasti manj kvalitetnih investicij: stroji na ročni pogon, mehanizirano ročno orodje in stroji z ročnim oskrbovanjem že dosegajo 37,5 %. V nasprotju zletom 1968,ko zaposlenost v naslednjih letih raste počasi, soodvisno prav od take investicijske usmeritve, zaposlenost zdaj raste izrazito hitro, mimo vseh družbeno sprejetih usmeritev.
Vidimo torej, da so v minulem obdobju v Sloveniji in njenem ekonomskem življenju značilna nekatera gibanja, ki so si v očitnem nasprotju.
V bodoče Slovenija poleg vsega ne bo mogla z lastnim prirastkom prebivalstva zagotoviti vseh potreb po delavcih.
Demografija, ki se ukvaija z analizami prebivalstva, njegove strukture, stopnjami natalitete in mortalitete je z veliko preciznostjo ugotavljala populacijska gibanja Slovenije.
Na zadnjem demografskem simpoziju Slovenije, ki je bil leta 1975, je bilo ugotovljeno naslednje: leta 1961 nastaja obdobje, ko se Slovenija začenja spreminjati iz nekoč tradicionalne dežele emigracije v deželo imigracije. To je obdobje, ko Slovenija ne more več zadovoljevati lastnih potreb po delavcih s svojim naravnim prirastkom in s prehodom predvsem mla-
dih iz kmetijstva v druge sektorje. Nadaljnji gospodarski razvoj zahteva nove delavce, zato nizek naravni prirastek začenja nadomeščati dotok delavcev iz drugih republik.
To potijujejo popisi prebivalstva. Leta 1961 je udeležba neslovenskega prebivalstva v skupnem številu prebivalstva Slovenije znašala 4,4 %. Leta 1971 pa ta odstotek naraste že na 6 %. Značilno kompaktno slovensko prebivalstvo se spreminja, in to predvsem s pritokom novih delavcev iz dragih jugoslovanskih področij. Število že doseljenih, dokončno nastanjenih prebivalcev Slovenije neslovenske narodnosti, se poveča od 70.000 v letu 1961 na 105.000 v letu 1971 (zadnji popis prebivalstva).
Demografi so pomagali tudi načrtovalcem, da so izračunali, kaj lahko ob približno enaki rasti nacionalnega dohodka pričakujemo v naslednjih petih letih — v srednjeročnem obdobju razvoja do leta 1980. Naravni prirastek prebivalstva Slovenije zagotavlja rast zaposlenosti na letni ravni 2,3 % oziroma največ 2,6 %. To pomeni, da tudi najnižja rast zaposlenosti približno 3 % ne more biti uveljavljena z lastnim prirastkom. Po predvidevanjih načrtovalcev bi morali blizu 14.000 delavcev vsako leto zaposlovati iz vrst delavcev, ki bodo prihajali iz drugih republik. Republiška skupnost za zaposlovanje je manj optimistična: sodi, da bo potrebno v naslednjih letih vsako leto zaposlovati blizu 18.000 delavcev iz dragih republik.
Pri tem je pomembno dodati, da Skupnost za zaposlovanje Slovenije ocenjuje, da bo potrebno zaposlovati predvsem nekvalificirane delavce in tiste s polkvalifikacijami, ker naj bi si večina novih generacij Slovenije z rednim šolanjem zagotovila strokovno izobrazbo in s tem tudi bolj kvalificirana delovna mesta. Tako nastaja družbeno zelo pomembno vprašanje kvalifikacijske strukture delavcev iz drugih republik.
Usmerjenost v zaposlovanje zlasti nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev iz drugih predelov Jugoslavije, njihovo usmerjanje predvsem v tiste panoge, ki so največkrat v ekonomsko slabšem položaju, manj trdna perspektiva izboljšanja materialnega položaja glede na nizke osebne dohodke, ki so za te panoge značilni, stanovanjsko vprašanje ipd., vse to prinaša s seboj probleme socialne var nosti, otežkoča integracijo itd.
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
JOŽE TAVČAR
Mnenja in stališča
PREVETRITEV SPORAZUMOV
ta nf|0Ste s^im° zahteve po izenačenih pogojih ustvaijanja dohod-teor le ponavljati, zakaj si nobena ekonomija, nobena država ne na§ e Privoščiti izenačenih pogojev ustvarjanja dohodka, pač pa je °pr {'ai°8a, da pri opredeljevanju poslovnega rezultata in še zlasti pri 4^jevanju višine osebnih dohodkov upoštevamo te pogoje. V tarir ■ aiiiu P0g°jev ustvarjanja dohodka daje osnutek zakona o ta	<^u popolnoma nove in dokaj točno opredeljene določ-
. neKat°- ek temeljne organizacije združenega dela je rezultat nje-' sPor trzne8a poslovanja, dohodkovne povezanosti prek samoupravnih s^umov o skupnem dohodku, dohodkovne povezanosti prek p0sj°aPravnih sporazumov o skupnem prihodku in ekonomičnosti
m
A
^ni. Teh samoupravnih sporazumov o skupnem dohodku in o tem r m Prihodku še ni in je to eden glavnih razlogov, da je dohodek 'j (0{ e jne organizacije združenega dela bolj knjigovodska kategorija ; p.£ ,?a 'ključno rezultat tekočega in minulega dela delavcev temelj-
,oi
in Dr8auizacije združenega dela. Vse družbene primerjave, statistika sam°upravni sporazumi pa imajo v svojem izhodišču do-V* temeljne organizacije združenega dela tak, kakršen danes je. tat *1113 dohodka je odvisna tudi od ukrepov gospodarskega sistema taerim Car'nska politika, zunanjetrgovinska politika, davčni sistem, Ofg^^monetami sistem, politika cen in bržčas še kaj. Za prometne 1,‘^je je značilno, da je vpliv gospodarskega sistema pri njih met‘Vno .močnejši kot v marsikateri drugi dejavnosti, ker so pro-sest e dejavnosti bodisi posebnega družbenega pomena ali pa sodijo v ne (p mtaastrukturnih objektov. Poleg tega so to kapitalno intenziv-mu elavnosti in se lahko najmanjša sprememba v gospodarskem siste-tešu’• ° 0stro odraža na višini dohodka. Tudi teh problemov ne p/J0.panožni samoupravni sporazumi o razporejanju dohodka, poslo^ uP°števajo, ko udeleženci med seboj primeijajo rezultate
Poleg problematike gospodarskega sistema nasploh je za slovenske prometne organizacije značilno, daje njihovo poslovanje otežkočeno še zaradi neurejenih poslovnih in dohodkovnih odnosov med prometnimi organizacijami iste dejavnosti v Jugoslaviji in med prometnimi dejavnostmi. Zaradi tega je nujno, da je pobudnik razreševanja teh problemov svet za promet v Zvezi sindikatov Jugoslavije. Naj omenimo samo nekaj teh vprašanj:
—	pri sklepanju zunanjetrgovinskih poslov naj bi upoštevali tudi, kdo bo prevoznik, denimo, ali bomo naše blago izvažali z ladjami pod jugoslovansko zastavo ali pod tujo zastavo; tuje države v takih primerih ponavadi ščitijo domačega prevoznika;
—	k odločanju o zračnih linijah in pristajanju tujih letal na naših letališčih je potrebno v večji meri pritegniti tudi letališko dejavnost in ne le pretežno zračni promet, kjer še vedno prevladuje politika JAT;
—	v investiranje infrastrukturnih prometnih podjetij je potrebno v večji meri pritegniti špedftersko in pretovomo skladiščno dejavnost, ker sta to dejavnosti, ki opravljata del celotne prometne storitve;
—	pri politiki zaposlovanja naših delavcev v tujini (denimo pomorščakov) bi morali upoštevati, kdo je ta kader izšolal oziroma čigavo minulo delo pretvarjajo v dobiček tuji delodajalci, še zlasti so ti odnosi boleči in se odražajo na dohodku, če šolanje kadrov predvsem bremeni eno gospodarsko dejavnost ali celo eno organizacijo združenega dela (to v mnogočem velja za Splošno plovbo Piran).
Pri sprejemanju panožnih samoupravnih sporazumov je bila težnja, naj bi model razporejanja dohodka v poprečju deloval tako, da bi za dejavnost udeležencev samoupravnega sporazuma zagotavljal uresničitev delitvenih razmerij, kot so bila sprejeta s tekočo ekonomsko politiko. Zaradi razlogov, ki smo jih že navedli in zaradi večjega zvišanja življenjskih stroškov kot smo predvidevali, je skoraj polovica
udeležencev samoupravnih sporazumov razporedila za osebne dohodke več, kot smo načrtovali glede na povišanje dohodka; po drugi strani pa le toliko več, da so ohranili raven realnih osebnih dohodkov; v poprečju slovenskega gospodarstva pa niti toliko ne. Glede na to, da mnogi udeleženci za letos predvidevajo še nižje povečanje dohodka, se zastavlja vprašanje, kako razumeti letošnjo ekonomsko politiko in republiški družbeni dogovor o razporejanju dohodka. Predvsem je sporna dinamika osebnih dohodkov, če je produktivnost nižja od predvidene, povečanje dohodka pa ne omogoča ohranitve realnih osebnih dohodkov, ne da bi bila prizadeta sredstva za razširjeno reprodukcijo. Čeprav je ta problem bolj občutljiv v dejavnostih oziroma v organizacijah združenega dela, ki imajo podpoprečne osebne dohodke v OZD, pričakujejo, da bodo podpisniki republiškega družbenega dogovora posredovali oceno o letošnjih gospodarskih razmerah in na podlagi polletnih podatkov kritično ocenili dinamiko osebnih dohodkov po posameznih dejavnostih ter ocenili, ali je v skladu z našo letošnjo ekonomsko politiko tudi padec realnih osebnih dohodkov; če je, za koliko in kje oziroma kdaj? Težko je namreč pričakovati, da bodo udeleženci samoupravnih sporazumov določili tak model razporejanja dohodka, ki bi v poprečju dejavnosti pomenil nižje realne osebne dohodke kot v minulem obdobju. Čeprav letošnja ekonomska .politika ne predvideva nižjih realnih osebnih dohodkov, temveč njihovo počasnejšo rast glede na produktivnost dela, bi nekateri morali, upoštevaje možnost povečanega dohodka, planirati padec realnih osebnih dohodkov. To kažejo tudi rezultati minulega leta, zaradi česar so modele samoupravnih sporazumov prilagodili ohranitvi realnih osebnih dohodkov, ne pa počasnejši dinamiki osebnih dohodkov kot dohodka.
(NADALJEVANJE PRIHODNJIČ) MAJDA BUDA
OKROGLA MIZA V PROMETNI SEKCIJI ŽTP LJUBLJANA
VLAK PELJE - KDO BO KRIL STROŠKE?
Osnutek zakona o združenem delu daje možnosti za ureditev družbenoekonomskega položaja delavcev v železniškem gospodarstvu in panoge kot celote. Treba bo sprejeti še nekaj sistemskih ukrepov in predvsem posvetiti več pozornosti samoupravnemu sporazumevanju v SIS
Prometna sekcija Ljubljana oziroma delavci, ki so zaposlem v tej temeljni organizaciji združenega dela Železniško transportnega podjetja Ljubljana, ni bila po naključju izbrana za pripravo problemske razprave o osnutku zakona o združenem delu. Če poskušamo navesti glavne razloge za javno razpravo prav v tej temeljni organizaciji, moramo med njimi omeniti, da opravljajo ti delavci dejavnost posebnega družbenega pomena, da je »proizvodni proces14 omejen na opravljanje storitev od Jesenic do Hrastnika in od postaje Ljubljana-Šiška do Kamnika ali na 146 kilometrih železniške proge, ne nazadnje pa tudi zato, ker se povezuje v delovno organizacijo, sestavljeno organizacijo in v poslovno skupnost oziroma zvezo jugoslovanskih železnic.
Prva stvar, na katero je bil pozoren vsak, ki se je udeležil problemske razprave, je urejanje dohodkovnih odnosov. V nekem smislu gre za že mnogokrat načete posebnosti pri pridobivanju in razporejanju dohodka v železniškem gospodarstvu, vendar še vedno za v marsičem nedorečene rešitve, čeprav so temeljni odnosi jasno zapisani, že v ustavi in tudi v osnutku zakona o združenem delu. Vseh vprašanj, ki so povezana z družbenoekonomskim položajem delavca in njegove temeljne organizacije v železniškem gospodarstvu, pa očitno tudi ne bo mogoče rešiti na hitro. V prizadevanju za njihovo ureditev bo treba vložiti še veliko strokovnega in političnega dela in morda — če poskušamo povzeti misel nekaterih razpravljavcev - tudi več razumevanja, strpnosti in odgovornost; pri samoupravnem odločanju.
Značilnost železniškega gospodarstva kot dejavnosti posebnega družbenega pomena je v tem, da pri poslovanju delavci ne ustvarjajo celotnega dohodka po tržnih zakonitostih, skupni prihodek ustvarjajo v svobodni menjavi dela. Pri ustvarjanju dela dohodka pa vendarle moramo priznati vpliv tržnih zakonitosti. Brez pomena bi bilo sedaj razmišljati o tem, kateri del cene oziroma dohodka je nastal po tržnih zakonih, torej na osnovi ponudbe in povpraševanja in tudi na osnovi konkurenčnega boja med različnimi panogami v prometu.
Očitno pa je, da sedanja cena ne ustreza prispevku železničarjev k družbenemu proizvodu, kajti pogoji za pridobivanje dohodka, kot je dejal eden od razpravljavcev, niso usklajeni s pogoji drugih prometnih panog. V tem je tudi razlog, da je ekonomski položaj železnice slabši, ustavna pravica delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela v železniškem gospodarstvu, da sami odločajo o pridobivanju in razporejanju dohodka, pa omgena zavoljo neurejenih temeljnih pogojev gospodarjenja. Zaradi širših družbenih interesov cene 'železniških prevozov niso tako visoke, da bi delavcem v tem delu našega gospodarstva zagotavljale normalno poslovanje. Ne nazadnje, železničarji so morali doslej kriti vse stroške prometne infrastrukture, obnove, vzdrževanjm prog, signalno-varnostnih naprav.
voznega in napajalnega omrežja itd. Vsi ti stroški pa znašajo 30 odstotkov vseh stroškov v poslovanju. Druge panoge prometa niso obremenjene s tolikšnimi stroški!
Prav zato je pri urejanju pogojev za gospodarjenje potrebno iskati vire za pridobivanje dohodka tudi v svobodni menjavi dela. V celotnem dohodku bo bržčas svobodna menjava predstavljala tisto pot, po kateri bo železnica zagotavljala sredstva za razširjeno reprodukcijo. Preprosteje rečeno, delavci v drugih temeljnih organizacijah naj bi združevali sredstva za razvoj — seveda na osnovi dogovorjenih načrtov in finančnih projekcij — te nujno potrebne družbene dejavnosti.
Pa še za en vir dohodka gre, ki ne nastaja na osnovi že omenjenih dveh temeljnih virov za pridobivanje dohodka, to je možnost, ki jo ponuja osnutek zakona o združenem delu. Gre za kompenzacije za pokrivanje izpadlih transportnih dohodkov po poti samoupravnega sporazumevanja.
Ob tem pa smo že gri temi, ki je bila še do nedavna hudo „vroča ■ Gre za delovanje samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet, bhstala je kot prva taka skupnost v Jugoslaviji in lahko rečemo, da je v njenem nastajanju sodelovalo zelo veliko število delavcev iz gospodarstva, družbenopolitičnih delavcev in tudi železničarjev. Zastavlja pa se vprašanje, kako so se v zboru izvajalcev in uporabnikov opredeljevali za rešitve, kako je deloval delegatski sistem in ne nazadnje, zakaj mnogo temeljnih organizacij združenega dela ni podpisalo samoupravnega sporazuma za kritje izpada transportnih dohodkov in za modernizacijo železnice in luke. Predsednik republiškega odbora sindikata delavcev prometa in zvez Ivo Slamnik je v svoji razpravi kritično ugotovil, da tam, v tistih okoljih, kjer so se družbenopolitične orga-niacije in vodilni delavci temeljito pripravili na akcijo, tudi ni bilo posebnih težav. Med vzroki za neuspeh je omenil, da delavcem v združenem delu marsikaj nismo znali povedati, kaj pomeni ta akcija za razvoj železniškega gospodarstva in za družbo kot celoto.
Sicer pa je kljub kratki življenjski dobi samoupravna interesna skupnost v svojem delovanju pokazala, daje takšno urejanje odnosov za dejavnosti posebnega družbenega pomena v prihodnje edina možna pot za obvladovanje stihijnosti tržnih zakonitosti in za urejanje pogojev pri pridobivanjih in razporejanjih dohodka v dejavnostih posebnega družbenega pomena. Oba zbora v skupščini — zbor izvajalcev in zbor uporabnikov — sta enakopravno odločala in marsikdaj je prišlo tudi do usklajevalnih postopkov, kjer so se nato lahko stvari temeljiteje obrazložile in razjasnile. Žal pa je razprava za okroglo mizo premalo osvetlila razvitost delegatskih odnosov v samoupravni interesni skupnosti in s tem uveljavljanje interesov delavcev na železnici in v gospodarstvu.
M. HORVAT

k
ZDRUŽENO DELO
Karikatura: M. Alaševič J
V PUŠČAVI, MOKRONOŠKI TEMELJNI ORGANIZACIJI GOZDNEGA GOSPODARSTVA BREŽICE, SE DELAVCI NE STRINJAJO S STALIŠČEM ZBORA KOMUNISTOV, PO KATEREM NAJ BI VSE TOZD V GOZDNIH OBRATIH ZDRUŽILI V E_NO
Samouprava s pomembno napako
Minuli teden sem na straneh našega lista pisal o zboru komunistov brežiškega Gozdnega gospodarstva, na katerem so sprejeli predlog, naj bi šest temeljnih organizacij v družbenem gozdarstvu (v Brežicah, Kostanjevici, Mokronogu, Radečah, Senovem in v Sevnici) združili v eno TOZD. Povedal sem tudi, kako so ta predlog utemeljili; predvsem pa sem opozoril, da tako pomembnih sklepov ne bi kazalo sprejemati, dokler ne preučijo vse svoje dosedanje samoupravne prakse.
Na zbor komunistov brežiškega gozdnega gospodarstva so komunisti prišli s težnjo po hitri reorganizaciji, po spremembah, ki naj bi jim čimprej prinesle obilo sadov. Njihovo geslo — ni časa za odlašanje — tolikanj utemeljeno in razumljivo zavoljo težav, o katerih sem podrobno govoril v prejšnji številki našega lista, pa ni temeljilo na analizi njihove dosedanje samoupravne prakse.
Zapisal sem:
„Zelo slabo bi bilo, če bi poiskali izhod iz vseh težav (ki res niso majhne) v ukinjanju temeljnih organizacij. Bo zaradi tega kaj več skupnega dohodka? Bodo zavoljo tega kaj bolje gospodarili in poslovali (še zlasti to velja za Žago v Sevnici, ki ima večno izgubo? ) Bo imel delavec kaj več veljave pri odločanju o porabi dinarja, ki ga je ustvaril na svojem delovnem mestu, v obratu in v temeljni organizaciji? V skupno blagajno ene same temeljne organizacije bo prišlo prav toliko dinarjev, kot so jih prigospodarili v dosedanjih temeljnih organizacijah — če bodo tako gospodarili in poslovali kot doslej.11
Proti predlogu komisije, ki jo je imenoval direktor delovne organizacije — po sklepu zbora delegatov - je glasoval le en komunist.
Pred dnevi sem ga obiskal.
ZAKAJ NE BI GOVORILI O RESNIČNIH PROBLEMIH DELAVSKE SAMOUPRAVE
Dominik Gimpelj je vodja gozdnega obrata (direktor TOZD) v Puščavi pri Mokronogu. Na zboru komunistov brežiškega gozdnega gospodarstva je med drugim dejal:
,.Predlog o bodoči samoupravni organiziranosti, ki predvideva odpravo temeljnih organizacij v obratih gozdnega gospodarstva, ugotavlja, da sedanja samoupravna organizacija ni v celoti zaživela Ta ugotovitev drži, vendar ne tako, kot je bilo napisano. Problemov niso povzročile temeljne organizacije, pač pa neupoštevanje zakonov, ki smo si jih sami zapisali, torej samoupravnih aktov. Skupne službe so si našo novo organiziranost po svoje razlagale in za vse tisto, kar smo doslej delali po starem in v čemer nismo upoštevali novega, torej inter-
nih aktov, so v dobršni meri krivi ljudje iz uprave podjetja. Prevelika razdrobljenost in neenak ekonomski položaj temeljnih organizacij ne moreta biti vzrok za spremembo samoupravne organiziranosti. Ustava in osnutek zakona o združenem delu terjata, da imajo delavci pravico in dolžnost, poudarjam, tudi dolžnost, če izpolnjujejo pogoje, da se samoupravno organizirajo. Iz analize, o kateri danes govorimo, pa ni moč ugotoviti, da bi bila katerakoli sedanja temeljna organizacija nepotrebna oziroma da ne bi več mogla delovati.11
Te njegove misli so mi potrdili tudi nekateri tovariši v trebanjski občini, ki vedo, za kaj pri vsej tej zadevi gre.
PA VENDARLE IMAJO PRAV
Nace Dežman, predsednik občinskega sindikalnega sveta in načelnik za gospodarstvo v občini Trebnje, je trdno prepričan, da so avtorji predloga o ukinjanju temeljnih organizacij pozabili na samoupravo ali pa se zanjo sploh niso zanimali.
„Ni nobenega razloga, da se o vseh problemih, ki zadevajo Gozdno gospodarstvo Brežice, ne bi mogli pogovoriti po samoupravni poti. Njihov predlog o odpravi temeljnih organizacij v gozdarstvu po mojem (in takšno je stališče vseh trebanjskih družbenopolitičnih organizacij) nasprotuje zahtevam zakona o združenem delu. Ne vem, zakaj ne bi o tej zadevi spregovorili predvsem njihovi samoupravljavci, ki jih težave na tem področju najbolj prizadevno; ne vem, zakaj niso poprej, pred dokončnim predlogom komisije, vprašali za mnenje svoje samo upravne d elovne kolektive in družbenopolitične organizacije v krajih, kjer delujejo temeljne organizacije. Nas nihče ni vključil v to razpravo in, kot sem slišal, tudi sindikatov v drugih občinah ne. Ni razloga, da se to njihovo prizadevanje ne bi uveljavilo po samoupravni poti. Se pravi, če so ob ustanovitvi temeljnih organizacij res naredili napake, potem naj ugotovijo, kaj je v njihovi samoupravi slabega in kaj bi bilo treba storiti, da bi se bolje organizirali. To naj zapišejo, ne pa da ponavljajo ugotovitve, da so preveč razdrobljeni in da bo združitev temeljnih organizacij na področju družbenega gozdarstva rešila vse probleme. Sploh pa bi morali najprej ugotoviti, zakaj doslej niso spoštovali svojih lastnih zakonov, ki so jih zapisali v sporazum o združitvi.11
' KJE JE DENAR,
KI SO GA USTVARILI DELAVCI?
Rozi Flisarje predsednica delavskega sveta v Puščavi in vodja delegacije v zboru delegatov (centralnem delavskem sve-
tu) organizacije združen6!’3 dela. Iz njene pripovedi lah^0 razberemo, da je uprava ^ žiškega gozdnega gospodarstva že nekaj časa nezakonito razp°' lagala s sredstvi, ki so jih ustva-rili v temeljnih organizacijah.
»Predlani smo v Puščav* ustvarili 47 milijonov dinaijev poslovnega sklada, ki je nenad°' ^ ma izginil in zdaj sploh ne vemo. kje je. Pravijo, da so ga dali za kritje izgub Žage v Se'" niči. Toda o tem nihče izn*6 nas ni podpisal nikakršnih s3' moupravnih sporazumov al> kakšnih drugih aktov. Ne vem°! ali gre za posojilo ali za daril0.
Iz Brežic nam doslej niso spor0' čili, kam so dali naš denar. kih primerov je obilo. Naše p1*' pombe, da bi morali spoštovat* samoupravni sporazum, obravnavajo kot napad na celovit08* podjetja. O teh zahtevah, tor6) o sedanji samoupravi, bi se m0 rali pošteno pogovoriti, naredit' bi morali takšno analizo, kotj0 delajo ob razpravi o osnutku zakona o združenem delu v drugih podjetjih, šele potem pa b' lahko govorili o zmanjšanju ali povečanju števila temeljni!* organizacij.11
Še so možnosti, da bi spoznali bistvo problema. Komunistom v GG Brežice ne kaže odrekati dobrih teženj in želja, k0 so se odločili za novo sam0' upravno organizacijo; vendar sami priznavajo, da bi bilo b°!j prav, če bi o teh zadevah naprel temeljito spregovorili delavciv temeljnih organizacijah; ta p0* pa je, kot so rekli na zboru, pr6-dolga.
Nekaj dni kasneje so njihov* predstavniki prišli na razgovor ^ inž. Ivanu Kukovcu, sekretarj0 republiškega sveta ZSS za samoupravljanje, ki jim je že v Slivnici skušal pomagati pri iskanju najboljše rešitve, pa njegov'* 1* predlogov — kdove zakaj — ms° razumeli. Tudi zdaj jih niso-Ivan Kukovec jim je predlagal' naj najprej skrbno preučijo svojo dosedanjo prakso, ugotovij0’ kaj je v njen dobrega ali slabeg3’ potlej pa naj se samoupravo0 organizirajo tako, da bodo lahko delavci odločilno vplivali113 proizvodnjo in na vse dohodkovne odnose.
Res ne bi mogel reči, da 80 razumeli, kaj jim je svetoval.
Pred dnevi so namreč sklical* svet ZK Gozdnega gospodarstva Brežice in k vabilu na sejo dodali nov predlog o samoupravni organiziranosti, v katerem s° vso gozdno dejavnost v družbenem sektorju združili v dve temeljni organizaciji. Koga naj h* združili v prvo in koga v drug0 ter zakaj naj bi bili le dve, nis° povedali Še zlasti pa niso spregovorili o svojih dos-danjih samoupravnih izkušnjah.
V prihodnjih dneh bodo govorili o tej zadevi na zborih delovnih ljudi in ne bi bilo napaL če bi vsaj takrat njihova partij3 vedela, kaj hoče.	J
JANEZ VOLK-

24. julija 1976
stran
EB
v središču pozornosti
na obisku pri republiškem družbenem
PRAVOBRANILCU SAMOUPRAVLJANJA
Ne policaj ne politični komisar
O delu družbenih pravobranilcev samoupravljanja govorita republiški pravobranilec samoupravljanja Vinko Kastelic in njegova pomočnica Silva Bauman — Cencič
Samoupravljanje je življenje. Ce pravimo tako, potem ie to tudi gospodarjenje, odlo-^nje in planiranje nadaljnjega ^zvoja družbenoekonomskih Vnosov in proizvajalnih sil. Osnovno in temeljno hotenje lahko strnili takole: z razvijem in poglabljanjem samoupravljanja želimo osvobo-'Uti človeka in delo.
Priznati pa moramo, da se v naši družbi srečujemo s stal-nlni ..konfliktom" med družino teorijo in prakso; toda P^v to je v nekem smislu i motor nadaljnjega razvoja in < Poglabljanja samoupravnih odnosov. V sedanji družbeni Preobrazbi, ko soočamo dose-danje samoupravne rešitve z določili ustave in osnutka zagona o združenem delu; to Postaja še posebej očitno.
Za marsikoga je institucija družbenega pravobranilca sa-moupravljanja še vedno dvom-tjivega pomena, čeprav se je 1 Porodila kot izraz nuje. Pa ne zato, da bi postala državni policaj ali politični komisar, j, kot včasih nekateri želijo diskreditirati vlogo druž-benega pravobranilca samo-upravljanja, temveč da budno skrbi za urejanje samoupravnih razmerij, kot so zapisana v ustavi.
Ze leto dni je minilo, odkar ie bil v republiški skupščini sPrejet zakon o družbenem Pravobranilcu samouprav-Ijanja. Kako so organizirani, kaj so v minulem letu urejali rt111 s katerimi problemi so se f uajveč ukvarjali — to so bila vprašanja, Id smo jih zastavili republiškemu pravobranilcu samoupravljanja Vinku Kastelicu in njegovi pomočnici Silvi Bauman-Čenčič. 1
1	KADROVSKI
PRIMANJKLJAJ
H DE: Zakon o družbenem pravobranilcu samoupravljanja je jasen. Tudi njegova vloga in naloge. Prav gotovo Pa je učinkovita organiziranost družbenih pravobranilcev pomemben dejavnik pri uresničevanju njihove ustavne in zakonske vloge. Kakšna je zdajšnja organiziranost?
VINKO KASTELIC: V Sloveniji dela 22 družbenih pravobranilcev samoupravlj anj a in trije njihovi namestniki. Odgovorno, zahtevno in v dokajšnji meri delikatno delo opravlja v naši republiki skupaj z nami še 28 delavcev. V nekaterih okoljih pa se še vedno srečujemo s pomanjkanjem kadrov in prostorov. V Celju denimo, je en družbeni pravobranilec samoupravljanja za sedem občin, v Ljubljani prav tako eden za štiri ljub-
ljanske in dve sosednji občini. Tudi za Dolenjsko z Belo krajino je le en družbeni pravobranilec samoupravljanja.
Kaj drugega lahko rečem, kot da si moramo v bodoče še naprej prizadevati za ureditev kadrovskih in prostorskih pogojev za nemoteno delovanje naše institucije! To pa seveda je in ostaja skrb tako pristojnih skupščin občin kot tudi samih družbenih pravobranilcev.
DE: Ali bi lahko rekli, da se ljudje neradi odločajo za to delo?
VINKO KASTELIC: Vzrokov za takšno stanje je seveda več. Lahko jih iščemo tudi v pripravljenosti kadrov za to zahtevno delo, kajti opažamo, da se celo pravniki neradi odločajo zanj. Dosedanja praksa je namreč pokazala, da je potrebno vložiti v to delo obilo truda, strokovnega znanja in imeti izostren posluh za medsebojne odnose. Ob tem pa mora biti med pomembnimi značilnostmi delavca, ki se ukvarja z družbenim pravobranilstvom samoupravljanja, tudi samostojnost in samoiniciativnost.
SILVA BAUMAN-CEN-ČIČ: Delovna in politična usmeritev družbenih pravobranilcev samoupravljanja je določena v samem zakonu in tudi v mnogih dokumentih družbenopolitičnih organizacij. Če ostanem pri vzrokih, ki pogojujejo sorazmerno hude kadrovske probleme, moram poudariti, da zahteva že sama funkcija družbenega pravobranilca samoupravljanja človeka širokih razsežnosti. Biti mora samostojen, samoiniciativen in odgovoren.
Po drugi strani pa je ta funkcija tudi izzivalna, kajti družbeni pravobranilec samoupravljanja mora orati ledino v mnogih delovnih okoljih, saj še vedno nimamo urejene samoupravne zakonodaje in nimamo kdo ve koliko izkustvenih spoznanj. Dosedanje delo je pokazalo, daje za delo družbenega pravobranilca samoupravljanja značilno raziskovanje samoupravnih odnosov; po drugi strani je družbeni pravobranilec samoupravljanja eden tistih, ki morajo nenehno vztrajati pri sprejetih samoupravnih načelih. Prav v tem vidim za samoiniciativnega človeka izzivalnost funkcije družbenega pravobranilca samoupravljanja. Ib se izraža še bolj v tem, da mora pravobranilec samoupravljanja svoje poglede in družbeno sprejeta stališča soočati z realnimi razmerami, možnostmi in odnosi v okolju, ki ga obravnava. Verjetno
bi morali dati priložnost za zaposlitev na teh delovnih mestih v večji meri mlajšim delavcem, ki se želijo odgovorno poglabljati v samoupravne odnose v vseh delovnih okoljih.
KOMU NE
USTREZA DRUŽBENI PRAVOBRANILEC
SAMOUPRAVLJANJA
DE: S katerimi ovirami ste se srečevali v enoletnem delu?
VINKO KASTELIC: Problemov' ni bilo malo in jih tudi ne bo, kajti v mnogih delovnih okoljih razumejo samoupravljanje kot izključno pravico temeljne organizacije združenega dela; gre za tisto logiko, po kateri temeljna organizacija ustvarja dohodek, zato se nihče nima pravice vmešavati v to, kako delovna skupnost gospodari s tem dohodkom. Gre torej za ostanke podjetniškega in skupinsko lastninskega delovanja, s čimer smo se v preteklosti tako pogosto srečevali.
V takih primerih skušajo družbene pravobranilce samoupravljanja pridobiti ter jih narediti za zaščitnike tako razmišljajočih delovnih skupnosti in take logike v procesu gospodarjenja. In ker pravobranilec na to ne pristane, ga želijo onemogočiti s poimenovanjem', kot je ..družbeni ko-misar“, ki nekaj po zakonu ureja, vendar pa njihovih interesov ne upošteva, temveč nastopa kot podaljšana roka države. K temu so precej prispevala tudi sredstva javnega obveščanja, kajti vse prepogosto so poročala o delu družbenih pravobranilcev samoupravljanja v stilu: rešuje to in to zadevo. Temu pa še zdaleč ni tako, kajti družbeni pravobranilec samoupravljanja ne rešuje ničesar, temveč daje le pobude, predlaga in najprej po normalnem postopku prek samoupravnih organov v OZD poskuša razrešiti sporno vprašanje. Če v takem postopku zadeva ni urejena, če rešitev ni v skladu z družbenimi zahtevami, ki pa so povsem jasne, je pravobranilec samoupravljanja seveda prisiljen, da problematične zadeve posreduje samoupravnim sodiščem in skupščinam družbenopolitičnih skupnosti.
Pa tudi delavci pogosto ne pojmi jej o pravilno vloge družbenega pravobranilca samoupravljanja, tako prihajajo k pravobranilcem samoupravljanja delavci ali skupine delavcev, se pritožujejo nad razmerami, toda celo v primerih, ko so njihove izjave podrobno dokumentirane, nočejo, da bi drugi zvedeli za njihov obisk
pri družbenem pravobranilcu samoupravljanja. Nič čudnega zato, da po navadi prav v takih primerih lete ne posameznika, ki se pritožuje, očitki nelojalnosti, družbenemu pravobranilcu pa očitek, da posega v notranje zadeve kolektiva in podobno.
DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE MORAJO BDETI NAD SAMOUPRAVLJANJEM
DE: Prav v teh primerih imajo zelo pomembno nalogo družbenopolitične organizacije. Kako sodelujete z njimi?
SILVA BAUMAN: Že sam zakon zahteva tesno sodelovanje med družbenimi pravobranilci samoupravljanja in družbenopolitičnimi organizacijami ne glede na raven organiziranosti. Prepričana sem, da zadev danes ni mogoče reševati le po pravni poti, temveč da je tudi v praksi treba spreminjati odnose. Pri tem se moramo zavedati, da naše samoupravno pravo šele nastaja. Zato je še kako pomembno, da vse temeljne samoupravne odločitve nastajajo v tvornem sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami. V tem vidim poroštvo za kakovostno spreminjanje in poglabljanje samoupravnih odnosov ter za uveljavljanje in spoštovanje samoupravnih splošnih aktov.
DE: Kateri vsebinski problemi so bili v ospredju pri enoletnem delu družbenih pravobranilcev samoupravljanja:
VINKO KASTELIC: Sprva smo se največ ubadali z zaščito delavcev in njihovih pravic iz medsebojnih razmerij v združenem delu. Bilo je precej primerov pomanjkljivega reševanja stanovanj-skih vprašanj, v organizacijah združenega dela. Tudi s številnimi pomanjkljivostmi pri delitvi dohodka in osebnih dohodkov smo se srečevali.
Letos pa prihajajo v ospredje problemi, ki so povezani z varstvom družbene lastnine. Na to nas je še posebej opozorila republiška skupščina. Naj omenim le nekaj primerov: ko ocenjujemo pogodbe o vlaganjih tujega kapitala v naše organizacije združenega dela, ugotavljamo, da so premalo strokovno pripravljene, saj ni malo pri merov, ko tigi partnerji „vle-čejo“ pri skupnih naložbah več dobička, kot pa ustreza obsegu kapitala, ki so ga vložili. Sama intervencija družbenih pravobranilcev je v takih primerih sicer potrebna,
vendar pa gre za odpravo posledic, na pa vzrokov. Zato menim, da bi morali pri gospodarski zbornici organizirati posebno službo, ki bi stalno spremljala pripravo pogodb o skupnih vlaganjih, svetovala in tudi opozarjala delovne kolektive na morebitne pomanjkljivosti.
Srečujemo se tudi z umetnim ustvarjanjem problemov na področju samoupravljanja in pri odločanju o skupnih naložbah. Marsikje vodilni delavci razlagajo, da je v pogodbi zapisano, kdo odloča o temeljnih vprašanjih gospo-daijenja, torej o poslovni politiki in drugem, in da pri tem samouprava nima kaj opraviti. Takšno mnenje in praksa, ko poslovni mešani odbori odločajo o zelo pomembnih stvareh, je v nasprotju z našimi družbenimi prizadevanji. Čeprav v pogodbah tako piše, pa člani poslovnih odborov ne morejo odločati o takih vprašanjih, ne da bi poprej verificirali svoja stališča, v samoupravnih organih ali neposredno na zborih delavcev.
V zadnjem času se srečujemo tudi z nespoštovanjem družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Družbeni pravobranilci samoupravljanja bodo intervenirali povsod tam, kjer gre za resnično izigravanje družbenih dogovorov. Zahtevali bomo, da delovni kolektivi, ki ne spoštujejo dogovorov, vrnejo sredstva. Zahtevali bomo tudi večjo odgovornost komisij za spremljanje izvajanja teh samoupravnih sporazumov.
Precejšen problem je v upravljanju z družbenimi sredstvi v samoupravnih interesnih skupnostih. Ker delegatski sistem še ni zaživel, se srečujemo s pojavi, ko si izvršilni organi ali tudi posamezniki -gre za objektivno pomemben vpliv pri odločanju — prilaščajo pravico odločati o sredstvih. Zavoljo nerazvitih delegatskih odnosov pa se kaj lahko primeri, da se bodo v samoupravnih interesnih skupnostih formirale skupine ljudi, ki bodo lahko neodgovorno ravnale z družbenimi sredstvi in se tako razvijale v centre odtujene moči. Dokaz, da res preti ta nevarnost, so vsi tisti primeri, ko samoupravne interesne skupnosti še vedno financirajo institucije, ne pa njihovih delovnih programov. Celo to se dogaja, da imajo posamezniki odločilen vpliv na odločanje o investicijah, čeprav gre za izključno pristojnost delegatov, in ne izvršilnih odborov.
DE: Vse to sodi tudi v pri-
stojnost delavske kontrole v organizacijah združenega dela. Kako sodelujete s temi organi?
SILVA BAUMAN-ČEN-ČIČ: Moram povedati, da smo v zadnjem času družbeni pravobranilci samoupravljanja opravili pomembno delo pri usposabljanju članov samoupravne delavske kontrole. Organi samoupravne delavske kontrole so del samoupravnega sistema v temeljnih organizacijah in organizacijah združenega dela, toda ne podaljšana roka nas ali kateregakoli družbenega organa, bh družbenega pravobranilca samoupravljanja se obračajo le za pomoč in ne za neposredno intervencijo;, le če samoupravni organi ne razrešijo zadeve tako, kot bi morali, da družbeni pravobranilec samoupravljanja pobudo za ureditev zadeve. Dogovorili smo se tudi, da bomo dosledno zaščitili vsakega člana samoupravne delavske kontrole, ki bi bil zaradi svojega dela v tem organu izpostavljen pritiskom in šikanam. Taki primeri so bili in še bodo. Sodimo pa, da je takšna družbenopolitična zaščita neprimerno boljša, kot če iščemo rešitev v normativno zagotovljeni imuniteti.
DE: Skorajda o vseh teh vprašanjih govori osnutek za-kona o združenem delu. Kaj pomeni ta zakon za institucijo družbenega pravobranilca samoupravljanja?
VINKO KASTELIC: Čeprav gre za temeljni zakon, si poslej ne bo mogel več vsak po svoje razlagati rešitev. Še posebej pa naj opozorim na 35. člen osnutka zakona o združenem delu, ki določa funkcijo družbenih pravobranilcev samoupravljanja. Menimo, da bi moral zakon ločiti pravico do pobude, ki jo ima družbeni pravobranilec samoupravljanja po določbah zakona, od pravice predlaganja, kajti v primerih, ko pobuda ni sprejeta, bi moral družbeni pravobranilec samoupravljanja neposredno predlagati samoupravnim organom začetek postopka, ki bi ga tudi morali izvesti. Poleg tega, da ima družbeni pravobranilec samoupravljanja možnost kazenske ovadbe, bi moral imeti tudi možnost sprožiti postopek, če gre za kršitve delovnih obveznosti v organizacijah združenega dela. To je naša temeljna pripomba na osnutek zakona o združenem delu, ki pa sicer ustrezno določa vlogo družbenega pravobranilca pri varstvu samoupravnih pravic in dolžnosti.
M. HORVAT
I
i
n
i
!
HUMORESKA
Samo-
upravno
spora-
zumevanje
Iz poročila Ivana Kranjca, občinskega sindikalnega aktivista, kije zadolžen za družbenopolitično aktivnost v podjetju „Stroj“.
,,Zbor delavcev druge izmene se je sestal 16. julija ob drugi uri, se pravi takrat, ko so ljudje prišli na delo; in medtem, ko je tovarna stala, so delavci tri ure sprejemali in končno sprejeli sedem samoupravnih sporazumov. Družbenopolitične organizacije so se te zadeve lotile dokaj odgovorno, saj so vsak sporazum obrazložili posebni uvodničarji. Tako je na primer intencije samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planiranju razvoja elektro-energetike za obdobje 1976—1980 pojasnil tajnik izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije, samoupravni sporazum o temeljih samoupravnih planov samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin v SR Sloveniji za obdobje 1976-1980 pa predsednik izvršnega odbora sindikata. Sekretar osnovne organizacije zveze komunistov je uvodoma nakazal nekaj intencij iz samoupravnega sporazuma o urejanju medsebojnih odnosov na področju razvoja proizvodnje in porabe premoga v obdobju 1976-1980, o samoupravnem sporazumu glede temeljev samoupravnega plana razvoja železniških zmogljivosti za obdobje 1976—1980 pa je govoril njegov namestnik. Samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji za obdobje 1976-1980 je razložil predsednik samoupravne delavske kontrole, samoupravni sporazum o temeljih samoupravnega plana luških zmogljivosti za obdobje 1976-1980 pa predsednik aktiva zveze združenj borcev v tovarni. Le samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja PTT prometa v SR Sloveniji za obdobje 1976-1980 so v tovarni sprejeli brez predhodne obrazložitve, ker je direktor splošnega sektorja, zadolžen za to tematiko, odšel na dopust."
Ob koncu svojega poročila je Ivan Kranjc, občinski sindikalni aktivist, zapisal:
„Vsi navzoči, torej 130 delavcev druge izmene, so v celoti podprli prej omenjene samoupravne sporazume in niti enega ni bilo, ki bi glasoval proti. Povedati pa moram tudi, da bi se vsa zadeva s sprejemanjem teh sporazumov lahko sprevrgla v navadno dviganje rok, če ne bi Jože Pemec, delavec v vzdrževalnem obratu, ob slehernem predlaganem sporazumu povprašal vse navzoče, če res dobro vedo, za kaj gre, od uvodničarjev pa zahteval pojasnilo, kaj bo vsak tak izglasovani akt koristnega prinesel njihovi delovni organizaciji. Tako veliko ga je zanimalo in tolikanj je bilo preoblemov, ki mu niso bili jasni, da se je razprava zavlekla daleč čez predvideni rok in se je končala šele po protestih delavcev, češ, tovarna stoji, mi pa se tukaj gremo samoupravljavce. Očitno je bilo, da zbor delavcev ni razumel samoupravnih teženj Jožeta Pemca, saj drugače ni moč razložiti dejstva, da nihče razen prej omenjenega tovariša sploh ni sodeloval v razpravi in vsi so svojo samoupravno dolžnost pojmovali le kot samoupravni akt. O tem priča način glasovanja, saj so že takoj, ko je uvodničar prebral predlog samoupravnega sporazuma, dvignili roke in nikogar ni bilo (razen tovariša Jožeta), ki bi jih opozoril, da je tak odnos nepravilen in škodljiv.11
Ivan Kranjc, občinski sindikalni aktivist, je v svoje poročilo še zapisal:
,»Predlagam, da tega tovariša, zaradi vsega, kar je pokazal na zboru delavcev popoldanske izmene, aktivno vključimo v samoupravo in v sindikat."
Nekaj dni kasneje je Ivan Kranjc prišel na občinski sindikalni svet in poprosil, naj iz njegovega poročila črtajo vse tiste odstavke, v katerih omenja razpravo Jožeta Pemca. ,.Fantje namreč v disciplinskem postopku," je pojasnil to svojo zahtevo, , Jcer je med delovnim časom šel v bližnjo gostilno in se ga tamkaj nažehtal. Šele sedaj, ko se v kolektivu pripravljajo, da ga bodo kaznovali, hodi na vse sestanke in povsod razpravlja, ker se želi na tak način vsaj malo oprati.
To sem zvedel dokaj pozno, vendar upam, še pravočasno, da bi lahko moje poročilo ustrezno popravili. Zapišite torej, da so na r:boru delavcev v „Stroju" sprejeli samoupravne sporazume soglasno, brez razprav in pripomb."
Tako so tudi storili!	JANEZ vOLJČ
AKTUALNA TEMA
Resnica o »b rez vez n os t iu
Vsako srečanje in vsak sestanek z organizatorji obveščanja, uredniki in novinaiji glasil organizacij združenega dela naleti na isti, rekli bi lahko osrednji problem: njihov položaj v organizacijah združenega dela in družbeni ugled, ki ga uživa njihov poklic, nista zadovoljiva. Z drugimi besedami, njihovo konkretno delo v podjetjih ter javno ocenjevana vrednost njihovega dela nista v sorazmerju z qihovim mestom v podjetjih in družbi, kot ju razumejo in urejajo ustava ter sindikalni in partijski dokumenti.
Tako je bilo tudi na nedavnem seminarju v Dolenjskih Toplicah, ki ga je za organiza-torje obveščanja, urednike in novinarje glasil organizacij združenega dela v sodelovanju s sektorjem za obveščanje in politično propagando ter centrom za družbeno izobraževanje pri RS ZSS pripravila delavska univerza Tomo Brejc iz Kranja. Seminarje potekal po točkah, kot jih je predvideval program, zaključna razprava pa je hitro in neizbežno pokazala, kateri problemi in težave najbolj ovirajo organizatorje obveščanja pri njihovem delu. Zakaj ni na njihov seminar novinarjev osrednjih re-publiškh in pokrajinskih glasil pa radia in televizije? Ali niso bili obveščem? Če so bili, ali ne kaže že njihov ozki poklicni odnos do njih, da tudi širša družbena skupnost njihovega dela ne vrednoti ustrezno! Ni pomembno, da nekdo vidi sebe na televiziji, sliši o sebi na radiu in vidi svojo fotografijo v časopisu. Za to gre, da to vidijo drugi, da se organizatorji obveščanja, uredniki tovarniških glasil in novinaiji pojavijo s svojimi vsakdanjimi težavami v širši javnosti, da jim prisluhne, jim skuša pomagati pri qih razreševanju, skratka, da so prisotni v javnosti!
V Sloveniji izhaja kakih 400 glasil organizacij združenega dela v skupni nakladi 800 tisoč izvodov. Ta glasila piše in urqa približno 800 časnikarjev, vsa-K° glasilo pa prebere 1,8 bralca.
Prebere, kajti osrednja republiška glasila preberejo bralci približno desetino: vesti na prvi in zadnji strani, lokalne novice in oglase, članek, dva, ki jih pritegneta z naslovom, tako je bilo ugotovljeno z mnenjskimi anketami! Glasila organizacij združenega dela pa so prebrana v celoti! Še več, prebirajo jih tudi družinski člani delavcev, delavci pa se o vsebini svojih časnikov tudi pogovaijajo. Gre torej za velikansko moč, ki pa ni izkoriščena v tisti meri, kot bi lahko bila. Pisanje o posameznih družbenih akcijah je prepuščeno družbeni in politični osveščenosti urednika in članov odbora za obveščanje: če so le-ti komunisti, angažirani družbenopolitični delavci, ti časniki angažirano poročajo, sicer pa se izgubljajo v opisovanju različnih tehničnih in ekonomskih problemov, ki tišče posamezne, bolj ..pismene" delavce v podjetju.
Modnahiša
So torej organizatorji obveščanja, uredniki in novinaiji, ki delajo pri glasilih organizacij združenega dela družbenopolitični delavci? So! Ali ni po naši ustavi obveščanje dejavnost posebnega družbenega .pomena? Je! Novinaiji. v podjetjih pa so referenti, s štirimi ali petimi šefi nad seboj, ki nimajo z obveščanjem nič skupnega. Če je tak šef družbeno razgledan in osveščen, ni težav, če pa vidi v novinarju nebodigatreba, ki razlaga delavcem nekaj, kar je po njegovem mnenju pristojnost in dolžnost strokovnih služb, lahko časnikarju, ki mu je delovno podrejen (vsebinsko je odgovoren odboru za obveščanje) zapre možnosti za obveščanje pa veliko administrativnih načinov. In to se tu in tam dogaja. O teh in takih problemih bomo sicer še posebej spregovorili, nedvomno pa velja načelna ugotovitev, da obveščanje delavcev ne sodi v tajništvo, v sektor ekonomske propagande in podobno. Obveščanje stopa z roko v roki s samoupravljanjem, služba za spremljanje in razvoj samoupravljanja pa seveda ne more biti administrativno podrejena nekemu sektoiju in prepuščena dobri volji šefa tega sektorja. Gre za to, da je treba delavcem, ki se ukvaijajo z obveščanjem, zagotoviti samo-stojnejše mesto v organizacijah združenega dela.
Tako bodo laže prihajali do informacij in bolj brez zadržkov pisali o problemih, ki tišče delavce. Med delavci jim bo zrasel ugled: raje jim bodo prisluhnili in tudi sami posredovali informacije. Nekaj pa morajo k boljšemu vrednotenju svojega dela prispevati tudi organizatorji obveščanja sami: večina jih nima višje ali pa visoke izobrazbe, ki bi jo potrebovali pri svojem delu. Sektor za obveščanje in politično propagando, center za družbeno izobraževanje pri RS ZSS ter delavska unirerza Tomo Brejc sicer vsako leto prirejajo strokovne seminarje, vendar je to odločno premalo. Zato tudi letošnji poziv organizatOTjem obveščanja, urednikom in novinarjem v organizacijah združenega dela, naj se udeleže izobraževanja, ki bo letos v sodelovanju z viqo upravno šolo in fakulteto za sociologijo in politične vede in novinarstvo v Ljubljani organizirano na višješolski ravni.
Gre pa tudi za širše družbeno vrednotenje dela organizatorjev obveščanja v organizacijah združenega dela. Pogosteje je potrebno v javnosti spregovoriti o njihovem delu, njegovem družbenem pomenu, o tem, da na primer izhaja glasilo delov-nega kolektiva Iskre tedensko v nakladi 22 tisoč izvodov, da novinarji, ki delajo v organizacijah združenega dela, niso »drugorazredni novinaiji v brezveznem tovarniškem tisku", kot je pogostno podcenjevanje njihovega dela na seminarju predstavil eden izmed udeležencev.
M. V.
“nali, da •ajti umak-
Nemške kolone so v	hotele
spopad nemara ne bo tak0 ^ ^ Nemci se najkasneje zv^e nejo!
priti v Dražgoše, vendar j*111 jjpj0čel° nhi na enem odseku. Ustavilis0) r° merjeni partizanski streli! . Jbj,., .
Po kratkem zatišju se Je TA novega: iz doline so bruhnili11A 0P°vi in po dražgoških bregovih s° ° Ptve gra_
Zdaj ni bilo več šale!	na
Rudnem pri Novakovi ^Wj .h na Dražgoše ogenj, da so s« S,^,na8lo umikali v kleti! To je bil 0^e Jvn1 h°kaz, da nemški pehoti ni uspel0 Ufij/^-goše. Nemci so tedai nrvič s tofl. ePli na
Osrednja republiška proslava ob dnevu vstaje slovenskega naroda je bite ^ kjer je bila v januarju leta 1942 legendarna bitka Cankarjevega batalte^p. {jr-ni>ni nemškimi silami. Da bi našim bralcem vsaj nekoliko približali herojsk0jjnju1 so jo izbojevali Cankarjevci na Jelovici, smo se odločili, da ponatisnemo nekaj ^knjige Ivana Jana,,Dražgoška bitka", ki je izšla pri založbi Partizanska knjiga
Vse je kazalo, da so se partizani v Draž- Na tako dolgi fronti se P^Nej še gošah naravnost nastavili. Tu je bila še lepša	niso spoprijeli! To je bilo P(]D1Vo tudi
priložnost za njihovo uničenje kakor pred	za same cankarjevce ki ■’	^-
dnevi v Poljanski dolini!	•
Policijski akcijski štab Jugovzhod pod Schreyerjevim poveljstvom je v začetku januarja 1942 imel na voljo naslednje osnovne sile, ki so jih sestavljali že znani rezervni policijski bataljoni:
—	44. v Selcih,
—	181. v Kranju,
—	171. v Radovljici,
—	93. na Bledu,
—	10. paje bil na poti proti Gorenjski.
Poleg tega pa:
—	325. policijski bataljon v Stražišču pri Kranju,
—	smučarski patruljni oddelek na Bledu,
—	322. bataljon deželnih strelcev,
—	SS-pehotni nadomestni bataljon „West-
—	druge specialne enote (oklepniki, letalo in drugi).
Okoli 22. decembra 1941 se je iz Maribora na Bled (v hotel Toplice) preselil tudi vojaški štab „Jug“, ki ga je vodil general-mqor Weiss /Taje imel tudi svoje enote, ki jih je za napad na Dražgoše »posodil" gene-rallajtnantu Schreyerju. To so bili predvsem:
—	499. pehotni nadomestni bataljon v Škofji Loki,
—	48. bataljon tankovskih lovcev v Celju, ki je posedoval predvsem protitankovske topove.
Tu so sodelovale, če že ne pri napadu, pa prav gotovo pri zavarovanju, še naslednje enote:
—	857. in 510. bataljon deželnih strelcev ter krajevne enote.
Tako so Nemci za napad na Dražgoše imeli na voljo najmanj 10 bataljonov različne vojske in policije.
V	širšem smislu od 30 do 40 Hitlerjevih vojakov na enega borca Cankarjevega bataljona. Če pa je napadlo „le“ pet policijskih bataljonov (eden okoli 600 mož), je bilo proti branilcem Dražgoš kljub temu angažiranih najmanj 3000 mož.
To je ogromna premoč.
V	četrtek, 8. januarja je bilo videti sicer še vse mirno, a spodaj ob Selščici ni bilo tako.
so Nemci uporabili topov^r-. dražgoške bitke. Da so top0’Jf11) u rili na Dražgoše že prvi jj. J^tijuje tudi poročilo gorenjskega PErkS3 štaba v ianuariu 1947 kier	®^Verno:
;ijii|,|,ti'4t|n
i iti^feiiai
oj# kakor
is^ijsk Či^aiižago-
dan Tusme-
»9. ure pa hota ..
ba v januarju 1942, kjer ^^mo: ”9' 1 4^prfčefa1 (spet)*1!^
13.
pe-
Tako se je vnela prava '‘ i ’:'hi bila »samo vaja", za nemško voj^ ^ot.se je hvalil pred tem nemški ofk^aN.. ■''i Nemci so imeli s seboj ^ ‘Itice oddajnike in sprejemnike, tovili naglo zvezo in obveš# TjTte)6 pa so si po partizansko p0511 3>&žrt
pa so si po partizansko
vih položajih. Najhujši pritl^i/^šo čutili prav na levem krilu ohp7, Aernško poveljstvo je dobro Precen^!oT?ah’n Je računalo na prodor s te	bi
po razbitju partizanov potisk3^"0 kakor harmoniko proti zahodu	vod je,
zgoraj nad Ilijevo desetino!AC .'*? razporejen le bolj na redko. ,D,]'Tudi po 50 do 60 metrov vsaksfiPL, jim je zabičal, da v prazno ne	To
ie pomenilo nustiti napad3™ Obližu.
Motila jih je tudi megla, ki se je plazila po pobočju in včasih izginjala. Ko se je megla dvignila, so pred seboj že zagledalrNemce. V belih oblačilih so bili skoraj nevidni. Prihajali so v velikem številu. Tako je v soseščini in pod njimi pokalo že kakšno uro. Šele tedaj so se približali tudi Bičkovim položajem. Borci so udarili po Nemcih, jih zaustavili in razbili. Dobro merjeni streli so povzročili tudi začasen in delen umik! Toda za tem valom je takoj pritisnil navzgor naslednji. A se mu ni godilo nič bolje kot prvemu! Napadalci so se morali umakniti!
Vodnik Biček je hodil po položajih in borcem dajal navodila. Del fantov je bilo razmeščenih za zadnjimi hišami in pod skalo, del pa na Hudi njivi. Zdaj ni bilo težko opaziti, da nameravajo Nemci prav tu prebiti njihove položaje. Zato je vodnik sodil, da je njihov vod za obrambo tega oddelka fronte premalo, kajti Nemci so se zaganjali navzgor val za valom.
Zato je poslal h Gregorčiču kuriija s sporočilom, naj mu pove, kako je tu in da naj jim takoj pošlje pomoč, ker je nevarnost, da jih bodo Nemci, ki močno pritiskajo iz laj-ške in jamniške strani, izrinili.
Že tedaj je prišla do izraza bataljonska rezerva. Ko je v štab prihitel Bičkov kurir, je Gregorčič takoj vedel, daje nujno. Poznal je Bička in pomembnost Jelenšč. Ukrepal je hitro in poslal tja Tončkovo desetino z naročilom:
»Pohitite in takoj užgite po Nemcih, da vas ne bodo prehiteli!"
Zdaj je šlo, kot gre lahko samo še v filmu: nemški smučarski oddelki so lezli od strani, njihova pehota je pritiskala od spodaj, v to smer pa je hitel z desetino tudi mitraljezec Tonček Dežman, ki ga je poslal tja komandant Gregorčič. V ušesih so mu še vedno zvenele besede, naj pohiti, ko se je s skupino že bližal Bičkovim položajem. Streljanje je bilo bolj in bolj srdito . ..
Proti Jelenščam so tako hiteli z dveh strani: nemški smučarji, ne da bi Biček za to vedel, in Tončkova desetina! Biček je bil že 'v skrbeh. Vendar pa je še naprej uspešno zadrževal napadalce. Neredko je bilo vmes slišati vpitje oficirjev: „Vorwaertz“, »Schnell", »Links", »Rechts!"
Nenadoma so tik pod njihovimi, Bičkovimi položaji, opazili še v belo oblečene smučarje, ki so se trgali iz megle. Udarili so jim v bok. Le stežka bi jih opazili, a sojih izdajale smuči in streljanje. Bila jih je dolga kolona, več kot sto ...
To je bil nevaren poskus, kajti vse je kazalo, da so jim hoteli priti ne le v bok, temveč tudi za hrbet. Če se megla prav tedaj ne bi razkadila, bi bili hudo nevarni.. . Biček je težko čakal na pomoč, za katero je z vso gotovostjo vedel, da pride.
A čakati nanjo ni smel, kajti smučarji so bili tu in streljanje je bilo zelo gosto. Dobro, daje računal že prej, kako nevarni so boki in je tako razporedil tudi borce. Vod je tako imel pregled na obe strani vijugastega grebena nad Dražgošami. Z daljnogledom je opazoval spremembe na vseh straneh in še dosti zgodaj opazil napadalno kolono smučarjev . ..
Medtem pa sc	A spodaj nenehno pritiskali nemški pe	n oddelki. Zdaj je bilo
povsem jasno, d- čejo najprej zavzeti to dominantno točko, Kar je pomenilo, da sojo oboji ocenili kot ključ obrambe. Visok sneg pa je naredil svoje in tudi megla je pripomogla k temu: nemški smučaiji so prismu-čali malo prenizko. Znašli so se prav pred Bičkovimi puškami.
Prav v tem je prihitela tja tudi Tončkova desetina. Zdaj se je zgodilo nekaj, kar se le malokrat. Ko so Nemci udarili na Bičkov vod, se je z druge strani pojavila partizanska pomoč. Nemci so bili presenečeni: prišli so v križni ogenj Bičkovega voda in Tončkove skupine. In četudi jih je bilo več kot partizanov, so se morali naglo umikati. Velik del te skupine pa je obležal na kotanjastem in zasneženem hrbtu pod skalo Jelenco. Partizani so imeli cilj blizu. Streljali so v klobčič zbeganih teles. Biček in Dežman pravita, da česa takega nista doživela nikoli več!
Ostalo nemško pehoto so medtem oficirji s pištolami priganjali navzgor, da bi vsaj odvlekli ubite in ranjene. Tako so Dražgoše za Nemce, ki so streljali tudi s topovi, postale resnična fronta.
Tončkova desetina pa ni mogla več ostati pri Bičkovih: vrnila se je spet k štabu, ki je večkrat potreboval to majhno rezervo za različne in nagle intervencije.
Ugled Bičkovega voda in Tončkove skupine je še ta dan močno porasel, kajti to je bil redek vojaški uspeh!
Nemci so še vedno napadali in pošiljali v boj nove enote. Niso pritiskali samo na levo krilo, kjer je bil Biček, temveč so skušali omajati in zlomiti partizanski odpor na vsej črti. Vse do mraka so se Nemci brez koristi zaganjali v dražgoško obrambo.
(Nadaljevanje prihodnjič)
PO SPREJEMU PROTIMANJSlNSKIH ZAKONOV V AVS^^EM PARLAMENTU
OGORČENI PROTESTI
Naši odločni protesti so sad želje in prepričanja,	uresničitev določb avstrijske	V
da je možno v sožitju in demokratičnem sodelova-	svojem protestnem pismu so 1,1	Opisali:
nju naših manjšin z večinskim narodom zgraditi »Delavci, družbenopolitične ^^izacije jn
oigani upravljanja v Zlatarni .^EJr^orno - kt«.wtn,eie naše
—J—	---- -----J	“	Z.gxauili
mostove za prijateljsko sožitje med Jugoslavijo in	upravljanja v ziataun - -aj, ; r»4urno
Avstrijo, hkrati pa uveljaviti vsa določila avstrijske	spremljali probleme in težave, k' imele naše
državne pogodbe, ki jo je naša država podpisala v	manjšine v Avstriji. Upali sm°> ^ v neenako-
dobri veri kot člen protihitlerjevske koalicije.	pravnem boju za človeške P18;'0 lagale v
ivi jv, iidaa tuzava poupi
dobri veri kot člen protihitlerjevske koalicije.
Naj zapišemo nekaj misli, izrečenih na protestnih zborovanjih slovenskih delavcev.
Delovni kolektiv celjske Zlatarne se je pridružil splošni obsodbi dejanj proti sožitju narodov in narodnosti v Avstriji in zahteva popolno in dosledno
pravnem boju za človeške .	,	-o-.v. ,
Avstriji svobodoljubne, napred”6 LjJ^fratične sile avstrijskega proletariata in	giba-
nja. Danes pa z ogorčenostjo ^ j3 m.°> da sta sprejeta zakona dokaz, da je_ v . 5 njl Avstriji znova zmagala teorija oštevilči k® je bila
protestnega zborovanja
delavcev EMO
nacionalno šovinističnim silam dana možnost, da s svojim ravnanjem, pojmovanjem in politiko spominjajo na mračnjaške duhove, ki so v nacističnih taboriščih s številkami žigosali ljudi Ob takih ugotovitvah delavci celjske Zlatarne z ogorčenostjo izražamo vso podporo pravičnemu boju slovenske in hrvaške narodnostne skupnosti.
Na svoji zadnji seji je delavski svet TOZD Gostinstvo in hotelirstvo turistične agencije za rekreacijo, izletništvo in letovanje Alpe-Adria Ljubljana odločno protestiral proti uzakonjenemu preštevanju slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji.
„Z odobravanjem sprejemamo," je rečeno v protestnem pismu delavcev Alpe-Adria, »dejavnost naših državnih organov in predsednika Tita pri vsestranski podpori pravičnemu boju obeh narodnostnih skupnosti v Avstriji za dosego njihovih osnovnih pravic."
Člani delovne skupnosti TOZD Rudnik premoga Zagorje Rudarsko elektroenergetskega kombinata Zasavje so s svojega protestnega zborovanja poslali pismo komisiji za mednarodne odnose pri RS ZSS:
»Sprejetje obeh zakonov pomeni kapitulacijo avstrijskih političnih strank pred nacističnimi in šovinističnimi silami, ki so v ne tako daljni preteklosti zagrešile grozljive zločine nad številnimi narodi ter demokratičnimi in naprednimi gibanji v Evropi"
Proti sprejetju zakona o popisu prebivalstva in o narodnostnih skupinah v avstrijskem parlamentu je te dni protestiral tudi širši politični aktiv splošne bolnišnice Maribor.
organizacija poslovnega združenja z blagovnimi hišami TOZD Ljubljana, Maribor, Osijek, Smederevo
Nudi bogato jZbjro aktualne ženske, moške in otroške konfekcije,^Portnih in elegantnih pletenin, modnega metrskega in ..ekorativnega biaga ter galanterijskih izdelkov. Modni k00!1, visoka kvaliteta blaga in dostopne cene vam
zagotavljajo dober nakup.
Hkrati čestitamo vsem svojim kupcem za praznik vstaje — 22. julij!
Sredi minulega tedna se je na protestnem zborovanju zbralo na Ravnah več kot 2000 koroških fužinarjev. Z zborovanja so poslali protestno pismo avstrijskemu generalnemu konzulatu v Ljubljani, v katerem z vso resnostjo opozarjajo na dejavnost nazadnjaških sil v Avstriji, ki so delovale že pred in med zadnjo vojno in katerih zločinska dejanja so občutili Slovenci z obeh strani Karavank.
Delovni ljudje OZD Strojnih tovarn Trbovlje smo presenečeni nad ravnanjem avstrijskih oblasti in odnosom, ki jih imajo do slovenskega in hrvaškega življa v svoji deželi Sprejeta zakona poslabšujeta položgj obeh naših narodnih skupin pa tudi ne prispevata k mirnemu in plodnemu sožitju naših manjšin v Avstriji z večinskim narodom", so v svojem protestnem pismu, ki so ga poslali avstrijskemu generalnemu konzulatu v Ljubljani, zapisali delavci trboveljskih Strojnih tovarn.
Delavci Splošno gradbenega podjetja „Sava“ Jesenice so ob sprejetju obeh protimanjšinskih zakonov na protestnem zborovanju poudarili, da je to groba kršitev temeljne listine OZN o človekovih pravicah in sklepov helsinške konference o miru in varnosti v Evropi.
Gorenjski delegati zborov skupščin so zadnji teden hkrati z delovnimi ljudmi in občani ter občinskim sindikalnim svetom Jesenice opozorili na gonjo Heimatdiensta in drugih, manjšinam sovražnih sil ter izrazili zaskrbljenost nad politiko avstrijske vlade.
Delavci Tovarne avtomobilov Maribor pravijo v svojem protestnem pismu, daje »zadnje nasilje najbolj groba kršitev državne pogodbe o konstituiranju neodvisne in demokratične Avstrije, podpisane 15. maja 1955. leta, v največji meri pa kršitev 7. člena avstrijske državne pogodbe, ki koroškim Slovencem in gradiščanskim Hrvatom priznava njihov etnološki in etnografski obstoj.
»Zato se pridružujemo stališčem naše vlade," je zapisano v protestnem pismu delavcev TAM, ki želijo tudi ob tej priložnosti izraziti svoje trdno prepričanje, da se bo avtsrijska vlada naposled le lotila dejanskega uresničevanja določil državne pogodbe.
Protestom so se v teh dneh pridružili še delovni kolektivi cestnega podjetja Nova Gorica, jeseniške Železarne in podjetja EMO Celje, občinski svet ZSS Radlje ob Dravi in številni drugi	I. V.
BTC »Javna skladišča« v drugi etapi uresničevanja svojega investicijskega programa
Mnogim zgled
			
U
. •■M
k	u
„V času, ko druge investicijske plane šele sprejemajo, v naši temeljni organizaciji že postavljamo temeljni kamen za štirideset tisoč kvadratnih metrov novih skladiščnih površin, ki smo jih orisati v srednjeročnem planu," je dejal glavni direktor BTC »Javna skladišča" Jože Borštnar 20. julija ob začetku uresničevanja druge etape uresničevanja investicijskega programa.
»Javna skladišča" so se že pred mnogimi leti zavedla, da je njihova dejavnost, čeprav jo opravlja izredno maloštevilen kolektiv, pomembna za razvoj trgovinske dejavnosti Ljubljane, Slovenije, Jugoslavije, pa tudi v evropskih razsežnostih.
»Ko se lotevamo nove, zelo obsežne naloge, ki jo je prevzela nase celotna OZD BTC Javna skladišča, se zavedamo, da je to nov mejnik v našem razvoju in se zavedamo pomembnosti te investicije za širšo družbeno javnost," je dejal Jože Borštnar in razložil, da dva nova objekta in vsi drugi predstavljajo skupno površino 21.000 kvadratnih metrov skladiščnih površin, kar predstavlja enega izmed osnovnih pogojev za normalno poslovanje številnih gospodarskih organizacij. Morda se še vsi ne zavedajo pomena, ki ga ima ta blagovni transportni center, je rekel in dodal, da bi brez teh skladiščnih kapacitet, vlaganj v naprave in sploh brez gradnje centra občutile to pomanjkanje predvsem številne manjše delovne organizacije, ki bi si morale same graditi skladišča. Vlagati bi morale v infrastrukturo, ki je zelo draga; z zelo velikimi stroški, ki bi nastajali, če bi vsaka delovna organizacija gradila svoja skladišča, pa bi obremenila obratna sredstva, ki so že tako za večino podjetij občutno premajhna.
Gradnja transportnega centra po sistemu, ki smo ga uveljavili v Ljubljani, je zelo posrečena. To ne kažejo le številna priznanja domačih in tujih uporabnikov skladiščnih prostorov in drugih naprav, marveč tudi vse bolj pogosto zanimanje za način, kako je ljubljanski center grajen, saj se prav po ljubljanskem centru zgledujejo tudi druga večja mesta. Poudariti je treba, da takšen način reševanja problema, ko je center lociran na enem mestu in je na tem mestu zgrajena tudi vsa infrastruktura in vse dodatne naprave, ko so tu organizirane tudi vse službe — od carine, do ambulante in obrata za prehrano — omogoča, da tak center deluje resnično optimalno ob relativno nizkih stroških. Vsaka drugačna rešitev bi pomenila za Ljubljano
urbanistični problem, kot predstavljajo razdrobljena skladišča in druge naprave problem po mestih, razdrobljenost pa mimo tega nujno vpliva tudi na poslovno učinkovitost.
»Ponosni smo na številke o skladiščnih kapacitetah našega blagovnega centra, ki se iz dneva v dan bolj uveljavlja, ker smo ga zakrožiti v celoto, tako da je na sorazmerno majhni površini zgoščena vsa sekundama dejavnost, ki k takšnemu centru sodi," je dejal Jože Borštnar in poudaril, da o pravilni usmerjenosti razvoja ljubljanskega centra priča tudi to, da prav ljubljanski zasnovi razvoja sledijo Celje, Maribor, Sežana, da se po ljubljanskem vzoru zgledujejo tudi Zagreb, Beograd, Novi Sad, v zadnjem času pa tudi Sarajevo in Skopje.
BTC »Javna skladišča" so se ves čas snovanja razvojnega programa zavedala, da mora biti center po svoji organiziranosti pravzaprav zgled drugim gospodarskim organizacijam s tega področja. Zato ni naključje, da ob sprejemu srednjeročnega plana poudarili:
»Smo pobudniki panožnega sporazuma o enotnih izhodiščih srednjeročnega plana razvoja o oblikah povezovanja in združevanja sredstev devetih sorodnih podjetij, ki se na našo pobudo sporazumevajo za izdelavo srednjeročnega plana 1976-1980, dati smo pobudo za globljo obliko povezovanja sorodnih podjetij na področju Slovenije v SOZD, ker bomo le tako v bodoče sposobni pred družbo opravičiti delo za skupna izhodišča razvoja, za tipizacijo opreme, za razvoj integralnega transporta v celotnem jugoslovanskem proštom."
Te misli nedvomno dokazujejo, da žeti BTC »Javna Skladišča" ostati še naprej vodilna organizacija v tej panogi na področju celotne države in da mora s svojim razvojem in s politično usmeritvijo, dajati zgled tudi drugim gospodarskim organizacijam te panoge.
Z geslom „v slogi je moč," so delavci v vseh TOZD soglasno sprejeli program zdra-ževanja sredstev za gradnjo druge etape BTC »Javna skladišča" in tako pokazati svojo moralnopolitično zrelost. Velika prizadevanja BTC »Javna skladišča" pa je podprla tudi Ljubljanska banka, ki je z krediti omogočila, da bo tudi druga razvojna faza dokončana hitro in da bodo čimprej novi objekti služiti vsem, ki so jim namenjeni.	E- P-
novice iz organizacif
TGA KIDRIČEVO
O osnutku »male ustave«
Sindikalna konferenca TGA floiis Kidrič je že sredi aprila hkrati z osnovnimi organizacijami sindikata dala pobudo za ustanovitev 20-članskega odbora za vodenje in usmerjanje javne razprave o osnutku zakona o združenem delu. Po seminarjih za člane odborov za vodenje javne razprave, delegatov samoupravnih in kolektivnih izvršilnih organov ter vodstev družbe-
nopolitičnih organizacij, ki so
jih pripravili meseca maja, da bi se tako temeljito seznanili z osnutkom zakona o združenem delu, so sredi tega meseca organizirali javno razpravo o temeljnih organizacijah. Program za
razpravo so pripravile osnovne sindikalne organizacije. Hkrati z zbiranjem pripomb in predlogov na zakonski osnutek so v vseh delovnih enotah TGA tudi kritično ocenili dosedanjo samoupravno organiziranost na ravni temeljnih organizacij in delovne organizacije.
Vse svoje pripombe in predloge na osnutek ,,male ustave11 bodo delavci TGA sporočili zakonodajalcu. Prav tako bodo v kratkem sprejeli v delovni organizaciji in temeljnih organizacijah nekatere ukrepe, ki jih bo po mnenju delavcev treba uresničiti za odpravo pomanjkljivosti v lastni samoupravni praksi.
ELRAD GORNJA RADGONA
SLABO OBISKANI ZBORI DELAVCEV
Nedavno tega so se na svojih del; '	'
zborih zbrali delavci radgonskega Elrada, ki so organizirani v treh osnovnih organizacijah sindikata (mehanska obdelava, elektronski oddelek in skupne službe). Na vseh zborih so imeli isti dnevni red: spremembe statuta, samoupravni sporazum o združevanju v SOZD Gorenje Velenje in samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev v delovni skupnosti skupnih služb sestavljene organizacije in delavcev TOZD v delovni organizaciji.
Na dveh zborih delovnih ljudi, v mehanski obdelavi in v skup-
nih službah, je večina delavcev Vasovala za predlagane sklepe, medtem ko zbor delavcev v elektronskem oddelku ni uspel. Več kot polovica delavcev iz tega oddelka je namreč upravičeno menila, da bi morali pred sprejetjem tako pomembnih samoupravnih aktov organizirati javno razpravo po sindikalnih skupinah. Ker pa javne razprave niso organizirali, se delavci na zboru niso mogli odločati o predlaganih spremembah samoupravnih aktov. Največ krivde za to, da pred zbori niso organizirali javne razprave, nosi sindikalna organizacija, ki je tudi kriva (kot pravijo), da so bili vsi trije zbori delavcev slabo obiskani.
TOVARNA BAZENSKE TEHNIKE IN KOVANIH IZDELKOV RUSE
Dobro zastavljen program
Po besedah Štefana Kisa, predsednika sindikalne organizacije v tovarni bazenske tehnike in kovanih izdelkov Ruše, je javna razprava o osnutku zakona o združenem delu potekala v njihovi delovni organizaciji zelo dobro, saj so delavci, predvsem tisti iz neposredne proizvodnje, zastavili več vprašanj. Ob pri-
merjavi analize dosedanjih samoupravnih odnosov v tovarni z osnutkom zakona je bilo med delavci v javni razpravi slišati tudi mnenja: „Če bo tako, potem je ta zakon res nekaj novega in boljšega" in: „Zdaj vemo, zakaj temu zakonu pravijo mala ustava!11
STT TRBOVLJE
Pohod na Triglav
Sindikalna organizacija Strojnih tovam Trbovlje je pred dnevi skupno z občinskim sindikalnim svetom in planinskimi društvi Trbovlje in Kum organizirala množičen pohod svojih članov na Triglav m Zajezersko dolino, zadnji dan izleta, 17. julija, pa so se trboveljski strojniki zbrali na tovariškem srečanju v Bohinju. Izleta na Triglav se je udeležilo
kakih 100 članov delovnega ko lektiva STT in njihovih svojcev.
Pohod na Triglav postaja med člani osnovne sindikalne organizacije v STT Trbovlje že tradicija. Tako se je lani udeležilo izleta na Tridav skoraj 100 delavcev STT. Letos jih je bilo nekaj več, prihodnje leto pa pričakujejo še bolj množično udeležbo.
CELICA POD DROBNOGLEDOM - CELICA POD DROBNOGLEDOM -CELICA POD DROBNOGLED^
DEJANJA GOVORE O NJIHOVEM DELU
liane
^zum
Z dosledno uveljavitvijo in krepitvijo delegatskih odnosov so v tovarni vijakov Plamen KroP^ bVa^ po 8. kongresu ZSS poživili delo sindikalnih skupin, ki pomenijo danes nepogrešljivo poveza^ med vodstvom osnovne organizacije in njenim članstvom	___
Pred dnevi nas je pot vodila v Kropo. Obiskali smo sindikalne delavce v tovarni vijakov Plamen, ki deluje v združenem podjetju Slovenske železarne. Naš namen, da urico, dve pokramljamo s sindikalnimi aktivisti v eni od kovinskopredelovalnih delovnih organizacij, ni bil naključen, saj so kroparski kovinaij dobili ob letošnjem dnevu samoupravljavcev priznanje za svoje dolgoletno prizadevno delo - zlati znak slovenskih sindikatov. Zato nas tudi ni presenetil njihov „pozdrav“:
„Saj vemo, zakaj ste prišli k nam ... Priznanja nismo prejeli zato, ker smo dobro delali samo lani, pač pa za leta nazaj,,ko smo bili v naši sindikalni organizaciji še bolj aktivni, kakor danes ... Čeprav odličja nismo pričakovali, se zavedamo, da nas zlati znak obvezuje, da še bolj okrepimo sindikalno delo. Sedaj je sindikat dejansko bolj naš, trdili bi lahko, čeprav smo precej kritični do lastnega dela, da je postal resnično delavski. Predvsem smo zadovoljni, ker zdaj aktivno dela v sindikalni organizaciji veliko več članov kot pred leti.
Nekako tak je bil uvodni del našega pogovora, ki smo ga imeli v Plamenu s predsednikom osnovne organizacije sindikata Markom Bercetom in Valentinom Šparovcem, dolgoletnim sindikalnim aktivistom in letošnjim dobitnikom zlatega znaka slovenskih sindikatov.

nes v vsakodnevni samoupfaV! praksi uveljavljamo vse dobr6^
^ bi. Ven tudi tli 'k na (
umestne predloge delavcev, smo dosegli s krepitvijo delegaV skih odnosov, dobrega dela » moupravnih skupin po delovWjjf enotah, ki se sestajajo med mori vsakokrat, ko je seveda pa v precejšnji meri hW zavoljo sprotnega obveščanj*' Seveda pa se o vseh skupnjl • ei n?
akcijah pogovorimo najpr®! .1?
sindikalne organ
r°udai
i^oizv
htereg
Jeljil
Plutu,
^overr
rV fjajah kodo Izvine ,PreP nei
Marko Berce: „Organizirali smo se tako, da bomo kos vsem nalogam, ki čakajo našo osnovno sindikalno organizacijo.11
BOGATA
REVOLUCIONARNA
DELAVSKA TRADICIJA
,.Osnovno organizacijo, ki ima 520 članov, sestavljajo delavci sedemnajstih sindikalnih skupin,11 pripoveduje Marko Berce. „Sindikat ima svoj sekretariat, v katerega so iz vseh skupin izvolili po enega delegata — poverjenika. V osnovni organizaciji deluje tudi aktiv mladih delavcev, v katerem je vključenih 44 zaposlenih.11 Potem je nadaljeval:
..Sindikalna podružnica Plamena, torej zdajšnja osnovna organizacija sindikata, ima dolgoletno revolucionarno tradicijo. Delavci v naši delovni
skupnosti že od nekdaj pojmujejo sindikat kot svojo razredno organizacijo. Zato je tudi tako močno zakoreninjena in ima pomembno politično vlogo ne samo pri nas v Plamenu, ampak tudi v vsej Kropi11
O novi organiziranosti in delovanju sindikatov po celjskem kongresu ZSS_ nam je več povedal Valentin Šparovec:
„V Plamenu se že precej časa zavedamo, da sloni najtežje breme sindikalne aktivnosti na osnovni organizaciji. Ta pa ima, kakor vemo, po sprejetju nove ustave velike in odgovorne naloge. Tega ne govorimo tjavdan, zaradi lepšega, pač pa zato, ker smo se nalog, ki so nas čakale, posebno po 8. kongresu slovenskih sindikatov, lotih z vso odgovornostjo in jih uresničevali v vsakodnevni samoupravni praksi. Izkušnje zadnjih let so nam pokazale pravo pot v našem delovanju . .. Sindikat mora biti povsod tam, kjer se naši delavci sestajajo kot samoupravljavci in odločajo o svojih delovnih in življenjskih problemih. V Plamenu smo to zagotovili z delom po sindikalnih skupinah.11
Valentin Šparovec: ..Sindikat v Plamenu je bil v letih po vojni pobudnik številnih velikih akcij v Kropi Tako smo zgradili plavalni bazen, kulturni dom, imamo sindikalni kino . . .“
tako kot so od njih terjali kongresni sklepi in statutarni dogovor o novi organiziranosti in delovanju sindikatov. Po vseh delovnih enotah so organizirali
sekretariatu ----------	r.VJ
zacije in na političnem akthjj Gene ko pa se nam zdi zadeva doVčJ j zrela, prepustimo zadnjo odi u ^ čitev našim delavcem. TaK; r% smo z dosledno uve
v ccm. tjSQVsk eljavitvijo^ |jluje ž
NtOVl
Iške
Aiiivz ^	»-* » vij« vit’
legatskih odnosov poživili ™ sindikalnih skupin, ki Pre^ .^c stavljajo danes nepogrešljiv0^:	%
med vodstvom sindikata in nJf kavo govim članstvom.
4 v
POVSOD,
KJER JE TREBA
Zadnja leta se je sindikat'' Plamenu zavzeto lotil tudi n
1
sindikalne skupine - v njih je log na drugih področjih svoj# j, od 10 do 30 delavcev - ki po- delovanja. Tako so, denimo.. % pUb
hizre
1»,
menijo danes temelj sindikalne šili domala vse stanovanj^.1 p s|^,
probleme zaposlenih. LetbšSP
dejavnosti.	--------- —r------—
,,Kot sem že povedal,11 po- jesen se bodo namreč v stan jasnjuje Marko Berce, ,,imamo vanjski blok v Kropi vselil® L oč sedaj 17 skupin in sleherna med zadnje družine kroparskih k° ^ Ob njimi je takoj po reorganizaciji narjev, ki doslej niso imele sn j Qo i-rvniila iv evniih vrst he nad elavo. Sicer na so nek^l ['"idr
SINDIKALNE SKUPINE SE VEDNO BOLJ UVELJAVLJAJO
Že ob koncu leta 1974, torej neposredno po 8. kongresu ZSS, so se v Plamenu organizirali,
sindikata izvolila iz svojih vrst delegata v sekretariat osnovne organizacije. Torej smo delegatske odnose takoj uveljavili v neposredni samoupravi. Dosedanje izkušnje kažejo, daje bil tak način sindikalnega organiziranja pravilen, za povezanost in bolj še delo sindikalnih skupin pa najbolj učinkovit in sprejemljiv.11
„Pri nas je postala že navada, da pred pomembnimi odločitvami na ravni delovne organizacije prisluhnemo najprej mnenju sindikalnega članstva,11 dodaja Valentin Šparovec. „In ni primera, da na sestankih poslovnega kolegija, sekretariata osnovne sindikalne organizacije, političnega aktiva, samoupravnih organov in vodstva tovarne ne bi upoštevali predlogov, pripomb in dopolnil naših delavcev.11
Pa še mnenje Marka Berceta:
„Kljub težavam, ki nas spremljajo, lahko trdim, da da-
he nad glavo. Sicer pa so zadnjih let veliko storili na p®' drqčju družbenega standard^ Tako nudijo svojim delavcem P1 njihovim družinskim članom v počitniškem domu v Pacug11 poceni letovanja, že sedaj pa zaradi vedno večjega zanimanja zaposlenih za preživljanje letn®'
tazi
K !
s
Faij
»Ot
ga oddiha ob morju razmišljaj0 ftl.
o razširitvi letovoških zmoglji-
vosti.
I
Ne gre prezreti tudi skrbi za | izobraževanje ob delu, za dvig J,
množične rekreacije delavcev, za njihovo kulturno raZ vedrilo . ..
k
Skratka, z akcijami za
učin-
kovito urejanje delovnih in življenjskih razmer delavcev v menu namerava tovarniški Sjft' dikat nadaljevati vse dotlej, j)S kler ne bodo spoznali, d%if£ kroparski kovinar, zaljubljen^, svojo tovarno in v svoj k*# dobro počuti v svojem dePL nem in življenjskem okolju.
IVO VIR1^K
oial
>ši
'»S 2
»Ha
'A)S1
J^tni
m
fu
h
JO
NAŠI PRIJATELJI
VITOMIL FERJAN, Begunjska 11, Kranj
Pogrešam še marsikaj
Vitomir Ferjan iz Kranja je že dolgo prijatelj našega časopisa. Na Delavsko enotnost je namreč naročen več kot dvajset let. Prav gotovo pa je med našimi naročniki eden redkih, če ne celo edini, ki ima v svojem arhivu skrbno spravljene vse naslovne strani DE, od prvih povojnih let.
V njegovi ..izkaznici11 piše, da je v Iskri zaposlen že trideset let. Dobrih deset let je bil konstruktor, zadnji dve desetletji pa dela v skupnih službah združenega podjetja v standardizaciji.
„V naši sindikalni organizaciji sem bil pred leti blagajnik, vendar sem se moral zaradi bolezni, ki me ovira še danes, ločiti od dela v družbenopolitičnih organizacijah ZP Iskra. Bolezen je bila v precejšnji meri kriva tudi za to, da sem končal le štiri semestre strojne fakultete po vojni, ko sem nameraval s študijem nadaljevati, pa se
mi je zdravje tako zelo poslabšalo, da sem opustil željo za strokovnim izpopolnjevanjem,11 pripoveduje naš sobesednik.
Pa vendar je bil Vitomir Ferjan kljub svoji bolezni v Iskrini družini med najbolj cenjenimi strokovnjaki — konstruktorji zdaj pa svoje delo z uspehom nadaljuje na področju standardizacije, ene najbolj zahtevnih vej elektronske industrije.
Povedal nam je, da Delavsko enotnost vsak ponedeljek najprej poišče med pošto v svojem nabiralniku. „Slej ko prej bomo morali uresničiti sklep celjskega kongresa slovenskih sindikatov, da mora DE prejemati vsak sindikalni aktivist. Teh pa je v Sloveniji kakih 60.000. Čeprav sem osebno zaradi objektivnih vzrokov nekoliko „od-daljen11 od vsakodnevnega družbenopolitičnega dogajanja v naši delovni
skupnosti, se mi zdi, da bi morali DE dobivati vsi, ki delajo v sindikatu, saj vsakokrat najdejo v njej oporo za svoje delo.
„Kaj pa mislite, da bi bilo treba v DE še izboljšati? 11
..Marsikaj. Ker me kot tehnika razumljivo v prvi vrsti zanimajo dosežki naših delovnih organizacij na področju znanosti., tehnike, tehničnih izboljšav, novatorstva in racionaliza-torstva, bi seveda želel več prispevkov o prizadevanjih vseh tistih kolektivov, ki so dojeli pomen izumiteljstva za svoj nadaljnji razvoj.11 Potem pa je nadaljeval:
„Vsak še tako majhen problem, naj gre za samoupravne odnose v delovnih kolektivih, za reševanje delovnih in življenjskih problemov delavcev ali za uresničevanje stabilizacijskih ukrepov, bi morala po mojem prepričanju DE
obravnavati s svojega ,,zornega kota11, s stališča sindikatov. Najraje bi prebiral članke o žgočih vprašanjih, ki se pojavljajo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, kjer novinarji DE ne bi bili le registratorji dogajanj, marveč bi morali prepustiti mnenje tudi drugim družbenopolitičnim
dejavnikom, v prvi vrsti sindikatoih)]
Nekaj pripomb je imel tudi na go stran našega časnika in rubrikOjc*' dni v sindikatih11.	siiq
,,Poročila s sej republiških odboj,°y sindikata preberem že naslednji dSJsr Delu ali Dnevniku, teden kasneje pa še v DE. Mar ne bi kazalo, da bi namesto poročil s teh sej objavljali komeiTt -rana, kritična, vendar objektivna p( -ročila. Tak način informiranja brale* ' bi moral najti v novi vsebinski zasno i delavskega časnika svoje vidno mest1 ■ Čeprav ste na najboljši poti, da uresn • čite svoje uredniške zamisli, se mi zd , da bi moralo na straneh DE spregovc ■ riti še več ljudi, objavljeni prispevki 1 i morali biti še zanimivejši, pestrejši i i bolj konkretni kot doslej. Več bi m* • rali pisati tudi o problemih mladih delavcev, ki se potem, ko se zaposlijo i r si ustvarijo družino, srečujejo s števij-nimi vprašanji.11
„In na kulturni strani bi morali posvetiti več pozornosti delu Svobod ih kulturno-umetniškim društvom na podeželju . ..“ nam je še ob slovesu p' vedal Vitomir Ferjan, zvest prijate našega lista.
I. VIRN
■Sni
K
On
os<
•od
■ti?
,3
n.
I

^pNA NALOŽBA LEK-FARMAKOS
Pletejo se dolgoročne vezi
|*j-ek« bo skupaj s kosovskim partnerjem v Prizrenu zgradil sodoben obrat soli z vsemi spremljajočimi objekti
je tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov „Lek“ iz sp0rla,le 2 delovno organizacijo „Farmakos“ iz Prizrena sklenila cleinazum 0 dolgoročnem Roslovno-tehničnem in ekonomskem
za proizvodnjo biz-
°brat n^U- sPorazum predvideva skupna vlaganja za gradnjo logi.-0 bizmutovih soli v Prizrenu po preizkušeni Lekovi tehno-deva Ven^ar Pa se ne omejuje samo na to naložbo, ampak predvi-nietu<^ dolgoročno poslovno-tehnično in ekonomsko sodelova-
JZ bp	»
’na drugih področjih.
2a n U.^ar'^ velja, da bo obrat v J”0lzvodnjo bizmutovih soli, sre(j^re8aTb0sta vlagala skupna
temelji,* ”Lek“ in „Farmakos“, j bizm 1 na domači surovini,
Kosovem v f pridh0btivaj0 na vedenP u V tem obratu Pr012‘
. oizrnutove soli bodo Pa	kot končni izdelek ali
sUro '	s^U2^e za predelavo v
su. Vlne za ustrezne farmacevt-Preparate.
•fr ^neraini direktor tovarne ifc , fi°rut Šnuderl pripomi-k ’ da ^.Lek14 bizmutove soli iz MjO.vskih in drugih surovin iz-Itmu6 Že. četrt stoietja in da so % °Vnjaki obeh tovarn, Ijub-'TŠVa6 in prizrenske, v letu ;prav ^deli, lani pa končali pri-zž n° .‘nVestieijskega programa v p Proizvodnjo bizmutovih soli
Celotni investicijski stroški za ta obrat in ustrezno infrastrukturo bodo predvidoma znašali 45 milijonov din, vštevši obratna sredstva. Pri tem bo treba samo za nujne infrastrukturne objekte nameniti 15 milijonov din.
Ker je sedanji „Farmakos“ sredi Prizrena, kjer nima ustreznih možnosti za širitev proizvodnje, ni težko uganiti, da bodo vlaganja v osnovne infrastrukturne objekte temelj ne le za neovirano proizvodnjo bizmutovih soli v novem obratu, marveč tudi za bodoči razvoj celotne prizrenske farmacevtske industrije.
Na novi lokaciji so tovarni „Farmakos“ zagotovljene razvojne možnosti za naslednjih nekaj desetletij, pomembno za ' njen nadaljnji razvoj pa je ne-
dvomno dolgoročno poslovno-tehnično in ekonomsko sodelovanje z ljubljanskim partnerjem, zlasti še, če to povezovanje presojamo s stališča prizadevanj za koncentracijo zdaj dokaj razdrobljenih zmogljivosti farmacevtske industrije v Jugoslaviji.
„Program je že vložen v Kosovski banki v Prištini, v teku pa so tudi pogajanja z Ljubljansko banko, da bi naši lastni udeležbi primaknila ustrezen kredit,“ pojasnjuje direktor Šnuderl.
,,Nismo se še dogovorili, kolikšni naj bi bili deleži naše in prizrenske tovarne ter kreditna udeležba obeh omenjenih bank. Kar zadeva Lek, menimo, da bi bila smotrna oziroma sprejemljiva naša udeležba v višini 20 do največ 30 %, kar pa je seveda v znatni meri odvisno od pripravljenosti banke, da s primernim kreditom okrepi naš delež pri tej pomembni sloven-sko-kosovski naložbi.“
Direktor Šnuderl povsem upravičeno ugotavlja, da je treba pri naložbi tovarne ,,Lek“ v obrat za proizvodnjo bizmuto-
pora medobčinskemu dogovoru
Pomanjkljivostim v besedilu podpora medobčinskemu dogovoru uPnih vprašanjih družbeno ekonomskega razvoja do leta 1980
finski razvojni plani ^ti osnova medobčin
mo-
.fljT —« osnova medobčinske-'ftiih ~.08ov°ru o skupnih vpraša-družbenega in gospodarske-1 razvoja severnoprimorske re-I 50 sklenili na seji med-sveta severno^pri-
mlt-regije v Idriji- SkuPna . k sanja tako živo posegajo v
•ar-— ________ «
dogajanja na tem koncu Primorske, da ni mogoče ločeno obravnavati posameznih vprašanj in razvojnih konceptov.
Besedilo dogovora, ki naj bi ga sprejeli po razpravah v družbenopolitičnih telesih in v temeljnih .organizacijah ter skupnostih, še ni povsem izobliko-
Velenje^0 ELEKTR0ENERGETSKI KOMBINAT
M^'0	___
Proizvodnja narašča — pa tudi izguba
. ,,J^enjskt rudarji so v prvem T)ai ^em Polletju nakopali sku-IS 2>247.000 ton lignita. Dose-

žena 7 ,1 lon llgmia' uose' ?ao tpo etna proizvodnja sicer
letn- a nekako za 2 % za pol-t ven(ilrn 0Perat'vnim načrtom, Us ar Pa velja omeniti, da so Čar b rU(*aij> v letu dni pove-nita £0prečni dnevni izkop lig-^ za 817 ton. Medtem ko '	nakopali 14.680 ton
u ’ a na dan, so ga v prvem tor, em Polletju že 15.497 j* ^ dan. Polletni proizvodni bod ^ pa zagotavljajo, da p.-0 Velenjski rudarji z enakim _ adevanjem, kot so ga poka-let0V piVem polletju, dosegli za s Predvideno proizvodnjo
4,. ^‘cuviueno prc 0.000 ton lignita.
Dobro napredujejo tudi dela za povečanje proizvodnih zmogljivosti, saj jih morajo do konca leta 1977 povečati na 4,7f)0.000 ton lignita letno. Pri-čakujemo lahko, da bodo dela opravljena v dogovorjenem roku in s predvidenimi sredstvi.
Zaradi neurejenih cen premoga so lanskoletno poslovno poslovanje sklenile temeljne organizacije Rudnika lignita Velenje z minimalnim ostankom dohodka. Ker cene še zmeraj niso urejene, stroški pa nenehno naraščajo, je imela proizvodnja premoga Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje v petih mesecih letos 15 milijonov dinarjev izgube. p q
vano in bo treba posamezne rešitve jasneje opredeliti. Zlasti gre pri tem za prednosti, ki naj bi jih regija izkoristila glede na obmejni položaj. K podpisu dogovora pa bi morali pritegniti tudi banke oziroma njihove podružnice na tem območju in zavarovalnice, ki združujejo določena sredstva in bistveno posegajo v življenje gospodarstva severne Primorske. Med posebne naloge, ki naj bi jih dogovor določneje opredelil, so poleg usklajevanja na področju planiranja, zaposlovanja in kadrovske politike prišteli še sodelovanje oziroma usklajevanje na področju šolstva, zlasti usmerjenega izobraževanja, informiranja in usklajevanja politike cen. Že sedaj pa lahko ugotovimo, da bo dogovor prinesel novo kvaliteto v medsebojne odnose severnoprimorske regije, kije bila pred leti še želo razbita in je razvojne programe snovala vsaka občina zase.
M. HOŽIČ
vih soli v Prizrenu upoštevati tudi delež minulega dela, ki so ga Lekovi raziskovalci in tehnologi vložili v razvoj te tehnologije. Potemtakem v tem primeru ne gre le za čisti finanč-no-investicijski odnos med dvema partnerjema, marveč tudi za posredovanje umskih storitev, kar bo seveda treba kasneje, po dograditvi obrata bizmutovih soli v Prizrenu, ko bo na vrsti vzpostavljanje ustreznih dohodkovnih odnosov med sodelujočima partnerjema poleg finančnega vložka upoštevati oziroma vrednoti kot pomemben sestavni uel Lekove udeležbe pri prizrenski investiciji.
Omeniti je treba še druge prednosti, ki jih Farmakosu prinaša dolgoročno sodelovanje z Lekom. Slovenski partner namreč poleg tehnologije zagotavlja kosovskemu tudi tržišče tako doma kot še zlasti v inozemstvu, kar je še posebnega pomena, če upoštevamo, da bo več kot polovica v Prizrenu proizvedenih bizmutovih soli namenjena za izvoz na inozemske trge.
Skupna naložba Lek-Farma-kos v obrat za proizvodnjo bizmutovih soli v Prizrenu vsekakor sodi med tiste oblike dolgoročnega sodelovanja, ki presegajo raven materialnih nakup-no-prodajnih odnosov. V tem primeru gre namreč ne le za finančna skupna vlaganja, marveč tudi za pomoč farmacevtskega podjetja iz Slovenije kot razvitejšega območja države sorodni delovni organizaciji na nerazvitem Kosovu, in to v obliki lastne dognane tehnologije in z drugimi umskimi storitvami, ki jim kosovski partner z dokaj skromnimi kadrovskimi možnostmi sam očitno ne bi bil kos.
Tako je torej sodelovanje med slovensko in kosovsko farmacevtsko tovarno premostilo gole materialno-finančne odnose in dobilo širše razsežnosti resnično obetajočega in zglednega dolgoročnega sodelovanja med ,,razvitim" in ,,manj razvitim" v državi. To sodelovanje bo treba seveda urediti še dohodkovno, po vloženem delu in sredstvih, upoštevaje pri tem vse možne sistemske olajšave, ki jih investitorjem in naložbam na premalo razvitih območjih nudijo Zdajšnji in napovedani zakonski predpisi.
N. ŽUŽEK
Preobremenjeno
gospodarstvo
Dovolj razlogov je za napovedi, da utegne v letošnjem drugem polletju priti do hitrejše rasti cen, čeprav bi — ekonomsko gledano - upoštevaje nižjo kupno moč prebivalstva, naraščajoče zaloge blaga in omejeno investicijsko dejavnost morale cene mirovati, gospodarska gibanja pa se še nadalje stabilizirati.
Statistični podatki mimo tega kažejo, da se nadaljuje
ll
SBI
II!
KI
GOSP
KOMENTAR
počasnejša rast proizvodnje, medtem ko v nekaterih industrijskih dejavnostih (kar velja zlasti za Slovenijo) proizvod-jija zaradi kritično poslabšane prodaje in visokih zalog končnih izdelkov celo nazaduje.
Kot menijo v zvezni zbornici, bodo ustrezne korekcije nekaterih cen nujne, čeprav verjetno ne v višini, kot jo predlagajo proizvajalci. Pri tem imajo v mislih cene zlasti tistih industrijskih proizvodov, v katerih so vgrajene predvsem uvožene surovine. Tako bo bržčas prišlo do podražitev obutve, usnjene galanterije in več drugih izdelkov iz usnja, ker so se občutneje zvišale cene uvoženih surovih kož, to pa je povzročilo tudi podražitev domačih kož.
Skratka, potrebni bodo skrajni napori, da bi ohranili prednosti stabilizacije in obrzdane inflacije, ki se kažejo v dokaj spodbudnih rezultatih letošnjih prvih petih mesecev. V tem letošnjem obdobju so se namreč - če naj verjamemo statističnim kazalcem — cene pri proizvajalcih v primerjavi z lanskim petmesečnim obdobjem zvišale le za okrog 1,3%, medtem ko so življenjski stroški hkrati narasli za 3 % Najbolj so narasle maloprodajne cene kmetijskih proizvodov oziroma živil ter storitev, kar v največji meri ogroža življenjsko raven delovnih Ij udi.
Treba je sicer priznati, da stroški prehrane hitreje naraščajo kot drugi stroški povsod po svetu, ker pomanjkanje živil povzroča neprestano in strmo naraščanje cen. Vendar pa moramo ugotoviti, da padec cen osnovnih surovin na svetovnem trgu lani in predlani
ni v ničemer vplival na zniževanje proizvodnih stroškov v industriji pri nas in tudi ni povzročil pocenitve končnih izdelkov, kot bi laliko pričakovali. V prid industriji velja sicer navesti, da so ji te pocenitve prišle prav pri pokrivanju izgub, ki nastajajo zaradi poslabšane prodaje na domačem in neugodnih cen na inozemskem t rgu, in da je te nenadejane ,.rezerve" izkoristila tudi za poravnavanje čedalje višjih zakonskih in še zlasti pogodbenih obveznosti. V zvezi s tem kaže navesti podatek, da so sredstva za splošno in skupno porabo, ki bi smela biti letos po dogovoru za približno 16 % višja kot lani, v letošnjih prvih petih mesecih narasla s stopnjo 30 %. Konkretno jymoralo gospodarstvo po podatkih SDK za te namene izločiti 30 % skoraj za 19 milijard din ali za dobrih 87 % teč, kot je bilo dogovorjeno.
Čeprav si zavoljo poslabšanega tržnega in gospodarskega položaja in še zlasti zaradi doseženih stabilnejših gospodarskih gibanj ni mogoče zamišljati splošne sprostitve cen, je sedanji sistem administrativnega določanja oziroma omejevanja cen očitno postal nevzdržen. Nivzdržen je postal ne le zato, ker zmanjšuje pripravljenost proizvajalcev, da bi bogatili izbiro blaga ali jo vsaj ohranjevali na doseženi ravni, marveč tudi zato, ker je v nasprotju z načeli in hotenji samoupravno organizirane družbe in samoupravno usmerjenega gospodarstva. Če že mora biti administrativni nadzor nad cenami — temu se v sedanjem položaju in tudi v prihodnje verjetno ne bo možno povsem odpovedati — potem bo to sistem družbene kontrole s širšim krogom udeležencev, ki bo politiko cen in nadzora nad njimi opiral na obvezne samoupravne sporazume. Cen očitno ne bodo mogli v nedogled dušiti in jih uravnavati uradniki zveznega zavoda za cene in drugih podobnih uradov, ki pri svojih odločitvah pogosto ravnajo subjektivno, ne upoštevaje stvarne tržne spremembe, ki terjajo takšno ali drugačno politiko cen nasploh in v posameznih primerih. Seveda pa bo prehod na novi sistem oblikovanja cen
teijal veliko mero samoupravne discipliniranosti, ki je — kot kažejo izkušnje - neredko ni moč doseči brez ustreznih sankcij kot nujnega prisilnega instrumenta družbene kontrole cen.
NANDE ŽUŽEK
PREMALO DENARJA ZA KMETIJSTVO
Izvršni odbor kmetijske razvojne skupnosti Slovenije je Ugotovil, da bo kmetijstvu letos na voljo znatno manj dmž-ehih sredstev ne glede na velike potrebe po hrani in pove-ani kmetijski proizvodnji.
Ce bi želeli nadaljevati stopnjevanje naložb iz prejšnjih let,
1 potrebovali za naložbe samo v zasebnem kmetijstvu 50 bilijonov din iz družbenega vira. K temu naj bi drugo polo-vico prispevale banke, z lastno udeležbo investitorjev pa bi se Ztiesek povzpel na 110 do 120 milijonov dinarjev. Na voljo 23 naložbe v zasebnem kmetijstvu pa je le nekaj več kot 22 jttilijonov dinarjev. Ne glede na dopolnilna sredstva bank in astno udeležbo pa denarja ne bo dovolj za kritje vseh na-rtovanih naložb.
SPREJEMANJE SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV O TEMELJIH REPUBLIŠKIH IN OBČINSKIH PLANSKIH DOKUMENTOV V OBČINAH VELENJE, SLOVENJ GRADEC IN RAVNE NA KOROŠKEM:
Velika večina za skupno urejanje
Prve ocene dosedanje družbenopolitične aktivnosti pri uveljavljanju samoupravnega družbenega načrtovanja ter oblikovanju srednjeročnih planov razvoja za obdobje 1976-1980 opozarjajo tudi v občinah Velenje, Slovenj Gradec in Ravne na Koroškem, da je družbeno samoupravno planiranje edina pot za urejanje in načrtovanje nadaljnjega razvoja, za izboljševanje življenjskih in delovnih razmer vseh delovnih ljudi in občanov. Zlasti v Šaleški in Mežiški dolini so ob tem tudi ugotovili, da so v posameznih okoljih že pred časom uveljavili planiranje kot sestavni del družbene reprodukcije.
Izkušnje, ki so si jih pri tem pridobili, so omogočile, da so lahko pravočasno začeli snovati dokumente predlogov prihodnjega razvoja.
V občini Velenje je za predloge 7 republiških in 7 občinskih samoupravnih sporazumov v 60 temeljnih organizacijah združenega dela glasovalo več kot 99 % vseh, ki so prišli na zbore delovnih ljudi: Le v eni delovni organizaciji (gostinsko podjetje „Paka“) niso sprejeli nobebega republiškega samoupravnega sporazuma. Akcija samoupravnega sporazumevanja o temeljih razvojnih načrtov je torej v Šaleški dolini uspela, jo bo pa treba nemudoma nadaljevati. Obveznosti in naloge, sprejete s samoupravnimi spora-
zumi, je treba vgraditi v plane temeljnih in drugih organizacij združenega dela in se dogovoriti, kako naloge uresničevati Sicer pa v velenjski občini ugotavljajo, da so delovni ljudje na zadnjih zborih sprejemali več drugih samoupravnih sporazumov, v temeljnih organizacijah združenega dela Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje tudi srednjeročne razvojne usmeritve in delovne načrte za leto 1977.
Tudi v občini Slovenj Gradec opozarjajo, da akcija uveljavljanja samoupravnega družbenega planira-
nja ni in ne more biti le enkratno opravilo, pač pa stalna naloga. Sicer so v 23 temeljnih in drugih organizacijah združenega dela na zborih delavcev z javnim glasovanjem sprejemali samoupravne sporazume o temeljih planov. Le v temeljni organizaciji združenega dela ,,Graditelj" Splošnega gradbenega podjetja „Ko-roški zidarji" niso sprejeli samoupravnega sporazuma o temeljih razvoja železniških zmogljivosti Velja pa pripomniti da je bilo v Mislinjski dolini največ pripomb prav na predlog tega samoupravnega sporazuma. Ob tem pa ugotavljajo, da način sprejemanja samoupravnih sporazumov ni bil najboljši povsod, saj so vse samoupravne sporazume sprejemali na enem zboru delavcev, na dnevnem redu pa so bila še nekatera druga vprašanja.
Na Ravnah na Koroškem ugotavljajo, da so bili v Mežiški dolini lani in letos opazni precejšnji napori za pripravo načrtov srednjeročnega razvoja, letošnje razprave pa so povezali z obravnavo zakona o združenem delu. Seveda pa začetna faza
priprave izhodišč srednjeročnih planov razvoja še ni potekala celovito in v medsebojni soodvisnosti, v proces planiranja pa so bili v premajhni meri vključeni delovni ljudje. V Mežiški dolini opozarjajo tudi na to, da je bilo premalo časa za obravnavo smernic za pripravo planov, da so bile razlage preveč strokovne in da je bilo odločanje marsikje bolj formalno kot pa zavestno sprejemanje planov. In še nekaj podatkov: predloge 7 republiških in 4 občinskih samoupravnih sporazumov so obravnavah v Mežiški dolini v 35 temeljnih organizacijah združenega dela. V 11 temeljnih organizacijah niso obravnavali, v 4 pa niso sprejeli predlogov republiških samoupravnih sporazumov, v 1 temeljni organizaciji združenega dela pa niso obravnavali občinskega samoupravnega sporazuma za pospeševanje kmetijstva Tako se zastavlja vprašanje o politični odgovornosti tistih vodilnih delavcev, kjer posameznih samoupravnih sporazumov sploh niso dali v obravnavo delavcem.
M. A.
UPOKOJENI JAMOMEREC IVAN JELENKO ŽE TRI LETA VODI MEŽIŠKO KNJIŽNICO
»... Ni redko, da pride kak malček in najprej izbere zase slikanico, meni pa naroči, naj izberem za mamo knjigo, ob kateri bo jokala. Kaj potem izberem, je seveda moja stvar... Še vedno premalo poznam knjige, da bi lahko vsaj malo vplival na okus bralcev. Zato zadnje čase tudi sam veliko berem...« Tako pripoveduje Ivan Jefenko, ki ga vidite na naši sliki pri delu v mežiški knjižnici.
Knjižnica
Splošno izobraževalna knjižnica ali, kot so ji prej rekli, ljudska knjižnica v Mežici, je pravzaprav ena najmanjših v Mežiški dolini. Po prometu, se pravi po številu izposojevalcev in letno izposojenih knjig, pa je prav gotovo na prvem mestu. Čeprav imajo le blizu 3.000 knjig, jih je zdaj v poletnem času „v pro-metu“ več kot 600, pozimi pa tudi več. kot 800 na mesec. Tako se pri njih knjiga obme 3,2-krat na leto. Lani so izposodili več kot 9.000 knjig. Berejo oziroma izposojajo si knjige večinoma mladi med 19. in 24, letom starosti. Zelo pogosti obiskovalci knjižnice so tudi otroci, ki pa po knjige prihajajo predvsem za svoje starše.
To je le nekaj osnovnih podatkov, ki nam jih je o knjižnici v Mežici povedal Ivan Jelenko, knjižničar-volonter. Razgovor z njim pa ni odkril le zgovornih podatkov. Več je Jelenko pripovedoval o svojem delu v knjižnici, o težavah, ki spremljajo to njegovo delo, o načrtih za prihodnje pa tudi o tistih svetlih trenutkih, ki jih doživlja med knjigami in obiskovalci.
Ivan Jelenko je bil do upokojitve jamomerec oziroma jamski geometer. Zdaj pa že od 1973. leta ureja in vodi mežiško knjižnico.
„To je zdaj moj najljubši konjiček,“ zatrjuje Ivan Jelenko, „čeprav sem s' knjižničarstvom začel povsem po naključju in brez vsakega znanja. Če sem odkrit, pred tem niti bral nisem kaj prida. Tako sem se moral začeti učiti od začetka. Knjižnica ni bila urejena, ker nekaj let sploh ni poslovala. Knjig je bilo malo, pa še od tistih večina ni bila uporabna. Mnogo smo jih zmetali proč. " Tudi katalogov oziroma karto-
tek ni bilo. Prav zdaj zaključujem to delo. Morda me to delo zato tako veseli, ker sem moral začeti praktično od začetka.
Danes, po treh letih, že lahko rečem, da poznam vse obiskovalce in prav tako njihove želje pri izbiri knjig. Starejši bralci redko sami zahajajo v knjižnico, čeprav moram reči, da zelo veliko berejo. Po knjige pošiljajo otroke. Ni redko, da pride kak malček in najprej izbere zase slikanico, meni pa naroči, naj izberem za mamo knjigo, ob kateri bo jokala. Kaj potem izberem, je seveda moja stvar. Vidite, prav to je tisto, kar me moti oziroma'me spodbuja: še bolj malo. Veliko namreč po-—
Knjižničarstvo v Mežiški dolini: v občini Ravne na Koroškem bodo tudi v prihodnjih petih letih krepili mrežo izposojeviišč na celotnem območju občine, da bi knjižnice in čitalnice postale resnična krajevna kulturna središča. Z dobro knjigo naj bi seznanjali najširši krog občanov, še posebej pa neposredne proizvajalce in tisto mladino, ki se vključuje v proizvodnjo.
V prihodnjih petih letih naj bi se knjižni fond Studijske knjižnice Ravne na Koroškem povečal za 25.000 zvezkov, od tega 7.500 zvezkov za potujoči oddelek. Razvili bomo matično službo za ljudske knjižnice na Ravnah, v Prevaljah, v Mežici in v Črni na Koroškem. Izposojevališča, ki so že v Kotljah, Strojnski reki, na Lesah, v Žerjavu in v Podpeci, bodo uredili še na Strojni, v Šentanelu, Lokvici in na Koprivni.
Ravenska študijska knjižnica kot osrednja tovrstna ustanova v koroški regiji, bo še posebej pospeševala tudi izobraževanje na delovnem mestu. Zato bo pospeševala dokumentalistiko, fono in video sistem študija in drugo, organizirala pa bo tudi poletne študentske šole z aktualnimi temami.	M. A.
Prostori mežiške knjižnice so že ■pretesni
— moj konjiček
vedno premalo poznam knjige, da bi lahko vsaj malo vplival na okus bralcev. Zato zadnje čase tudi sam veliko berem.“
Knjižnica v Mežici je odprta dvakrat na teden, skupaj devet ur. V teh urah pa je vedno polna. In zakaj Mežičani toliko berejo?
Odgovor Ivana Jelenka je bil preprost:
„Ker pač nimajo druge zabave."
Novih knjig dobijo v Mežici vsako leto bolj malo. Študijska knjižnica v Ravnah oziroma njen oddelek za matično službo skrbi za knjižnice v vsej Mežiški dolini, torej tudi za mežiško, ki je ena od devetih. Denarja pa je
rabi študijska knjižnica v Ravnah za strokovne knjige. Tako je lani mežiška knjižnica od študijske knjižnice dobila 100 novih knjig, sami pa so jih nabavili za 4.000 dinarjev.
In načrti?
,,Veliko razmišljamo o združitvi naše knjižnice s strokovno knjižnico Rudnika. Če bo denar, kar pa verjetno bo, saj bo sredstva prispevala tudi krajev-na skupnost, bomo kmalu v večjih prostorih. Prav ti pa so zdaj največji problem," nam je povedal knjižničar Jelenko.
Tekst in foto: A. AGNIČ
STE NEMARA PREZRLI
Kulturni izleti
V	mesecu juniju je komisija za kulturo pri občinskem svetu Zveze sindikatov Maribor izdala 2. številko Informatorja za organizatorje kulturnega življenja z naslovom „Kulturni izleti". Prvi številki Informatorja, ki sojo pripravili v tesnem sodelovanju z občinsko zvezo kulturno-prosvetnih organizacij in ki je organizatorje kulturnega življenja seznanjala s kulturno ponudbo tako poklicnih kulturnih ustanov kot amaterskih skupin, se je pridružila torej druga, tematsko zelo izvirna številka Informatorja. Gre za seznanjanje z več inačicami takoimenovanih kulturnih izletov, se pravi izletov, ki jih lahko za skupine in kolektive organiziramo tako, da se ure družabnosti in sproščenosti -nevsiljivo povezujejo tudi s seznanjanjem kulturne dediščine, kulturnih in zgodovinskih spomenikov, naravnih in etnografskih zanimivosti pa tudi z ogledom katere od kulturnih prireditev.
V	minulih letih so se nam sindikalni izleti pogosto sprevrgli v veselo rajžanje z veselico na cilju, ne tako redko tudi v popivanje, kar vse je bilo izpostavljeno mnogim kritikam in očitkom, da tako zapravljamo denar iz sindikalnih blagajn. A da ima lahko tudi skupinski ali kolektivni izlet poleg družabnosti še kak smisel, prav na to so organizatorje kulturnega življenja, ki j h imajo v občini Maribor že 380, opozorili na zelo izviren način. Kulturni animatorji si pač ne morejo vsak zase razbijati glave, kaj in kako se da organizirati za to, da bo življenje delovnih ljudi tudi kulturno bogatejše. V Mariboru pravijo, daje prav Informator tisti, ki mora to vojsko kulturnih organizatorjev povezovati, jim dajati za delo skupno domišljena izhodišča.
Povedati moramo, da so medtem v Mariboru prvi že opravili kulturni izlet za same organizatorje kulturnega življenja — potovali so v Ptuj in v okoliške kraje — in se tudi o kulturnih izletih že pogovorili.
V	Informatorju-so namreč objavili devet različnih smeri kulturnih izletov: poleg izleta v Ptuj in njegovo okolico so pripravili programe za izlete v Haloze, Prekmurje, na Koroško, okrog Pohorja, v sam Maribor, na partizansko Pohorje, v Hrvaško Zagorje in za dvodnevni izlet na Dolenjsko. Poleg zelo izdelanih programov v vse te smeri, iz katerih je seveda mogoče odbrati vse ali le nekaj ogledov in nekaj postaj, so objavili tudi informacijo o izletih, kijih organizirata Podjetje za turizem, transport in gostinstvo ter Globtour Maribor, hkrati pa informacije, kako lahko te poslovalnice pomagajo pri organizaciji „kulturnega izleta" v kraje po lastni izbiri.
Seveda so programi kulturnih izletov v devet različnih smeri polni izčrpnih informacij, kaj vse bodo izletniki lahko na izletu videli, dodane pa so tudi nazorne skice o poti in postajah in zanimivostih posameznega izleta. Izdelani programi bi vsekakor lahko koristili organizator-
jem kulturnega življenja tudi v drugih slovenskih občinah, če- bi se napotili na daljši izlet v kraje, ki so kot,,kulturni izleti" opisani v mariborskem Informatorju. A kar zadeva Mariborčane, vso pohvalo zaslužijo za izvirno zamisel in za njeno zelo dobro izpeljavo, če govorimo o informaciji-Verjamemo pa tudi, da bodo sposobni organizirati imenitne izlete, ki sijih bodo ljudje dolgo ohranili v spominu in si z njimi tudi bogatili svoje znanje in vednost. S. G.
>i >
ii:

if sil
ji '$$

H
i
Ali ste v vaši organizaciji že izbrali sindikalnega zaupnika Prešernove družbe?
■tir ^ S.
^ g
,4
M
iti! il<f.

I
c
Znova: za Prežihovo bajto
Delavska enotnost je letos 24. jamarja prvič obširno pisala o akciji za ureditev Prežihovega spominskega dne. Akcija zbiranja sredstev v ta namen torej ni nova. V aprilu smo tudi poročali, da so do konca marca zbrali 250.000 din, od tega je izvršni svet Skupščine SR Slovenije že pred časom prispeval 100.000 din, prav toliko pa so do konca prvega letošnjega tromesečja zbrali šolarji, ki akcije še niso zaključili; do takrat se je odzvalo le 8 občinskih kulturnih skupnosti, ki so prispevale 50.000 din. Zato je v aprilu odbor Prežihovega sklada ponovno pozval slovensko javnost k sodelovanju, še posebej so omenjali tudi pomoč večjih delovnih kolektivov iz občin koroške regije. In zgledu občinskega sindikalnega sveta Nova Gorica, ki je prispeval 10.000 din, naj bi sledili še drugi.
Najnovejših podatkov o zbranih sredstvih nimamo, da pa bi znova spodbudili akcijo tudi med delovnimi kolektivi in sindikalnibii organizacijami oziroma sindikalnimi sveti in odbori, naj o načrtih in akciji še enkrat spregovorimo.
Prežihov Voranc-Lovro Kuhar je bil vsestranski družbenopolitični in kulturni delavec. Čeprav je kot pisatelj upodabljal predvsem koroško pokrajino in koroške ljudi, so njegova dela kot žlahtna sestavina slovenske književnosti že zdavnaj postala last vseh jugoslovanskih narodov in si v prevodih vse bolj utirajo pot tudi v drugo literaturo.
Prežihov Voranc pa je bil tudi prvi predsednik Ljudske prosvete Slove-
nije, ki je nadaljevala tradicije predvojnega delavskega kulturnega in prosvetnega gibanja. Lani so na obletnico rojstva Lovra Kuharja — Prežihovega Voranca podelili odličja „Svobod“. In ker je urejanje Prežihovega spominskega doma kasnilo, je predsedstvo Zveze kultumoprosvetnih organizacij Slovenije sklenilo akcijo pospešiti z imenovanjem posebnega odbora, ki mu predseduje Miloš Mikeln, podpredsednik ZKPO Slovenije.
Lovro Kuhar je kot politik in kot umetnik izhajal iz iste življenjske usmerjenosti, a je kot človek žrtvoval boju svojega ljudstva za osnovne človekove pravice toliko in kot umetnik tako obogatil našo književnost, da smo njegovemu spominu dvakratni dolžniki. Uresničitev lepe zamisli za ureditev Prežihovega spominskega doma pa presega možnosti Prežihovega domačega kraja in njegove koroške soseske. Zato so se pobudniki in organizatorji akcije za ureditev Prežihovega spominskega doma že lani obrnili na vso slovensko javnost, posebej še na šole in samoupravne kulturne skupnosti, da bi podprle prizadevanja in omogočile zamisli.
Spomin na Prežihovega Voranca je na Ravnah na Koroškem že ohranjen s ploščo na rojstni hiši, s spominsko sobo na Prežihovim ter s spominsko sobo v ravenski študijski knjižnici Ker pa je Lovro Kuhar tako zakoreninjen in tako povezan z domačo zemljo in z domačimi kraji kot redkokateri pisatelj, ni bilo lahko izbrati kraja, kjer bi celovito ohranili spomin nanj. Njegove so Kotlje, njegova je vsa hotuljska okolica.
Starih Kotelj ni več, bilo pa je tudi že več predlogov, kje in kako se oddolžiti Prežihovemu Vorancu. Domačih postaj Voranče-vega življenja je več. Ena od njih je Kotnikova bajta - Vorančeva rojstna hiša, ki so jo Kuharjevi zapustili, ko je bilo Vorancu komaj nekaj let. Druga je kmečka hiša pri Prežihu, kjer so bili Kuharjevi najemniki in kjer je Voranc snoval svoje prve zgodbe.
Na Ravnah na Koroškem pa so se končno odločili da uredijo Prežihov spominski dom v Prežihovi bajti, prislonjeni ob sončno reber Preškega vrha, od koder je lep razgled po Kotljah in vsej hotujjski okolici. Prežihovo bajto so Kuharjevi kupili leta 1911. Od tod je odhajal mladi Voranc v svet in sem se je vračal, sem se je zatekal med obema vojnama s svojimi partijskimi tovariši in sli; sem so v letih diktature romale njegove misli, ko se je v daljnih deželah spominjal očeta in matere. Do Prežihove bajte, ki je tudi etnografsko zanimiva in zaščitena, so čutili Kuharjevi nekaj posebnega; čutili so, da je to njihov dom. Ta občutek in zavest je bila pri vseh, izražala pa ju je trditev: ,.Končno smo našli dom!“
Odbor Prežihovega sklada je potrdil predlog, ki so ga izoblikovali kulturni delavci Mežiške doline, da se Prežihova bajta preuredi v Prežihov spominski dom. Sedanjemu lastniku Prežihove bajte je odbor ponudil da mu zgradi nov dom. Letos bodo pripravljeni načrti za obnovo Prežihove
bajte in na pomlad prihodnjega leta naj hi začeli z delom, Prežihov spominski dom pa po predvidevanjih izročili svojemu namenu že ob koncu prihodnjega leta
Prežihovo bajto bi uredili tako, da bi seznanjala obiskovalce z osnovnimi potezami jj pisateljeve človeške podobe, s temeljnimi ^ podatki o njegovem življenju in delu, predvsem pa z značilnostmi kmečko-delavskega
okolja, iz katerega so izšli Voranc in večina njegovih literarnih junakov. Preski vrh je že ostal kraj, kamor Slovenci radi zahajamo, tevilna pota vodijo k Prežihovi bajti, v prihodnje naj bi jih še več. Posebej šolarji pa naj bi naposled lahko spoznali tak dom in ‘ , takega Voranca, kot siga predstavljajo med prebiranjem „Solzic“. Postaje Prežihovega življenja pa bi posebej označili. Strokovno obnovo Prežihove bajte bo vodil Zavod za spomeniško varstvo iz Maribora, urejanje Prežihovega spominskega doma pa kulturni delavci z Raven na Koroškem, katerih glavna naloga bo, da na pravi način predstavijo življenje in delo tega slovenskega pisatelja.
Odbor Prežihovega sklada se tudi zavzema, da bi hkrati z obnovo in urejanjem Prežihove bajte tekla tudi akcija, da bi v Kotljah postavili spomenik Lovru Kuharju. Ta spomenik je davna želja Hotuljcev ter obveznost do Prežihovega Voranca.	M. L.
OB 4o_
letnici velike TEKSTILNE STAVKE V SLOVENIJI
(II.)
PETINTRIDESET ODLOČILNIH DNI
Piš,
Dr. France Kresal
odrske sindikalne No T^JZACIJE IN tekstil-
uELAVQTVr\ v n\rc
NllT?B-LAVSTV0 v SLOVE 1 MED OBEMA VOJNAMA
^0bd3a,d°in,ans
so bili v Sloveniji
w ueiava v bioveni koynni?*rani v socialistični Strt
,Afcg«B(a9.we«*c
'»»h,;,ISIJI ,SK.1' krSč“ist°
kov^čni Jugoslovanski stro
tihemu(JSZ). napredno j ajQv\Narodni strokovni zve
H A,“‘11Narodni strokovni zve Jj in od leta 1935 dalji Ztjf,. v režimski klerikalni Zvez letj nih delavcev (ZZD). Prv sttdiv°i v°jni je bilo delavsk in v Vf10 gibanje zelo živahi ..e‘avskih strokovnih org bližno^ ^ ^ila včlanjena pi
$ ■
i?'i	sre^ dvajseti'h let
V*.. .. Članstva delavskih str
'no tretjina vseh delavcev
ni.	_ i.	«
5[evi1n Vi----“'“j*-1"1 *
' ItovniK č‘anstva delavskih stre tako , °r8anizacij zelo upadi Prim? .solutnem številu kot
j lntr„ klavcev, ki je ves č let naraščalo; sredi trideset
o* 56 delavske strokovi t Stevii EaciJe vnovič okrepile
.j leiavrer;uiJ?ino 0r8anizi
tino v Je dose8l° blizu
L	vSepa	An Arto
ja-83 zaposlenega
, mJ^blni delavci so bili i ni,. ma slabo sindikalno or ! Sfni- Prva leta po vojni,
2610 rS?0 delavsk0/ba
biln raz8>bano in močno, nial Etilnega delavstva
m., ^urnega aeiavstva
^ i i0'" dvajsetih in v prvi p 5 £ ,	>« tekstilno'
'rV''0 postalo __________
inrti 5° ^ ^l0 najštevilč S rijska skupina, je bil<
stavi,v° delavsko gibanje : siJfn0 najhujšemu zatiri
Ho ”kk°. P0Htidno in sind
do,;r.:uud’u? jc 1
samo , x jevanJe KamPai
Sei0 \ času mezdnih gi
"foeeSS^Š1
(jjj^ančnejše število vseh sinilo
je2 “ organiziranih delavcev Zek ^^Pomanjkanja podatkov
t, t
clanov
težko ugotoviti. Število
je pri vseh sindikalnih
organizacijah zelo nihalo. Najštevilnejša in najmočnejša je bila socialistična Strokovna komisija, sledila je krščanskosocia-listična Jugoslovanska strokovna zveza, medtem ko je bila Narodna strokovna zveza zelo šibka; režimska klerikalna Zveza združenih delavcev, kije bila ustanovljena leta 1935, je pridobivala svoje člane v manjših podjetjih, predvsem v obrtniških, medtem ko se v večjih tekstilnih tovarnah ni uveljavila.
Takoj po vukovarskem kongresu KPJ (20,—24. junija 1920. leta) bi moral zasedati tudi centralni delavski sindikalni svet (CRSVJ), vendar se je, zaradi nasprotovanja oblasti lahko sestal šele v dneh od 26. do 28. junija 1920. leta v Beogradu. Te sindikalne konference so se udeležili tudi 4 delegati iz Slovenije. Na plenumu 29. junija 1920. leta je centralni delavski sindikalni svet (CRSVJ) sprejel v svojo sestavo celotno razredno sindikalno gibanje na Slovenskem, vključeno v Strokovno komisijo.
Z Obznano (30. decembra 1920. leta) je bilo do sprejetja ustave prepovedano vsakršno delovanje KPJ in vseh njenih političnih in strokovnih organizacij; oblast je prostore številnih delavskih sindikatov zaprla in zapečatila. To je bil hud udarec delavskemu gibanju.
Številnim intervencijam in protestom v parlamentu in zunaj njega je morala oblast popustiti in dovoliti obnovitev delovanja delavskih strokovnih organizacij. Delovanje pa so smele organizacije obnoviti šele pod pogojem, če so se izjavile za nepovezanost in neodvisnost od KPJ; to so morale dokazovati s spremenjenimi društvenimi pravili in s statuti.
Tako so nastali neodvisni sindikati, kijih je ustanovila in izgradila ilegalna KPJ.
Socialisti so med tem časom obnovili svojo sindikalno centralo GRSJ in ob pomoči policije prevzemali zaprte delavske domove, arhive in premoženje delavskih strokovnih organizacij.
V oktobru 1925. leta sta se obe sindikalni centrali združili v Ujedinjeni radnički sindikalni savez Jugoslavije ((RSSJ).
Tako so nastali „ursovi sindikati", ki jih je od znotraj osvojila partija in prek njih izvajala svojo politiko na sindikalnem področju.
18. marca 1934. leta je bil v Ljubljani kongres Strokovne komisije za Slovenijo; na njem je 48 delegatov zastopalo 12.000 članov. Na kongresu je bil Franc Leskošek izvoljen za predsednika izvršnega odbora strokovne komisije; že prej pa je bil izvoljen za tajnika oblastnega odbora SMRJ. Na državni partijski konferenci v Ljubljani v decembru 1934. leta so med drugim sklenili, da je treba popraviti napake iz preteklosti in da j^ mesto komunistov tudi v reformističnih sindikatih ter da so glavna baza njihovega sindikalnega dela sindikati URSSJ kot najmočnejša delavska strokovna in razredna organizacija.
Krščansko socialistična Jugoslovanska strokovna zveza je imela največ članstva v tekstilni tovarni v Tržiču, pozneje pa še v Jugočeški, Jugobruni in Intexu v Kranju, v Tekstilani v Kočevju, v Škofjeloški predilnici, v Induplati v Jaršah, v tovarni Kocjančič, Domžale, v Stori v Šentvidu in Gameljnah, v tovarni Bergmann, Celje, v tovarni Karl Thoma v Mariboru, Omik-Mitrovič na Otiškem vrhu in v več manjših tekstilnih podjetjih. Imela je 10 strokovnih zvez; strokovna zveza tekstilnih delavcev je bila najštevilčnejša, leta 1937 je imela 927 članov (vseh članov v JSZ je bilo 7.908).
Narodna strokovna zveza je imela manj članstva (2.000 do 3.500); tekstilne delavce je organizirala v tekstilni tovarni v Litiji, v mariborskih tekstilnih tovarnah, v Jugočeški, Jugobruni in Tekstilindusu v Kranju in še v nekaterih manjših tekstilnih tovarnah. Koliko tekstilnih delavcev je organizirala, ni podatkov.
Zveza združenih delavcev je bila ustanovljena novembra 1935. leta, ustanovila jo je slovenska klerikalna buržoazija. Zveza združenih delavcev je bila režimski sindikat, tako kot Ju-goras v Beogradu. Svoje članstvo je imela v glavnem samo v manjših tekstilnih podjetjih, od večjih pa samo v tekstilni tovarni Ehrlich v Mariboru.
(Nadaljevanje prihodnjič)
-fr
—	In kako je pri vas z izobraževanjem ob delu?
—	Kolega iz administracije se uči iz slovarja tujk, da bi mi z bolj strokov-
nimi izrazi predaval o zapletenih ekonomskih problemih, jaz pa se iz iste knjige učim, da bi ga razumel...	Karikatura: i. Antič
NAGRADNA
KRIŽANKA
Rešitve pošljite do 29. 7. 1976 na naslov: ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA. Nagrade 200,150 in 100 din.
DE	ODLoS, PiažilA Po ZAKjaun	M-lGo2/KJ£ o Boji H	TmCUvmtt, WA£lL)E	TUSoSboV. MARdDAA ARMIRA	ANTE r (COVAOKS	toŠltOj&A T\a\JA	Reva v sRbrn, PRITOK rtORME	ČRsUa ČRKA	seka NA PEIO-PoNezu	SVAscuiA IX KAKAVA	SLIKARKA KO&ILČA	Mesto v SRAlTLOB Mora I/i Ihtooo (Via
REfUftUslE ItONFEteMf SiDLJASU												
SIM/K/A cima m IŠRAUA												
NSU&N71 ►JCSoMETte blNAMA (KBASU05AE-)					TRiACAVA ZA R£mKAR)E							
(SARJiNER,				les	NAPIA&LO				os ZAIMER			
					Ah.H&RA 2AHLEKO				ceRNac.			
MlVCEKU® ToVimil ANSfW6L						U-DEIDVA-LEC UNO- sezoV		ŽELEZU-KCMtaziciA toPcrrtzA i pavlma-				
TtosroRl ZA IZ0fi,l6AN)E											S0.D0&N ( (ZoRdSVj TEstvuk;	LISTNATO iftevo
£>()!»- očto- JBlOUIHloJjl :s°7ajicj0									WmW«K]i>EO saipe«. RUHATMJI7 Razmer			
PER2I7A					JtENEMNt SUetooEsfa SCAS.ZVOU							
APIH			teRŠOUAHI					j	k	lECIBtL		
			POLCROČOl« KAZuiVtSA De7AM?A							ToVAPM ftRltoPRU		
DE	TERMI M	02, SOft-A						0*1(3,. IM£ IRSKE.				
		CERJCUGMO iltf&ČaJJE						&a.obo 1XM. SUKUO				
iSRCtA, HMLcmm TkAulNA							EL. HtRSKA Enota odlitek.					
Z&iAV S\felR.I71 iw KOMCoil)					UEZiK HASStfJ©lC('A OteHA							MNOŽI ifl
II									SLIKA S01£- as telesa zareza Vso- A1 MINJU			
Sestoju.: C.. M.	TITAN							MtSTEHE. NA C2££U IZRAELSKA LUKA				
	KRAT SUN IomZaL			OKRAJNI 17lADStU								
K.TtLKSlc (ALAIN)				—				ŽEPA«, ZMIKAVT toSPoAA« Y£UU.A MfASllA TtLOA						RUMANOVo bSiŠmik		
VR.4TA H&TLE												
Ak»EtM S LIL, A«. (PUkJolSI												
/"
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE:
PROIZVAJALEC, SELŠKA DOLINA, IKE, STARINAR, HOAD, MAROKO, ONTARIO, ARON, LV, RAL, NEN, OAS, PIO, EZOP, GLADIATOR, CR, IEPER, OR, RJA, JS, APA, MEH, ACETILENKA, ERATOSTENES, DNO, OATES, ME, OTTO, NS, DON, IRENE, LENZ, KITARISTKA, ASEN, IDEAL.
■\
Izžrebani reševalci iz prejšnje številke:
1.	nagrada, 200 din: Edvard Miškovič, Ruplava 4, 62000 Maribor,
2.	nagrada, 150 din: Boris Debelak, Krmelj 30, 68296 Krmelj,
3.	nagrada, 100 din: Miha Kolobota, Kolodvorska 11, 61330 Kočevje.
Nagrade bomo poslali po pošti.
________________________________________ J
Ob konicah pridejo solinarjem na pomoč vsi člani družine, tako tudi Zdenka Grizdančič. „Sedaj je čas žetve,“je pribila Zdenka,o® da bi prenehala z delom. „Včasih začnemo tudi bb štirih zjutraj i® delamo do polnoči. Letos bo, tako kaže, zelo dobra letina."
Piranske soline omenjajo mestni statuti že leta 1273. Takrat je bil namreč Piran pod benečansko oblastjo. In v statutu mesta je bilo točno napisano, koliko soli morajo dati Benečanom in po kakšni ceni lahko prodajo presežke, kdo sme širiti sohne in kako se morajo graditi. Iz pisanih virov je tudi znano, da so pred več kot 100 leti pridobili v piranskih solinah od 6 do 7 tisoč ton soli, kar je ob slabi letini toliko kot danes. Nskako v poprečju pa pridelajo 12 tisoč ton soli letno.
»Predvsem smo solinarji odvisni od vremena," je povedal vodja TOZD Sohne Ciril Somrak. „Za nas ni umetnih gnojil ah namakalnih naprav. Sonce je tisto, ki nam določa letino."
Piranskim solinam je v letu 1972 pretilo, da jih ukinejo. Takrat se je začel boj za obnovitev. Združitev z Začimbo in Gosadom, kar je dalo sedanjo Drogo, katere TOZD so tudi Sohne, je zagotovila nadaljnji obstoj solin in v določeni meri tudi zagotovila njihov ponoven razvoj.
»Čeprav denarja za večje investicije doslej še ni bilo, smo večino prejšnjih površin že obnovili. V programu obnove in modernizacije, ki smo ga naredih že leta 1974, naj bi usposobili celotno površino 560 hektarov za pridobivanje soh. Danes
obdelujemo 2,2 milijona kvadratnih metrov, preostale 3 milijone pa počasi pripravljamo. Nijbolj pa nas pri tem pesti denar oziroma odkupna cena soli, ki je odločno prenizka. Pri tem ne moremo in ne moremo priti do dogovora z ustreznimi organi. Kar poglejte: kilogram soh stane danes manj kot eno jajce. Ah pa: pred vojno si plačal za kilogram soh toliko kot za dva kilograma belega kruha, danes pa plačaš za en kilogram belega kruha toliko kot za tri kilograme soh. Kako naj sploh mislimo na razširjeno reprodukcijo? “
Kljub temu pa v Solinah mislijo tudi naprej. Tistih, ki bi si hoteli služiti zasoljen kruh, je čedalje manj. Ciril Somrak, ki je po osnovnem poklicu st rej ni tehnik, je že pred leti začel načrtovati stroj, ki bi nadomestil solinarje. Sedaj ta strdj že leto dni poskusno obratuje.
»Marsikaj je treba še izpopolniti in seveda pripraviti za mehanizirano proizvodnjo," je ob koncu povedal njegov konstruktor. »Veliko je pri tem odvisno od letošnje letine, ki se je zelo dobro začela, saj smo že ob koncu junija, ko po navadi proizvodnja še ne steče, že presegh celotno lansko letino soh. Če pa nam bo vreme še naprej naklonjeno in če bomo končno le dosegli povišanje cene, bomo splavali."
A. AGNIČ
Milovan Oplanič iz Seče je pravzaprav novinec. Sele leto je zaposlen pri pridobivanju soh. »Sole nisem dokončal, pa nisem imel druge izbire, kot da sem se zaposlil na solinah. Nekaj več kot 2.000 dinarjev dobim na mesec in seveda posebej za tisto, kar pridelam."
Stroj, ki bo v prihodnjih letih nadomestil večino solinarjev, že poskusno obratuje. Dobro se je obnesel. Ko bodo soline rekonstruirali, bodo nhredili bazene, dolge po 800 metrov in bodo s štirimi stroji nadomestili skoraj 60 solinarjev. Seveda, ko bo denar za to!
Dragu Dušič že 13. sezono dela v sohnah. ,Ja, trikrat gre'sol čez moje i0*1 ’ da dobim za kilogram deset para. Malo je to, še posebej, če upoštevam0' delam na vročem soncu in v vodi. Ko je sezona na višku, delam tudi P dvajset ur skupaj. Pomagata mi tudi hčerki, posebno Dragica, čeprav j jeseni šla šele v tretji razred."	Jr
Slovenija porabi vsako leto približno 40 tisoč ton soli. Največ od republikah ali pa jo uvozimo. Od obnove oziroma modernizacij® tega je porabi industrija ribjih konzerv in usnjarsko predelovalna od vsakoletnega lepega vremena je odvisno, koliko soli bom0 P11
Včasih je šla sol petkrat prek lopate. Danes imqo za nakladanje na kamione industrija, preostale količine pa kuhinje. Piranske soline prispevajo delali doma. — Foto: A. AGNIČ že mehanizacijo.	k tem 40 tisoč tonam približno tretjino, drugo kujamo v sosednjih
DOBRA DELA JOŽKA KOPRIVE
Zdaj je že hladna nekdaj vroča juha
1
(Jožek obudi spomin na pozabljene sklepe in izsili nove)
Družbeni in vsi drugi organi, ki so tistega dne v letošnjem juliju, ko so ljubljanski vrtovi že bili požgani in je vročina »načela celo človekovo psiho", kot je ugotovil znan strokovnjak na področju psihiatrije, torej družbeni in vsi drugi organi, ki skrbe za varnost občanov, za javni red in mir, so bili tistega dne, ko je honorarni vratar Jožek Kopriva zlezel na tovarniški dimnik in grozil, da bo skočil v globino, nenavadno aktivni.
Kot prvi so na prizorišče dogodka pri-hiteh miličniki in gasilci. Jožek je takrat prilezel že do sredine dimnika. Ko so gasilci raztegnih svojo lestev in seje povzpel po njej ^komandir milice, je bil Kopriva as pod vrhom.
Komandir ga je prepričeval:
»Ne bodi no neumen, tovariš, saj na tak način ne boš rešil niti enega svojih problemov."
Jožek pa je molčal in plezal in ko se je zravnal vrh dimnika, je delovnemu kolektivu, ki se je zbral na tovarniškem dvorišču, zavpil:
»Skočil bom, če mi takoj ne poveste, zakaj komisije za ugotavljanje izvora premoženja ne delajo, čeprav je bilo že pred mnogimi leti na cekaju rečeno, da bomo to juho pojedli tako vročo, kot smo jo skuhali."
In so poklicali partijskega sekretarja podjetja ter ga po gasilski lestvi dvignih do vrha tovarniškega dimnika. Tamkaj se je začela družbenopohtična razprava o neizpolnjevanju sklepov tistega partijskega plenuma, na katerem je bilo neupravi-
čeno bogatenje obsojeno in ocenjeno kot družbeno škodljivo.
,J3o kod smo prišli," je hotel vedeti Jožek Kopriva, ,.zakaj komisija za ugotavljanje izvora premoženja v naši občini še ni ugotovila, kako si je naš podžupan postavil v goricah zidanico z osmimi sobami, ki jih zdaj oddaja tujim turistom, bo kdaj pogledala, kako je mama direktorja Splošnega mizarstva postala lastnica zasebne mizarske delavnice, v kateri dela sedemnajst delavcev? “
Sekretar se je skušal pogovoriti z njim kot komunist s komunistom. Povedal mu je, da že leto dni pripravljamo zakon o ugotavljanju izvora premoženja in da ga doslej še nismo mogli sprejeti, ker ni uspel medrepubliški dogovor. S tem pa seveda še ni rečeno, da smo pozabih na
sprejete sklepe, toda zdaj smo vsi tolikanj zavzeti za zakon o združenem delu pa za Posočje in za Kozjansko, pred nami je posojilo za ceste in družbeno planiranje. »Razumi, Jožek .;.“
Honorarni vratar na tovarniškem dimniku, ko je štirideset let delal v enem in istem podjetju, tega ni razumel.
»Še pet minut vam dam," je rekel, »in če mi do takrat ne boste povedali vsaj enega resnega argumenta, zakaj te komisije ne delajo,bom skočil!"
Sekretar je zlezel z lestve in na tovarniškem dvorišču je zavladala tišina. Bilo je kot na pogrebu. Ljudje so šteli minute. Takrat pa se je povzpel k Jožku predsednik osnovne sindikalne organizacije in mu tamkaj, skoraj med oblaki, nekaj povedal.
Potlej sta se oba spustila po lestvi na dvorišče tovarne.
Novinarji radia in televizije, lokalnih 01 drugih tiskov so najprej poslikali starega Koprivo in njegovega rešitelja, potem pa so se zgrnili okrog predsednika in zahtevali, naj pove, s čim je Jožka pripravil do tega, da se je odpovedal samomoru.
»Nič posebnega mu nisem obljubil/ j® zatrjeval sindikalni aktivist. »Rekel seffl mu le, da zdaj niti ni tako pomembno, če stare komisije za ugotavljanje neupravičenega bogatenja nekaterih posameznikov delajo ali ne, ko pa vendar že nekaj časa ustanavljamo nove komisije, ki bodo ugotovile, koliko je neupravičene revščine v naši družbi. In dal sem mu častno sindikalno besedo, da bodo te komisije dobro delale."	JANEZ VOLJČ
J
Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČZP Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. Ust urejajo: ANDREJ AGNlC, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični ured-
nik), BORIS RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik). JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033;
komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun Pr' Ljubljana, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski ban št. 501-620-7-121100. Posamezna številka stane 3,00 din, ročnina je 150,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina pl' v gotovini. Tisk »Ljudska pravica«, Ljubljana.
plačan®