-  20 -
Na Svečnico.           B
pominjam sc Se živo. kako vesel sem nekdaj obhajal Svcčnico kot nedolžen otrok v družbi babice, bratcev in sestric. Ker jc bila v tem času navadno huda zima, nismo mogli iti v cerkev, ki jc bila oddaljena dobro uro hoda od domaCe vasice. Zato smo ta praznik tcm prisrčneje praznovali doma. Čujte, povem vam.
Skrbna babica je kupila že prej vo-ščeni zvitek, katercga jc na ta dan razrezala v manjšc kosce. Te je postavila v podobi križa na stolec, in ko se je približala ura. ob kateri se je priCela v župni cerkvi sv. maša, zbrali smo sc vsi okrog nje, prižgali svečke, molili sv. rožni venec, nato pa nam je babica pripovedovaia kaj poučnega, bodisi iz življenja svet-nikov. o pomenu praznikov, ali kaj druzega. Na sveč-nico pa nam jc pripovedovala tole:
Olcjtc, dragi otroci, te lepe svečice, ki sijejo kot na nebu svitlc zvezdicc, vam gori v veliko veselje, a tudi zame imajo svoj pomcn, seve precej drugačen. Ootovo še niste nikoli pomislili, kako važna je sveča v človeškcm življenju in ob kako raznih prilikah nam rabi. Hočem vam lo razložili. Pazno mc poslušajte. Kmalu, ko ste zagledali luč sveta, nesla sta vas boter in botra h krstu, kjer vas je mašnik odstil z yodo izvirnega greha tcr vas sprejel med služabnike jerusove. PodaJ vam je tedaj belo ohlačilce in — mesto vam — vaSemu botru voščeno svečo z bese-dami: ,,Vzemi to gorečo svečo in brezmadežen varuj svoj sv. krst. da mu moreš iti naproti, kadar Oospod pride na žcnitnino, z vsemi svetniki v nebeškem domu, in prejmeS večno življenje ter živig na vekov veke". Ooreča sveča naj bi vas spominjala. da ste ondai postali udje družbe Jezusove, ki je prižgal narodom najdražjo lnč  — luč svete vere.
Sveča  nai bi vas pa tudi v poznejšem  življenju spominjala čistega  in  nedolžnega  srca,  kakorSno ste
imeli pri krstu, in tako naj bi ohranili vse življenje. Saj pravi pesem:
Krstna nam sveča najboljše gori
Če smo nedolžni. kot angel iepi.
Ko ste odrastli, rabili ste svečo še ob raznih prilikah. Morda sc še spominjate, kako veličastno se vam je zdelo tedaj. ko ste prvič stopili s svojimi starši ali kom drugim v prostorno svetišče Gospodovo — v cerkev. Mari ni bil res krasen pogled, ko se je vse svetilo in lesketalo v žarkih ravnih sveč. ki so gorele na visokih svečnikih in lestencih. Na altarju, kjer je darova! maSnik presveto daritev, jih je gorelo na gosto vrsto. Saj ste gotovo že čuli, da se niti maševati ne sme, ako ne gorita na altarju najmanj dve voščeni sveči. Sveče imajo namen, da nam kažejo preimenitnost sv. daritve. ki se daruje na altarju. Spominjajo pa nas sveče tudi na one žalostnc čase, ko so se morali ver-niki skrivati po katakombah. t. j. podzenieljskih r6vih, in tam udeleževati se presvete daritve. Pri tem pa so si morali temne prostore seveda razsvitlJL-vati. O da bi tudi naša srca gorela svete Ijubezni do Jezusa Kri-stusa, kakor sveče na altarju!
Pozneje bodete držali, dragi vnučki, belo svečo onega srečnega dne. ko se bode približal k vam v podobi kruha Kralj nebes in zemlje, ko bodete prvič pristopili k sv. obhajilu. Oj. kdaj je že zame minil ta dan, a vcdno ga imam še v živem spominu in po pravici ga smem imcnovati najlepši dan svojega živ-ijerja. Tudi ob tej priliki nas spominja sveča sv. vere, s katero smo se zaupno bližali mizi Oospodovi. O da bi živo vero ohranili vsc življenje !
Ko se je približal veseli mesec niajnik, saj veste, kako je bilo tedaj vse v cvetju, ste prižgali pred Ma-rijino sliko lepih svečic, okinčali njeno podobo s cve-tiicami in opravljali veselo majnikovo pobožnost. Kako veseljc ste imcli o BožiCu, ko ste postavili v kot jaslice in pred njimi prižgali drobne svečke. Niso bili mari to vescli trenotki:-
A sveča nam gori tudi ob drugih, bolj resnih dogodkih. Pogoslo se primerja človeško življenje s svečo.  In  po pravici.  Kakor  se  prižgana   —  vedno
^^m             -22-
zmanjšuje in slednjič ugasnc. tako iivi tudi človek — prej ali slcj premine — za ta svct. Če bolnik lcži na smrlni postclji in se žc duša poslavlja od tclesa, dajo mu v roko gorečo svečo — mrtvaško svcCo. Kakor mu je ta svetila ob krstu, tako naj mu sveti tudi sedaj po dokončanem zemskem življenju in ž njim vred ugasne. Ona kaže na živo vero, katero je človek čuval v življcnju. in pomeni večno življenje. katcro sc mu od-pira. Ko položč mrliča na mrliski oder, nažgo mu zopet svcč ob strani. Kako lep je pogled na nedolžno dete, ki leži med cveticami in gorečimi s\cčami! Zdi se, da sc njegov obra zsmehlja in da se duSica že igra s kri-latci v nebcsih. Ko neso mrliča na pokopališče. svetijo mu na zadnjem potu s svečami. Ko ga zagrebejo v zemljo, postavijo mu na grob sveč. jih prižgo in molijo za vcrnih mrtvih dušni biagor. In če na vcrnih duš dan pri-hajajo stariši ali sorodniki na grobove. ovenčajo gomile s cvcticami. zoprt prižg6 sveč in sc spominjajo dragih rajnikih v molitvah.
Kedar tedaj vidite. dragi otroci, svcče goreti, bodisi pri sv. maši ali kje drugje. spomnite se, da vam bo nekoč gorela sveča tudi ob smrtni uri. Prosite vedno. zlasti pa 5e danes na Svečnico, Mamko božjo Marijo, naj bi vam stala v tisti uri na strani in vas podpirala v smrtnem boju.
Tako je babica končala. — med tem pa so tudi svečicc dogorclo, a \ naših srcih jo ?e plamteč ostal spomin na drobne svečicp in Ijubo babico. Naj ji sveti večna luč!                                                    Fr. Zdravko.