PROl.i: TAK EC JE DEI.AVSKI M ST /A MISI.KCE ČITATFJJE PROLETAREC *àla«ilo Jugo*lovan*ke Soflalisllrne Zveze in .tU,lire OFF1CJAL ORGAN OF J. S. F. ANI) ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—, 3 ro. EatorMi M «•MOT. Dac. INI, «i- rmt ti Ckkm II, Ur Um Ac« ol C««r«m «I Man k V UV». CHICAGO, ILL., 5. MAJA (May 5), 1943. •.»MíkImmI Weekly at 2301 S. l,swndal« Ava. LETO—VOL. XXXVIII. Slika is bližine Leningrada, od kjer m» morali Nemci proilo tirno be-iati, sedaj pa ae • Finci vred apet pripravljajo aa napad. UMW pravi; da z bitko ne misli prenehati ROOSEVELT ZA PRAVIČNO REŠITEV 2EU PREMOGARJEV. — LEWIS S SVOJIM OSEBNIM NASPROTSTVOM NEVARNO IGRAL — UMW JE UNIJA, KI JO JE VREDNO OHRANITI Mednarodni socializem živi vzlic terorju, ki ga uganja tašizem "Kako bo izšel letošnji prvi maj?" sb vpraševali povsod, kjer se zanimajo za baiomoter avnega mr.-3nja.in ljudskega vretja V francoski Afriki je govoril delavcem ep I. rno u po radiu vojni poveljnik general Henri^raud. Obljubil jim je "povrnitev delavskih svobodščin"— a ob enem jim pa PREPOVEDAL vse prvomajske manifestacije Bcrbeni Francozi, ki jim je voditelj general De Gaulle, pa so hoteli manifestacije k prvemu maju. Vsled prepovedi so se domenili, da bodo manifestirali sa; k spomniku vojnih žrtev v Alžiru, ker tega bi jim niti Giraud ne mogel zabraniti. V Sovjetski uniji je bil prvi maj praznovan pod geslom borbe za poraz fašizma, za popolno zmago in za čimvečje ojačanje domovine ljudstev, k» so združena v USSR. Na Španskem ni bilo prvomajskih manifestacij Franco jih ne mara in španski demokrati imajo v demokratičnih deželah prav malo zaščite V Franciji e govoril delavstvu po radiu maršal Petam Ljudje naj razumejo, da je bila Francija poražena, je delal, in delavci naj delajo,,da si opomore. Vse drugo se bo s časoma samo sebe «zravnalo Hitler je svoj prvomajski praznik odložil na pon-deljek 3. maa, ker je v njegovem tretjem rajhu pod zastavo svastike izgubil svoj pomen Na Švedskem \e delavstvo prvi maj socialistično praznovalo, enako v Švici, v Mehiki, in v mnogih deželah v centralni in v južni Ameriki Dalje v Angliji Pa tudi v Zed državah, dasi ni bilo v ta namen ne burnih shodov, ne demonstracij. Smo pač v vojni. A Prvi maj je bil vendarle—s socialističnega vidika, praznovan veliko bolj optimistično kot še kdai od kar je svet pogreznjen v sedanjo vojno Dobički korporaeij in bogatih posameznikov rastejo vzlic davkom Minuli teden, skozi do zad- njega tiče. Premogarjem je zanje nedelje pozno zvečer, je gotovil, da jim je prijatelj, ker vladala v tej deželi silna nape- je on od vsikdar branilec onih, tost kako ae bo končal spor z ki delajo v potu svojega cbra-unijo premogarjev, UMW, na za. Ker pa smo v vojni, ne bo Nemški način financiranja vojne je legalen, a vendarle roparski BOJAZEN, DA BO RUSIJA PRENEHALA Z VOJNO, ODSTRANJENA. — PRIZNANJE ZAVEZNIKOM IN OMIUENJE SPORA S POLJSKO VLADO V LONDONU V prvem četrtletju tega leta je napravila jeklarska korporacije United States Steel $15,-406,597 čistega dobičke, v ena-ki dobi leto prej pa $15,102,-484. % V zadnjem četrtletju 1942 je insisl čisti prebitek omenjene korporacije $25,646,452 in vso »namenja pričajo, do bo letoe še večji. Vsi ti milijcni dobička gredo delničarjem v obliki dtvidend. S »ličnimi čistimi dobički se ponašajo drugo velike korpo-• ecije m po pósame sni bogateti. No primer korporacije Ge-nerel Motors produciré za vlado «odoj sa tri milijarde dolarjev na loto, kar pomeni največji promet in največjo zaposlitev v njeni zgodovini % Bethlehem Steel in vse druge jeklarske korporacije sijajno žaajejo. Prav tako Ford, ladjedelnico, parobrodne družbe, železnice itd. Iz statistike zveznega ble-, gejnika o davkih lota 1941, ki je bila objavljena nedovno, je kaker i-ta Churchill in Roose-razvidno, da jo imel v eném vclt, tudi on izjavU, da miru z en posameznik blizu pot Nemčijo ne bo, dokler se ne milijonov dolarjev čistih do- po da ne ^ konca Lewis, češ. da se z njim stori, nieeftar ,proti uniji m mogoče pogajati. M. W., in da naj vse razmerje Milijonarjev torej tudi vojna ne bo "obubožala". ta čevlje, ki ai si jih kupil, meso lah. in drugo kar si si nabral v pro-, __, dajalnah, tu pa je denar," bi! Ime^e £ ^f?*« T*1 % , TT"-^- bilo prav tako. kakor počne ? ****** J» na Sc|O odborov JSZ , Nemčija v velikem. ^l™1™*'*0*™ Ru" Prihodnja redna seja odbo- manij*. BoUjarska, HrvaŠka in t „ . ' %t . 7 Nemčija v okupiranih in ne->ceio tudi Italija brezplodno ™ * vtralnih deželah vse "plača", grmadijo na berlinski medna- Zahteve premogarjev <*tane kot je, pogojno, da kar pograbi, s svojimi marka- rodni borzi kliringa ogromne spravljanje premoga na po- mif razen tisto, kar direktno bdina zahteva premogarjev ne bo prekinjeno in ne zapleni v tem boju je, da se jim zviša ovirano, mezdo s 6 na osem dolarjev na dan. I Glavno vprašanje zasenčeno Pogodba med operatorji me- | j^j premogarjev je bil v res-hkega premoga m UMW je po- nici kar ^ delavcev Mfnih ti. tekla 1. aprila Ker do takrat če ef0y za<)teva Za zvišanje pogajanja za obnovitev- pogod- mezde po dva dolarja na dan. be še nfeo uspela, je bil rok za namrei da bi bila ne pregovore med zastopniki unij manj koi do|arj©v za do-In družb podki vladi obljublja: "Za prejete marke si lahko kupite v Nemčiji stroje ali kar ie drugega potrebujete." V prelomu s Poljsko je Stalin pokazal, da ne misli slediti nasvetom iz Waoflingtona in Londona glede ureditve mej v Evropi, in pa, da so med zavezniki — oziroma takozvani-mi (združenimi narodi — se vedno zelo velike druge razlike, ki v marsikaterem vprašanju Ae niso premostene. V svojem prvomajskem govoru je Stalin prvič priznal, da zelo ceni pomoč, ki jo Sovjetski uniji nudijo Zed. države in Anglija. Pohvalil je napore armad obeh dežel v njuni ofenzivi v Afriki in izraail nado, da ko bo z Nemci in Italijani razlike ne samo med Anglijo in Zed. državami na eni strani ter med Sovjetsko unijo na drugi, ne&o tudi razlike med vsemi tremi, bodisi v gospodarskih, geo#rafičnih, verskih ali v političtuh ozirih. Vse tri so ob enem prepričane, da bodo vojno odločile v svoj prid in vsa nesoglasja pa da bodo med sabo diplomati-čno rešile. , Glede spore s Poljsko Glede Poljske se je Stalin v f svojem govoru vzdržal vsake direktne besede, ki bi utegnila žaliti Zed. države in Anglijo. Zato je ta spor neposredno ignoriraj na ta način, da je obljubil nadaljevati edinstvo »voje dežele z Washingtonom in Londonom ter svečano izja-val, da kar se Rusije tiče, miru z Nemčijo ne bo. dokler se ne poda brezpogojno. Vseeno pa je spor med Moskvo in Sikorakijevo vlado neprijetna zadeva za vse zaveznike, posebno Se radi tega, ker se Neipčija ponaša, da je to njen propagandni triumf. Po- (Nadaljevanje na 5. strani.). Beneš pride v Ameriko j- kredite, za katere ne morejo dobiti »z Nemčije v zameno no-j V sredi meseca maja pride benih dobrin, niti v blagu, niti na obisk v Zed. države bi\^i v dmgih vrednotah. ¡predsednik čehoslovaške repu- Njihov položaj j* torej v O te vrntu kupiiji Je »me. ¡JlS^m niki drta^e^a oddelka.ko«- " . J , , I grešniki Hi senatorji. Od tu bo nemški domovi nakopičen, na M hrikone v Moskvo, predno vrne v London, skih' od noša je v julija 1942 mč mm m manj nego 750 milijonov funtov ftterlingov. Loto prej so znašali 416 milijonov funtov Kerlingov. Ako računamo na londonski list Sunday Times daljšo razpravo, ki pravi v bistvu tole: "Izmena dobrin med rajhom in evropskimi deželami, ki se nahajajo ali pod nemškim vplivom, ali pa so zasedene od nemftkih vojaških sil, je čisto enostranska. kar je nastala vojna, že preko milijarde funtov. Angleški funt šrterttng znaša sedaj v so-podlagi tega naraščanja, zna-' razmerju z ameriškim dolar-V tem pogledu Iša nemški trgovs-ki dolg dru- jem okaog štiri dolarje in štiri (Nadaljevanje na b. strani.) položaj Hitlerjevih zavezni- gim evropskim deželam, od cente. nrrrrr-ts&as: AFL proglasila živilsko kontrolo za fiasko meameoamamammaBHoeuMMHHHMMBaHHi Gecrge Meany, tajnik AFL, stotkov, nekaterim celo do 275 I na papirju, če pa so prokupci Nižati cene z dekreti, kakor je v imenu svoje organizacije odstotkov. m reletrgovci tie ravnajo po to zahteva AFL ki enako tudi epeliral na predsednika Roose- Najbolj so narasle cene ži- njih! Mesar ali grocerist, ki je CIO ter vso drugo unije, ni e-velta, da uredi živilski problem vilom, jo dejal Meanjr, in pou- prej dobival naročeno jestvme nostevno. Ne v prolitarski u-tako, d« bo res kontrole-sn. V darili "Leteča trdnjava je po normalnih tokih, jo po teh redbi. fn posebno po lo «at* govoru po radiu pa je Meany imeniten vojni.stroj. Toda če regulacijah uvidel, de si jih bs ne, ker so dobičkarji v ameri-dejal, da je bila živilaka kon- nima kuriva, se ne more dvig. moral dobivati kakor že, ali pi škem. Vladnem in političnem trola dosedaj, kar se tiče d is- niti t s Ul. številke dokazu- zapreti V nekaterih mestih ustroju odločujoč element. Ra. tribucije in .posebno še cen, jejo, 4a jo ameriški delavec kontrola sicer še nekako drži, zni administratorji, Id jih js 4 Polo™* . producent prvega reda. Todo so pa kraji, v katerih je vsa ta imenoval RooO+tftflt t nalogo Odbor AFL je namreč Roo- če no bo dobil zadostne hrane, vladna kontrola zares prav kontrolirati ceit* In (listrilMaci-feveltu obljubil, da unije AFL tvojega dola ne bo mogel vrši- "mizeren polom", kakor pravi jo, imajo lohkO še tako dober ne bodo pritiskale sa «višanje ti tako kot se od njega priči, tajnik Ameriške delavske fe- namen, a že po nekaj mesec h mezde, pod pogojem, kajpada, kuje in kakor bi ga sam rad.M j deracije uvidijo, da plavajo proti toda se rastoče cene življenjskih Na tem mestu smo že več- Rekli smo že v enem prej. kom. Prej ali sloj jih dobičkar- . . t P!Itr*.biti,,x Uredl i?1. podU?i kral ******* do bi bil živilski šnjih poročil na tej strani, do ji uženejo in porušijo njihovo novega vojnega pWo| To „,h, kakršne bde v veljavi problem v tej deželi kaj ono- kar so uradne tatistike tiče, delo. tekoil dne 15. moja 1942, torej pred atoven, če bi so odrinilo stran so se cene živilom podražile v Kontrola po bi bila uspeš- nji. Vaekdo naj P«"®*^ P« enim letom špekulante in prekupce ter ra- dveh letih le dobrih 15 odstot- nejša šolo, kadar bi na mtro- vsota dosežena še veliko nad v istem govoru je Meany na- sne druge privatne interese, kov. Vsakdo ve, da )e tista sta- dajnHi mestih urodovoll taki tistika prav tako le na papir- ljudje, ki bi delali >a koristi ju, kakor so rasne "dostropne «ploinosti namesto za privatne Roose volt označil svoje stališče Zadnjo nedeljo zvečer je Rooeevelt označil svoje stališče jasno in določno, kar ■ i 11 TtMtt-*—*-— ......... . »■ ' . ......... - ' XA.) trinajst milijard dolarjev kvoto kakor je že. s»oss»ssooss»sss»sss»o»oos vedel celo vrsto potrebščin, ka- katerim jo dobiček edino sve-lerim so se od januarja 1941 toet in edin življenjski namen, cene dvignile 100 in več od. | Ko j pomaga določati. cene Čim je dovršeno eno delo že nas čakajo druge naloge in akcije Majski glas bo v teh dneh, ko doseže to številka Proletarca čitatelje sirom dežele, morda že ves razprodan. Kot je upravnik omenil v prejšnji številki, je uspeh Majskeja glasa posebno v tem, da nam ga je bilo vzlic sedanjim razmeram mogoče izdati na 84 strani obsežni reviji za malo vsotico BOc celo v sedanjih časih in da so naši somišljeniki vzlic zaposlenosti brez prigovarjanja pristopili in pomagali. Skozi poletje pa imamo nalogo pomagati Pro-letarcu. Znano je vsem, da so stroški narasli in da so redni dogodki v primeri z izdatki nižji kakor so bili. Naročnine prejmemo sicer nekaj več vsled dobav novih vtoročnikov, toda oglasov je malo in ta vir dohodkov jt za Proletario skoro na ničli. Imamo še dva vira, ki sto bila od nekdaj glavna: naročnine in tiskovni sklad. Zamišljamo kampanjo, a nekateri menijo, da bomo gmotne težave lahko prebredli celo brez nje. Na primer, vsak tretji naročnik naj dobi saj enega novega, in vsak drugi pa dolar v tiskovni sklad, vrh tega naj izvrše svoje običajno delo še redni agita-torji, pa bo zmaga za list! Kdor ima kako priporočilo za pospešenje agitacije v korist Proletarca ga vabimo, da naj se oglasi. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Is4aja Jugoslovan«k« DtUtib TUkovna DrviU, Ckkage, lil. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA r Zed in j enih drlavah m celo leto #3.00; u f >1 letiTll^Vj u ietrt leta $1.00. Inozemstvo: sa celo leto $3.50 j u P°l 12.00. Vci rokopisi in oglasi morajo biti V našem uradu najpozneje do pondeljfca popoldne sa priobčita? ▼ številki tekočega tedna. proletarec Published every Wednesday by the Jugoslav Workmeu's Publishing Co., Inc. Established 190«. 1 ' -...... • . , | <>[| , a Editor................ Business Manager___ .........Frank Zaits Charles Pago relee SUBSCRIPTION RATES: Jnited SUtes: One Year $3.00; Si* Months $1.75; Foreign Countries One Year $3.50; Six Moi rte Months $1.00. 12.00. p rx) letarec 2JOI S. !awndale Avenue ^CHICAGO, ILL. Telephone: ROCKWELL 2S64 \\ |Tretji termin" in n|egov pomen v radi tega vprašanja * Gov trimo o mirovnem načrtu, o štirih svobod AOinah, o de-m «raciji, o delitvi prirodnih dobrin vsemu svetu v dobro. Tisi», ki v ameriški politiki kaj štejejo, pa se ukvarjajo zgolj z volitvami prihodnje leto. Nikjer sc ni znamenj, da bo vojna ie letos končana, niti no, da bo njeno poslednje poglavje dovršeno v prihodnjem. Kdo bo v vladi Zed. držav takrat, ko apelov za pospešenje naporov k zmagi ne bo več treba, nego bo ostalo le še vprašanje, kakšen naj oo mir, kdo ga naj narekuje in v kakšne namene in smotre? Ko je predsednik Koosevelt oznanil svoj new deal in se potem proglasil Se za sovražnika osišča, si je ob zatonu svojega drugega termina zaželel tretjega in ga dobil. Prav tako nedvomno je, da si želi četrtega prav zato, ker bi rad bil v boroi do zaključka tc vojne in do konca sklepanja miru in še potem, ko se ga bo uveljavljalo. Republikanski im demokratski torijo trdijo, da je new deal — takozvani Rooseveltov eocialni program že pokopan. A ob enem pa s svojo borbo proti Rooseveltu dokazujejo, kako .?e boje, da ga morda »pet obnovi. Multimilijcnaraki interesi z milijoni svojih papagajev so Ospeli, da je zamah za socialno zakonodajo izgubil udarno moč. N Noben časops, ki je "ugleden", ne priznava, da ima "new deal" sploh še kak pomen in večinoma ga smešijo ter ustvarjajo neizmerno norčije iz njelga. Niti Roosevelt sam se sedaj nanj več ne opira, nego le poudarja, da je potrebno zmagati v vojni in ustvariti pravičen mir. Ko je po prvi izvolitvi bil ustoličen, je ulil ameriškim delovnim množicam upanje z obetanji, ki so bila sijajna. Nihče ne bo gladen-- A manj pa so množice razumele, kaj »o dobili takrat v oporo tisti, ki so povzročili krieo. Njihen sistem jim je bil rešen. Njjhovi .zastopniki tf kongresu in v ieigislaturah so se potuhnili. Molčali so, ko je bilo navrženih nekaj sto milijonov za relifne in gradbene akcije, in v oporo farmarjem ter delavskim hišnim posestnikom, a čim so jim bile a stotinami milijoni rešene banke, industrije in njihova splošna bogastva, so se spet opogumili in začeli kričati zoper new deal, ki trodi dolarje kot da so premog, ki ga kurjači ¡z velikimi lopatami mečejo v peči. Sedanja večina v kongresu je Še "demokratska". A kadar se gre za "new deaP'^je prot¡socialna. Rekli smo že na tem mestu, da je razvoj ameriške publike kar izagonetka. Namesto da bi spoznala, kako je bila otmena iz strahovito ji preteče katastrofe, čeprav le z drobtinami, tišči sedaj prav tista masa vsled svoje izavedenosti v nevarnosti še večje katastrofe. Kar se tiče zveznega kongresa, je v njemu napor za koristi težakov v industriji in onih farmarjev, .ki se z obdelovanjem zemlje preživljajo v potu svojega obraza, že sedaj zadušen. Ivar se ga še 6uje, prav malo zaleže. Ostane torej v napotje le še "četrti termin". Republikanska tiran-ka vodi pre'i njemu mogočno kampanjo in tudi nič koliko demokratov ji javno ali pa ipodtalno pomaga. Tega spora ne bi bilo treba, če bi imeli v Zed. državah boljši parlamentarni sistem vlade, to je, če bi bila vlada odgovorna kongresu. čim ji bi ta odrekel zaupnico, bi odstopila in nastala bi druga v dobro ali v slabo. V našem vladnem sistemu pa je tako, da si lahko drug drugemu pomagata, ali pa nasprotujeta, in pa tudi da si lahko n^ečeta polena pod noge. Demokracija je nastala baš v borbi proti despotovi. Proti kronatikn glavam in birokraciji. A z demokracijo se le prepogosto zamenjava socialne interese in pa "pravico do privatne dvojine". Roosevelt pravi, da je še za "new deal", a njegovi nasprotniki trdijo, da je že stvar prošlosti. Tcrej si predsednik želi — če si res želi — še ostati v svoji službi le zato, da bi dokončal vojno po svoji zamisli in pcmuzal graditi mir po svojem evangeliju štirih svobodŠČin. Nasprotniki v republikanski stranki pravijo, da je ta igra Xe izgubljena in da naj bo naša briga le kaj naj otmemo iz te vojne, da bo tudi nam kaj v korist. V tem je razlika le kdo je kdo. "Nam v korist" lahko po-ipeni tiste ljudi, ki se jim zdi, da bi jim bilo po $25,000 na leto listih dohodkov premalo, pa so predsednikov odlok v kongresu Jiavrgli. Ali pa lahko pomeni tiste, ki se preživljajo e garanjem *z dneva v dan, ne da bi jim kdo jamčil "new deal". Bil je itak mizeren, kolikor Iga je bilo, a že tisto je bilo dotolj, čemu je Roosevelt postal takrat tako popularen. Bedni milijoni, čim se JOSKÓ OVEN: I tali jeni imajo na ruskih bojiščih salo malo »rele. Ali pa morda velika, kakor h vzame. Italijanski vojaki (aa fomji «liki), ki »o bili v Rusiji ujeti, so sedaj resen» bitk in skrbi sa življenje. RAZGOVORI Poljska zamejna vlada in kako je sestavljena Ko so'avgusta leta 1939 udr-; Poljaki tudi zoper boljševiško li Nemci v Poljsko, je Josef Rusijo. • Prvi maj je za nami. Demon »traclje, kakršnih je b.'tlo navajeno delavstvo v predvojni Evropi, bo stvar 'preteklosti. Ne zato ker je evropsko dslav-4f'o pozabilo na svoj pravnik, ampak radi tega, ker sužnji ne praznujejb. Tam pa kje f je še svoboda besede, se je pa porabil ta dan za delo, katero bo prineslo peraz fašfosm j. Pri nas v Ameriki se je delavstvo po večjih mestih spomnilo na ta dan, toda pouličnih demonstracij razen nekaj shodov ni bilo. Pri nat in na tujem " r ( 1 §£ k i «"> f»r . je bilo zadnji teden precej novic. Ne samo vojna v Tuniziji in v Rusiji, ampak tudi na domačem in diplomatičnem polju se je zgodilo precej novega. Eno izmed najbolj napetih vprašanj je bilo koncem minulega tedna, kako se reši zahtevo unije»premogarjev (UMW) za zvišanje po $2 na dan.' Stavke—nenapovedane, ao se pričele že v prvih dneh konča- ______________ ____________ nega tedna v Ih k6 sem to kolono pisal, m gotovi proti-bila (založena z denarjem, pa delavski sloji ta položaj že iz-se je med tem "odpočila", za- rahljal! do skrajnosti s huj-čela spletkarki in strašiti, da tkanjem pod Važnimi pretve-je izbira samo med njo in bolj- zami, nihče izmed njih pa ni ševizmom. 'omenil, dali so prfemogarji u- Franco-ka vlada se je odločila za podpiranje "velike Poljske" šele ko je bil car str- Beck s svojo vlado pobegnil v , Rumunijo. Beck je bH vnanji minister in sploh v vsakem ozi-ru precej let diktator nad Poljsko. Pridobival si je prijateljstvo Hitlerja. ki pa je hotel več koncesij za svoj tretji rajh kakor mu je bil Beck pripravljen dati. Ob enem se je Beck pogajal z angleško in francosko vlado v vprašanju obrambe svoje dežele, Če bo napadena. Iz Pariza in Londona mu je bik> svetovano, da naj se na kak način spoprijazni z Rusi- I . __ jo. To je odkloni! in odklonil Tcda ljudstvo, ki ga je dobil je celo pn»d|og, da bi sovjet- pod svojo c-blast, je bilo tako «ke čete smele v polj«ko ozem- J zaostalo, da se je odločil za lje presečti prodiranje Hitler- diktaturo name*to za vtgojo. jevi armadi, v slučaju napacU. Poljska je ohranila po osVobo-Dejal je, da Rusiji ne zaupa m ditvi fkoro ves svoj stari sistem basta. izkoriščanja, zapopaden v fev- pravičeni do tega pobolj£ka, ali pa Zahtevajo od njih le to, da garajo. To kolono, kot sem omenil, Pridobila si je močno za-slombo v Angliji in še večjo v Zed. državah. In kajpada v Vatikanu. Tako se je dogodilo, da so v ^m zaključil predne je biia poljski zamejni vladi previa-1 situacija razčiščena' in kako se , . *. . elementi, ki jih Moskva razvija dalie to bo»te Da la. J¡¡SL^t *obdo,4iia jih ^ - mada je prišla že tik Varšave, pa se je morala umakniti in prekiniti vojno. Take si Je Poljska pridobila ime t novem svetu in Beck je hotel, da se jo prizna za velesilo. Pil tu d.6 ki je postal po ustanovitvi Poljske njen maršal. O njemu se lahko reče, da je imel dobre namen?. po.kl™ci/ .da.8° "jNnJfHi Poleg teh je povzročila véli- rajse Hitlerju in nasedli nje govi propagandi namenoma, zato da bi debili Polj ko nazaj za svoje privatne koristi. Dali bo v tej igri poljska šlahta dobila ali izgubila, j> edvisno le od izida te vojne. NEKAJ 0 PEČENKAH ko senzacijo novica o usmrtitvi naših letalcev, ki so 1*n»k6 leto bombardirali Tokio ifi nekatera druga japonska mesta. Osem izmed njih so jih Japonci ujeli in jih obsodili v smrt, Češ, da so spuščali bombe in streljali s strojnicami na civilno prebivalstvo. Tak način tem narodu ter zdrave in jeklene mišice pa še precej tiste snovi, katero poznamo pod Polj* k a vlada je bila torej do zadnjega momenta Rusiji neprijateljska, čeprav ji je pretila resnična nevarnost le od Hitlerja. Ko se je pričela prva svetovna vojna, je bila carska Rusija od pričetka na zavezniški strani. Ne pa Poljaki, saj ne do padca carizma. In še tudi potem so bili proti Rusiji. Carska Rusija je s Poljaki slabo ravnala. Protežirala je le plemstvo in druge izkoriščevalce. Avstrija ni bila nič boljša, je pa dala prednost poljski šlahti v Galiciji, nudila Poljakom več šol in pomagala poljskim velikašem držati Rusine v čimveč j i podložnosti. Politika avstrijske vlade je stremela držati poljske poislance (konservativce) na svoji ?trani v protiutež češkemu panslaviz-mu. Poljski socialisti v Galiciji •o se s češkimi socialisti pod Avstrijo sicer dobro razumeli, toda ko je leta 1914 nastala prva svetovna vojna, so se nji-hna pota raziprtila. dalstvu in v izrabljanju tovar- j imenom možgani. Ln vporabil niškega proletariata. je tisti narod vse kar je prine- Josef Beck. ki ni hotel. d»!tel f^j in je priliko dobro bi mu ruska armada pomagala I uspe^! Spoštovan v boju «oper Hitlerja n« polj. i f /lomačiiiOV dežele pe- skem ozemlju, je sicer na avo- if Jn jem begu prišel «rečno v R«- ^. ,c. žrtvoval in ^ žrlvuJe za munijo a od tam so mu Hitler- na P™**™ jevi zastopniki zagradili pot. On je Še vedno večji sovraž- Selil se je naš narod, trumo-, ravnanJ* * vjetnikl je proti ma selil v deželo pečenke in! mednarodnim zakonom. Po- belega kruha. Volja je bila v^"1 50 ** da so tudi tiste ameriške letalce, ki so »pustili po bombardiranju japonskih mest na tla na Kitajskem, Japonci zajeli kjer so jih mogli in t njimi napravili enak konec. Ta novica je napravila silen vtis ne le v tej deželi pač pa enako po vsem »vetu. e Tudi odpoklic našega diplo-matičnega osobja iz Finske ter niv i pv #.ii |/i oliv lic» [ii «j'vn u ----------« ' ^---« —--- — —..v «v. te dežele! Gonila ga je mogo- prote-t Švedske proti Nemčiji čna sila v svetlo bodočmost, k zarji, ki vedno oznanja sonce! Poljski socialist Josef Pil- sovražen Rusiji. Tudi nekaj sudski je organiziral pod Av- njegovih ministrov, ki so ob s-trijo "poljsko osvobodilno ustanovitvi zamejne vlade bili nik Ru*ije kakor pa Nemčije tT^rJi in pripovedujejo, da se je Hit- ^ f bil zdrav! Ni poznal lerju že večkrat ponudil usta- kfer ™ ? noviti poljsko "kvizlin-ko" vla-l^^1 ustvanl trdn(> hrbt<4ni" do. A Beck je toliko di-kredi- * krščanski in na Uran. da ga Hitler ne potre- ltH,a ,Jl,o spregovoril ne bo imdl usmiljenja s tistimi, ki imajo danei* Sredstva in moč, da mu zamaše u-sta, kadar hoče spre govoriti 0 demokraciji! Tisti narod, ki mu danes materialna pečenka ni tuja, bo brez vsega dvoma zahteval tudi več duševne! In pek^i mu je ne bodo ti^ti, ki mu dandanašnji "ex cathedra" pridigujejo: "Mi smo edini, ki nosimo demokracij^ in vso kulturo na niH glede kršenja švedske nevtralnosti je zbudila prilično zanimanja. Največ presenečenja pa je bilo vsled preloma diplomatič-nih stikov med Poljsko in Rusijo. Pred par meseci sem poslušal v klubu št. 1 JSZ predavati češkega socialista, tajnika Č2-hoslovaškega narodnega sveta, Josipa Martineka. Kako natanko je napovedal vse kar se j? doeedaj zgodilo? Razložil je, da je poljski zarpejni režim natrpan s fašisti Ifi napolfaši-stL Skoro vse one, ki so v reis-nici predstavljali koristi poljskega ljudstva, so izrinili na stran. Poljska "šlahta", katera je že tolikokrat pogubila Poljsko, je spet na krmilu. Povedal je, da Čim je čehoslovaška vilada uvidela, da se vetrovi nagibajo v napačno smer, je prenehala s svojimi pogajanji s poljsko zamejno vlado, ker ni hotela igrati V 1*0 k e nasprotnikom socialnih pravic; in ne igrati v roke sovražnikom Sovjetske unije. V predavanju je omenil tiste poljske liste V žamejstvu, največ V l/ondonu ¡11 v Ameriki, ki 90 pod tftaako propagiranja Velike Poljake pripravljali tla za prelom s SoVjetako unijo. Poljski bi morala segati čez KljeV, io Crnoga tiorja, so «zahtevali Neftici sb to trenje hitro opazili, in ko je prišel čas, «o Poljaki podražili a senzacionalnim odkrttjčm. da leži blizu Smole 11 ska \ masnem gf< bišču blizu dvanajst tisoč pol m k ttf oficirjev, kl so jih leta 1940 Rusi poklali. Mrtveci v "uniformah" - - i I Nemci pravijo, da so na te grobove naleteli eluČajno. Najbolj čudno pri \em je, da trupla še nW strohnela, da so bi-ke uniforme Še cele in na njih vae vojaške medalje, v njihnih žerih pa liitine ter privatni zapiski. Rusi ao zares čudni ljudje. Mcseca marca 1940 : o f klicali iz raznih koncentracijskih taborišč vse poljske oficirje (tako • pripovedujejo naziji), zapovedan sd jim, da si pripno odlikovanja r.a tjvoje r.liifor-me, tepe pa si natlaiijo z ru-trkimi tajnimi, oficijelnimi in privatnimi listinami. Nato jih kar tako odveeto v bližnji gozd, jim z vežejo roke na hrbtu, nato pa štirje — (zaporontte si — štirje rablji židovskega rodu), ustrclc vsakega komedno od zadaj v tilnik. Nato jihr drugi v to določeni člani GPO ¿omečejo v skupen grob, nato pa vso to pokrajino zasade z drevjem, da s tem izbrišejo vsako »led za grobovi. Pa si predstavite: žepe si častniki nabašejo z oficijelnimi papirji, okinčajo se z odlikovanji da se jih postreli, nato zakoplje, in na vrhu njihovih trupel pa krajino izravna in se jo zasadi z drevjem. Velečlovekoljubni Nemci so vse to fotografirali, pa tudi zastopniki poljskega rdečega križa ao bili zraven pri slikanju. Vse to diši nekako tako kot je dišalo takrat, ko so komunisti zapalili nemški Reichstag. Sedaj niti otroci več ne verjamejo, da so bili komunisti zažigale i. Tudi "kernel". MoCormick lastnik čikaške Tribune, noče biti zadaj. V uvodniku v nedeljo £6. aprila je priporočil rešitev teritorijalnih in narodnostnih vprašanj na prav enostaven način: češ, mi bomo po tej vojni najmogočnejša dežela, pa se nam naj torej pridružijo vse tiste dežele, ki so za federacijo. Posebno pa je to priporočil Avstraliji, Kanadi, Novi Zelandiji, Škotski itd. Naj vprašajo za pridruženjs v USA, pa bodo v tej zvezi postale avtonomne enbte, kot je na primer Texas, ali pa California. Seve, v Angliji ne vedo, ali se bi temu smejali ali vzeli McCormickovo kampanjo resno. Vseeno, dopade se jim ne. Tudi v Angliji je precej narobe. Glede Indije bi se lahko še veliko pisalo. Dva največja indijska voditelja sta še v ječi. ne da bi bila kdaj obsojena ali pa vanjo -zakonito zaprta. Angleški j ust k-ni pred stavnik v Indiji je to sam priznal in eie-jal, da je glede odvzetja svobode Gandhiju in Nehruju indijska centralna vlada zagrešila, ker je kršila zakon. Angleški podkralj (viceroy) ju vzlic temu noče oprostiti. Pač pa je predlajyal v sprejem odredbo, ki bo ta ne postaven korak legalizirala. Predsednik Roosevelt ima tam posebnega zastopnika W. P h ill i psa, ki položaj v Indiji proučuje. K omenjenima dvema ujetnikoma ga niso pustili, čudno, kaj ne* e V Jugoslaviji Chicago Sun, iz katerega, precej črpajo tudi nekateri naši listi, je priobčil v pondeljek (Nadaljevanje na 3. strani.) Tole mi ne gre v glavo? . moeoče, i* je polj. tka sa mejna vlada, ki ae netiva sa "demokratično", tako a-gresivna U soper Sovjetsko unijo, ne pa proti Hitlerju Nt ne soper druge fašistične lil.* v Evropi? POVESTNI DEL FERDINAND GODINA: BEG V TEMO |se je Markovi zadnje ¿ase ve-i dn > iapaieval. OMal bi bil v , cl /ihl. Saj je tam tudi življenje. To ga je rešilo, da se pred Jutranje sonce ae je uprlo v biti. Dvignil je nogo, jo pove- štirinajstimi dnevi. ni ustre-dvoriftče kasarne. Vremenska Šeno spustil na zemljo in pre- lil, ko ga je bil okreijal ka-opazovalnica je stala tu v son^ nesel tako vso težo telesa na pitan Lukovič, ki je bil takrat cu, nemotena m zarjavela, njo. Komandat je bil debel, re- dežurni. Videl ga je bil na dvo-Okrog nja so se opazovali vo- jen vojaški "dedek", kot ho ga rišču in se zadri, da so ga sli-jaki, si zategovali bluze, kadili nazivali oficirji. šali vojaki, ki sd bili v bližini, ostanke cigaret in se uravna-' "Dvigni nogo, v korak, po-: Tako je premišljeval pod-vali v d,)lge vrste. Enemu so pravi glavo!" so vpili koman- narednik Markovih in se ni u-zle:le hlače navzdol, da je bil dirji, vodniki s3 zmerjali in u- strelil. Saj pojde potem itak v videti osle s pomočjo svojega urada v Chicagu in rešuje vse zadeve, ki se tičejo nalog Slovenskega ameriškega narodnega sveta. Osrednji ali širši odbor ima zaeno z izvrševalnim postavo-davno pravico v času, ko ni narodnega kongresa, in iz njegove srede izbrani, oziroma izvoljeni tročlanski nadzorni odsek ima pregledati vsakih šest mesecev paslo vne in računske knjige Slovenskega ameriškega narodnega sveta. Podružnice imajo skrbeti za redna denarna sredstva, ki so potrebna za izvrševanje svetovih nalog in za vzdrževanje njegovega urada, pa sploh pomagati svetu pri njegovem delu. Članstvo naiih podružnic Takšna organizacija, kakor je naša, je le potem močna in krepka, če ima veliko števili članstva, ki se zbira in deluje v območjih naših podružnic. Koliko je članstva v doslej ustanovljenih podružnicah, še ne vrino, ker nimamo popolnih poročil o njihovem številu. Le nekaj podružnic nam je doslej naznanilo, koliko Šteje njihno članstvo. Nekaterim podružnicam smo poslali članske izkaznice, ki so kaj praktične ali pripravne in ki obenem služijo tudi za reklamne namene. Ali vse pa še nam niso naznanile, koliko bi jih rade. Do dne 26. aprila cmo jih razdelili okoli 2,200. C*e se bodo vsa nnša dru.Vtva in vse druge slovenske organizacije zavzele za to, da si u*ta-romrijo naše podružnice ter privabijo vse svoje članstvo vanje. I »bo štela naša ustanova več kakor to tisoč članov in Članic. To bo potem močna in resnična predstavnica slovenskega življa v Ameriki Gibanje SANSa Od 17. do 26. aprila so se ustanovile štiri nove podružnice, in sicer At. 34, Presto, Pa., j" *t. 35, Gary, Ind., št. 36 Wau-kegan-North Ohicajro 111., in 37 Joliet, lil. Od 17. do 26. aprila so poslale svoje prispevke sledeče P h u/nii o : St. 9 $0.42; it 87g $56.71; H, 17, $76.00; št. 2, ¡$50.00 in št. 11, $53.00. (Op. — Cemu ne navedete krajev teh podružnic?) Naše narodne organizacije Kakor je Že znano naši javnosti, so nekatere naše narodne organizacije na svojih pol-| letnih .-ejah dovolile v^aka po svojih močeh denarno podporo Slovenskemu ameriškemu J narodnemu svetu iz glavne blagajne. Med temi je prva posjala Slovenska dobrodelna zveza v Cleveland u $300, kateri znesek predstavlja del dovoljene ¡vsote od $1,000. Druga je dne 24. aprila poslala Ameriška bratska zveza, Ely, Minn., $1,000, ki jih je njen gl. odbor dovolil Slovenskemu ameriškemu svetu v pomoč. RAZGOVORI (Nadaljevanje z 2. strani.) 26. aprila zelo zanimiv uvodnik o Mihajloviču. V njemu odgovarja Mihajlovič na vprašanja zastopnika United Pre^ sa, čemu že toliko mesesev tako miruje. Predno bo udaril, bo čakal invazjje zaveznikov, je pojasnil. In udaril bo tudi po "notranjih" sovražnikih. Sun je mnenja, da Mihajlovič «matra za notranje sovražnike partizane; znano je, da so partizani v borbi proti Hitlerjevemu in Mussolinijevemu fašizmu, zoper Paveliča m Nedica. Mihajlovičev intervju torej pomeni, da čaka ameriške in angleške intervencije, predno zaseže svojo deželo. Sun dalje izvaja, da so poročila o Mihajlovičevih bojnih aktivnostih že nad leto čudno pomanjkljiva, dočim je cel tok poročil o bojih Nemcev, Italijanov in Paveličevih usta-šev in celo MihajJoviča samega proti partizanom. Mihajlovič pripoveduje o bojih v Bosni proti mnogim sovražnikom, dočim mu notranji sovražnik borbo otežkoča. To je pogubna izpoved. Bosna je bila do zadnjega januarja pod kontrolo partizanov. Iz nemških poročil pa je razvidno, da so bili po skupnih naporih osišč-nih sil partizani potisnjeni v Hercegovino, ki je pod oblast- mi i jo Mihajlovica. Ako se Mihajlovič bori proti "številnim sovražnikom" v Bosni, ne dela , drugega kot da pomaga Nemcem razbiti partizane. To je na kratko iz Sunovega članka. Partizane se krsti z imenom "komunisti". A čemu ne raj Še povedati, da se bora proti na-; cijem, dočim drugi počivajo meni isti list? Večina upornikov je iz a-|gramih krajev,, katerim se nu more cčitaJ, da s 3 navdušujejo za kak pocbni Uem. S >a-da!i so k sioskim agranim in neodvisnim demokratičnm .strankam. Niso pa za povratek dinastije, kateri sljži Mihajlovič, pač pa hočejo demokracijo. čas je že, da se nekoliko posvet* v te jugoslovanske razmere, in če ne, bo prva reč, ki jo bomo čuli, da delajo Zed. države tudi tu slično me krnico kot ho jo zgnetle v severni Afriki. Le da lahko postanejo posledice še bolj nevarne kot tam. Toliko iz mnenja v Sunu. Ruski relif Joseph Onwrza, Chicago, je prispeval $10, Anton Andre«. enako iz Chicaga, pa $2. Obema iskrena hvala. V Pro«veti z dne 21. aprila sem Čital poročilo o našem prijatelju Ed. Tomšiču, ki je tudi že precej storil za ru-iki relif. Dolgo tednov je Ed visel vsled težkih poškodb, ki jih je dobil v premogovniku, v bolnišnici med življenjem in smrtjo. Zato sem toliko bolj tz veseljem čital, da so ga prod veliko nočjo oskubili mavca. Želimo mu vsi skorajšnjega okrevanja. * Dne 23. aprila sem izvedel | o smrti našega pionirja Mihaela Kebra. Spadal je k tnti stari tradicionalni skupini popotnikov, katerih je, žal, čez-dalje manj. Po stroki je bil I moj kolega — krznar. Veliko I sveta je obhodil, veliko doži-i vel, ali sodrug je ostal do konca. Naj mu bo časten spomin. GOS Smolec si peče gos. Veliko, debelo gos. Pride nekdo na obiak. Sprejem? Precej neprija-zen. Obiskovalcu se nabirajo sline. "Koliko vas bo pri kosilu T" vpraša lačno. "Dva." "Ali pričakuješ še kakšen obisk?" | "Dva," si rekel. Smolec prikima. "Dva, dva. Jas in gos." Vojni bond i in znamke so vioga državijanoT v svojo deželo. KONFERENCA PROSVETNE MATICE ZA ILLINOIS IN WISCONSIN PRELOŽENA NA 23. MAJA Končni računi čikaške podružnice slovenske sekcije J PO Chicago, III. — John Gott-lieb. tajnik podružnice št. 8 slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora, je poslal dne 28. aprila končno poročilo o prireditvi za staro-krajski relif, ki se je vršila 24. maja lansko leto, v vseh podrobnostih, o razprodanih vstopnicah v*eh društev, ki so sodelovala, in drugih dohodkih ter izdatkih. Dohodkov je bilo v skupni Vtoii $1,770.74, stroškov $748,-54. Prebitka za jugoslovanski relif (področje slovenske sekcije) $1,022.20. Tajnik Gottlieb v tem svojem poročilu nadrobno omen-nja, koliko so posamezna društva iti klubi raz prod a Ta vstopnic. in kakšni so bilf drugi dohodki ter izdatki. Ves prebitek je šel v določeni namen. Priporočite prijatelju, naj si naroči Proletarca. Anton Garden, tajnik krajevne Prosvetne matice in JSZ za okro*žje Ililinois in Wisconsin, poroča v Prosveti z dne 28. aprila sledeče: Chicago. — V okrožnem pi-*mu, ki je bilo poslano društvom in klubom, včlanjenim v Prosvetni matici, v čikaškem okrožju (Chicago, Waukegan, Milwaukee, West Allis, Sheboygan), je rečeno, da se vrši pomladanska konferenca okrožne Prosvetne matice JSZ v VVaukeganu zadnjo nedeljo v maju. Ker se isti dan, to je 30. maja vrši v Mihvaukeeju tudi seja vseh tamkajšnjih društev za ustanovitev postojanke SANSa, kakor tudi v Chicagu dramska predstava za JPO-SS in SANS, -matičen. Za ceikev in za molitev je govcril v cerkvi, na shedu pa o rečeh, radi katerih je bil sklican. Vendar pa Josephine sama na sebi ni kriva, da je goverila tako kot je. Tako so jo pač naučili. Na tistem shodu je govcril tudi Etbin Kristan. Pa je govoril le v smislu SANSovih namenov ter ci- ljev. Tako se je »hod «Mm) "končal. Eno reč pa je treba vendar priznati: Tudi če so katoliški voditelji v kakih akcijah skupaj z drugimi, od svojega prepričanja ni za las na odstopijo in iz vsake akcij« odnesejo za svojo stvar kolikor največ morejo. To ni 4|dreza« nje" proti njim, pač pa priznanje. Ker pa nam je na svetu usojeno skupaj živeti, je dobro tudi delati skupno kolikor največ kdo zmore. Socialisti so vsled tega že od vsikdar propagatorji za delo v »kupno dobro. United Preaa, depeša z USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ^ ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO ^ NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA" S Naročnina sa Zdruien« država (imn Chicaga) le Kanado 96.00 na lata; $3.00 aa pol Uta; $1.50 a« fatrt lalai sa CMcaga la Clear* $7.50 sa celo leto; $3.75 xa pal lata; U i»*a«fta»t*# $9.00. Noslov zc list in tajništvo je: I M . . V* * » t » " " ft 2(iS7 So. Lawndale Avenue „» » * ** • i ( hinij^o, Illinois čaja. katerega JTft pripisuj jo." Tako se geveri uradno, dokler ni "frikelja" uradno razgaljena, kakor je bila na primer v «ovjet'ko-poljskum sporu. J. L. Lewiaa se naj internira i "for the dumi!on". To ata naj-I prvo predlagali dve skupim i ; Arkansas, na mre č % U«Ked States Army Mothers' Post No. !1 m pa Arkansas State Junior Chamber of Commerce. Ob* skupini sta poslali to zahtoero i predsedniku Rooseveltu Bröl j ¡iz mržnje proti unijam, Le win j a svojo taktiko pa jima je le pretveza. -Ko bo konec vojne, bodo imfcli ameriški župani vštevši Lauscheta in La Guardio, dovolj dela in opravkov doma. In tudi težav bo veliko naitalo. 0 La Guardiu so pravili, da bo e#ni francoski eksperiment « slogo naprednih elementov propaga-torjev zanjo torej ni e ira lil. Saj v Aigen itii ne, -če so po ročila o pire d ira »ju predicts sofii4istične atranke resnična. Freda Kirch way pravi v reviji NSlioft, * da 'too je newyor-ški nadškof Speliman na svojem nedavnem potovanju obiskoval diktatorja Franca, tega ni počel v namenu, da bi pomagal strmoglaviti fašizem v Španiji. Da si so združeni narodi r.a demokracijo, ji aa j v Španiji niso nič pomagali. Advance, glasilo unije A. C. W. A.,, piše v izdaji z dne I. maja o četnikih v Jugoslaviji. Toda ne imenuje Jugoslavije, nego samo Srbe. kar se bojevanja tiče. Italijani bi s Slovenci lepo postopal, če ne bi bilo — partizanov. Tako trdijo celo nekateri Slovenci v Ameriki, ker so ali zavedeni, ali pa jim je mrž-nja do napredka več kot pa priznati resnico, da fašisti niso še z nobenim ljudstvom lepo postopali, pa če se jim je upiralo ali ne. 30,000 Slovencev so Italijani že odgnali v svoja koncentracijska taborišča. Tako ugotavlja JIC. Večinoma so iz '•province Lubiana", a mnogo jih je tudi iz Primorskega (rz Julijske krajine). K temu lahko dodamo, da jih je še več v domačih zaporih, veliko je bilo ubitih, tisoči pa so uničeni fizično in duševno. Italijanski in nem>ki li*ti odobravajo postopanje japon-rke vojaške oblasti, ki je ukazala, da se naj ameriške letalce vsled njihovih napadov na civilno 'prebivalstvo (na Japonskem) ustreli. V Rimu pravijo, »l POSLUŠAJTE 4 vsako nedeljo prvo in naf-i starejšo jugoslovansko rO jdio uro v Chicaau od 9 do 10. ure dopoldne, postoia WGES, 1360 kikxryclev. Vodi jo George Marchott ................. ............................Mlinu..........m, _ * ZA LIČNE TISKOVINE" VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Coe 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tal. MOHAWK «707 * PROLETAREC SE TISlCA PRI NA4 t, Iz zapisnika SANSa Ker v tem liitu ni zadosti; »jvo katerem se bemo ravnali, premera z k celoten zapisnik Vedetf moramo, kaj bomo iz-M. seje izvršnega odbora Slo- dali hi koliko potroMli v ta na-venskega ameriškega narodne-; men. Predvsem je potrebno iz-ga sveta, ga cbjavljamo le v dati primeren zemljevid H) > izčrpku. venije, katerega silbo petrebu- Ta ali III. s^ja odbora se je!'®™0- W*-bno tu rojena mla-m ii!a 10. arrila 1943 v hotelu dinu ** bo,J zanimala za na-Sherman v Chicagu. Udeležili tke P'*obIeme, ako bi bila p-niso se je predsednik Etbin Kri-j*ena 0 relativi|Oiti sloven-kj-hlan, H. podpredsednik Janko ** ooemlja napram o talemu N. Rcjelj, blagajnik Jos. Za- delu Evrope. lar, zapisnikar in pomožni tajnik M. G. Kuhel ter člani odbora Vincent Cainkar, Leo Jurjovec ter dr. F. J. Kem. Na- Cainkar omenja, da je jugoslovanska vlada založila por*-ben atlas ter da je en iztis že bil teročen državnemu depart- vzoči tudi John Gornik, John, mentu. Ermenc in Josephine Zakraj-' Dr. Kem je poročal, da stoji Se k od izvršnega odbora JPO- Slovenska dobrodelna zveza ss. Odsotni, župnik Oman rz New burga. O., Marie Prisland 100% za SANSom. želi pa le. da se drži programa, ki je bil začrtan na kongresu v Cleve- iz Shcbojigana in Frank Zaitz, ilam,u- G,avnl odbor ^ odebrii ki so navedli vzroke, čehiu jim *l(m v SANSu ni bilo mogoče na sejo. Oman je imenoval za svojega namestnika Aleksandra Uran-karja (ki tudi ni mogel priti), Prislandova pa Josepino Erjavčevo. Predsednik Ettoin Kristan je porečal o pismu Anthony)u , Edenu (ki je bilo v tem listu priobČeno 28. aprila), o svojih prizadevanjih za dosego skupne akcije med Hrvati in Srbi m o drugem svojem delu. Blagajnik Joseph Zalar je poročal, da je sredi minulega meseca bilo priobČeno finan- in $300 je bilo že odposlanih. Cainkar je porečal, ua kongresni zapisnik do danes še ni urejen, niti ne ve, kdaj bo čas dopuščal bratu Zupanu, da to zakasnelo stvar izpopolni. Rogelj nima posebnega poročila, pač pa priporoča, da Izročimo elevelandskemu županu In našemu rojaku Franku Lauschetu kopijo pisma, ki je bilo poslano Edenu. Župan F. Lausche odpotuje v kratkem v London, kjer bi lahko nad apel na Edgna še osebno podprl. Mrs. Zakrajšek je poročala čno poročilo SANSa. ki je ka- « občnem zboru Progresivnih zalo prejemke in izdatke do?s,ovenk* ki * vrtl meseca ma- V ruskih vatel» padaj* poleg vojakov tudi vaiéani, ki jim pomagajo v vojni bi bil tudi primerno plačan. Napaka je bila pa* storjena, 27. februarja 1943. Do tega j J*' *n ° oklepu. da vsaka Člani- ker kongres nI izvolil osebe, ki dne so prispevki znašali $3,-048.32, izplačila pa $1,128.77. Od 27. februarja pa do 10. a-pri!a pa je prejel nadaljnjih $1,369.51, izplačalo se je pa $734.10. Celodobni prispevki so torej znašali -$4,417.83, izplačila pa $1,863.17. Preostanek na banki znaša $2.554.66. Denar je naloien na čekovni račun v First National Banki v Jolietu. — Poročilo se vzame na znanje. Pomožni tajnik Mirko G. Kuhel je poročal, da je do sedaj ustanovljenih 28 podružnic, večje števil» pa jih-je V procesu organiziranja. Na priporočilo našega častnega predsednika Louisa Adamiča se je vršilo med odborniki pi/mena glasovanje glede nastavitve političnega opazovalca v Wash ing tonu. Odgov> ri na vseh glasovanjih so bili pozitivni. Adamič pa je obljubil dobiti izkušeno in zanesljivo osebo. Razmere pač zahtevajo, da moramo vedeti, kaj se v prestolici plete in radi tega je iorovanju zadnji in nje- den, kamor je bil i,povabljen,, besedi "horseburgerV in ■ ' t ••• » 1 • rt« /^l.Ji-lr KnlrrnvaLi L-r>o 1 i Pni'!c l.nlonA«" .i. .. .mini UMW PRAVI, DA Z BITKO NE MISLI PRENEHATI (Nadaljevanje s 1. strani.) t i>c rba med dvema rokoboro rr. i, ki hta si drug drugemu to-1'ko nasprotna, da jima Je ule-ie pc dtdic čisto vseeno. Rcoievelt govoril Zadnjo nedeljo -zvi íer je o tem boju in o bpornih zadevah povedal svoje misli predsednik Rcosevelt tia način, ki naj bi premo«garje uverile, da se vlada ne šali. Producirá nje pi > moga se mora nadaljevati. . Uniji UMW je k< t že omenjeno zagotovil, da ji njegove izjemne naredoe ne mislijo škodovati. Od delavcev, ki ®o zaposleni v rovih, pa pričakuje prav tako zve«to službo v | teh izjemno tih kakor jo pričakuje od vojakov na bojiščih. Premogar.ki zastopniki fo že prej pojasnjevali, da če kdo, so resnični ga ra č i v tej deželi posebno eni, ki kopljejo premog. Vrh tega so zdržema v smrtni nevarnosti. Torej čemu očitati premo-garjem da »o nezvesti, ali da riskirajo s svojimi stavkovnimi pretnjami življenja ameriških vojakov ? Najštevilnejše družine imajo bas premogarji. Na ti-eče in tisoče svojih sinov imajo v armadi. Prav gotovo jim ni na tem, da bi s stavko pomagali ubiti njih in potem še samega sebe. Nesreča je, da se s premogarji že od vsega začetka po končani prejšnji vojni slabo ravna, in tudi že prej. Pa fo zagrenjeni. Zahtevaj« take delovne razmere in toliko zaslužka, da bo za dostojno preživljanje, in ko se jim da to jamstvo, bedo gotovo obračunali zlahka z vsakim, ki bi hot2l igrati politične ali kakršne druge kaprice na njihov račun. DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK nova knjižica, s poljudnimi navodili kako postati AMERIŠKI DR2AV. UAN. Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica še v II. delu da bodo v bodoče tudi namestniki vabljeni na seje. iustičnem departmentu. Potrebni formularji sedaj že morali biti pripravljeni Pisal j Dr Kern smatra za treb. e o tem tajnAu Rev. Zakraj. da ^ enknU y bo_ *ku že dvakrat, ne prejme pa dočno,ti ^ ^ ^ niti odgovora, niti ne ve, do J Plevnik »ga je po shodu pribli- potreboval po vojni, in da je imajo tudi drugačen t>omen žno takole poučil: poslal v London aplikacijo za kakor pred vojno. Čim kak be- "Ako nameravate sklicati! "champagne" agenta. sednjak izide, že jé <4pr?^tar". shod v Jolietu in boste vi go\-o-» V* Evrcpi gineva od giad a .Najboljše bo z njimi počakati rili o socialnih problemih ka- milijona ljudi, od kar jih je Mfor the duration". (Stare be- «^. v^uuje anj,™ « v „. kor tu. vam ne nnorem jamčiti, "rešil" Hitler pred poplavo tede z novim pomenom.) I . L l ni drrd nas^ . . „ . «,, . . .. i w _ ». u j. L- dinjenih driav, v III. delu pod naslo- da vas johet-ki Slovenci ne iz- rukega komunizma . Radi bi john Chamazar. razno pa ProgUs neodvisno- ženejo iz dvorane. Razumni jedli, pa so jim "osvoboditelji" _i_ vas bodo napačno in mislili, da I vzeli še tisto malo kar so ime- ^ v, jim usiljujete socializem. Jo- i li. So pa na «vetu tudi taki! Nemške in italijanske sti, Ustavo eZdinjenih držav, Lincol-nov jfovor v Gettysbui gu, Predsedniki edinjenih držav in Poedine države. 1 ti Cana knjižici je »amo 50 centov • borov — itzvnšnetga, širšega in častnega. Pojasnilo bi se naj, kaj in kako SANS dela, kake katerega uradnika se naj obrne. Dovoljenje za poslovanje je le ustmeno. Tudi podružni-, • . . , , . . lt že .povprašujejo za iarter- k^V6 26 .?krttlka' 0. i . . j * , da «2 dajo v>a pojasnila o no- iožeSn'tekarnje ^.devf^ Izad-ahnašega poslo-aozene, Kar je \ tej zade\i po- vanjaj Po^ben odbcr naj liet^ke Slovence si morate ljudje, ki /redo včaai prosto- izgube v Afriki predstaviti za take kakrSni so voljno v Irkoto. Eden teh je i - J , , . , ,. ... bili pred 50 leti v starem kra- lOandhi. Zadnjič se je postil | : {a"uarJa dox1J- aPn1U ju. / I Zdržema 21 dni. Angleška ob- ,imel1 ltal,janA1 ^«f* ! Naroiila sprejema: * last ga drži v palači, ima vse- ; ^ V dnevnikih " Človek dostikrat čita. kako Knjigama Proletarca 2301 SO, LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILL. in ki se zanimajo za jugoslo- nicam ¡zdajo zahtevani Čar-vanake probleme. V smislu iterji. y k le pa februarske seje smo prišli v stik z Ig. Martinkom, tajnikom čehoslovaškega na^ rednega sveta, in razpravljali glede po topanja s Slovani, ki so prideljeni avstrijskemu bataljonu. Na tem sestanku je bil brat Kristan, brat Cainkar in on. Rezultat tega je bil protestni telegram, ki je bil poslan podpredsedniku Wallace-ju, vojnemu tajniku Stimsonu in državnemu tajniku Hullu. Kot je razvidno iz časopisov, so bili vojaki že premeščeni. Prečitano je bilo pismo L. Adamiča, ki priporoča, da SANS odobri gotovo vsoto kot odškodnino Vasu Trivanoviču za uredniško delo na brošuri -The Problem of Trieste". O-dobrena je vsota $50.00. Dalje pismo dr. Ivana čoka, ki se SANSu zahvaljuje za financiranje njegove broSure. Dr. čok tudi apelira, da bi SANS financiral izdajo še dveh brc*ur, sestavljenih glavno na podatkih čermeljeve knjige "The Life and Death Struggle of National MinorityM in na izkušnjah avtorja samega o ravnanju s Slovenci pod Italijo. O tem se vrti razprava, nakar je zaključeno, da se i ti brošuri založita, potem ko bo rokopisa pregledal in preučil pred-Kc.HiMc Kristan. Df. Kern smatra za potrebno napraviti načrt in proračun, frebno in registracija IzpOtslu-1 jluTn l^JiH T*;*^? ;e nakaf se naj vsem nodruž- d°loČl1 I,f,treben Program, ka e, naxar se naj viem poafuz- kor tU(Ji jn kraj 8veto, je eden izmed poletnih mesecev. V tem smislu je predlog Prečitano je pismo Rev. Za-kraj>ka, datirano dne 28. februarja 1943, kateremu je priloženo tudi spisano poroči stavljen, podpiran in sprejet. Razpravlja se ponovno o kongresnem zapisnika in o lo za sejo dne 27. februarja, predlogu, ki je bil sprejet na Del tega poročila ni bil podan P™ ^J« 22- decembra na dctfčni seji. Iz poročila je 1942« dft da tiskati v obliki razvidno, da smatra Rev. Za- broSure v 3000 izvodih. Veči-krajšek svojo resignacijo kot'na se brinja, da je zapisnik tajnik SANSa za nepreklicno. Po daljšem raz motriva n ju sedaj že izgubil prvotno privlačnost, ker so resolucije in predlf>i?a dr. Kern sledeče i I druKi glavni zaključki že bili Ker SANS ne more poslovati Priobčeni v listih, drugo pa ob-in uspešno delovati brez red- j H€ff« izčrpke govorov, \x)litve nega tajnika in ker Rev. Za- in razne formalnosti. Za našo krajšek izjavlja, da je njego- propagando sedaj zapisnik ni-va resignacija nepreklicna, in ma v0(H) je pes re- bo stradal 21 dni. pa č > tudi k:.,:J:764 «eroplanov unrfe-šil smrti svojega gospodarja, ga medtem v sled Kl»v za SANSov arhiv, krajška Izpraznjeno eno mesto y razpravo pride tudi vpra-v upravnem odboru, je sogla- ¡^nje govornikov, za katere sno zaključeno, da mesto prevzame na kongresu izvoljeni ptosijo nekatere naselbine iri SANSove podrtržnice. Žaklju- prvi^ nameHnik. Ugotovljeno čeno je, da vse take tadttt rešijo upravni ufadnikl za vsak slučaj' posebej In določijo govornike, kakor tudi da u-krenejo vse potrebno glede stroškov. je, da je prvi namestnik Rev. Aleksander Urankar, ki tako avtomatično postane član eksekutive. Predsednik Kristan ugotovi, da je radi resignaclje tajnika izpraznjeno to mesto ter da je potrebno izvaliti novega tajnika. Kuhel razpravlja o tem AftL f10^;1^1^* I Hitlerja: KonKre«niki si pač v Berlinc m in Moskvo naklepi Ako hodiš, izrabljaš podplate. B|,r da za separaten mir. ki so dobili če se .voziš z avtom, Pa kavčuk. del Rebi Ljud. | veliko verjetnosti v vseh deže- Ako sediš na stolu, hoče Mc , HHlstavljajo z m€ntali. lah, ro s Stalinovo izjavo torej vedet1' 1,6 d*laš- tete učencev 4-ga razreda ljud- razblinjeni. K rtjej je Moskva "O Ki iat Kil V fv^ih pke z* ki so J,h rz-! dodala v svojem tisku še to. da vHih - Tn d uJLl rak Ji volili v kongres, bi to veljalo, *e je v zavezniških deželah pi- vljih. To je nas star rek, ki ki si jih salo lc o možnosti separatnega čevljih f.liÜ ^ t. ' "pr.v"ni7ne^»ll ^ "Ijud»kV ^ miru mod Ncmfijo in Rusijo. uS'rekef bo.XíS poÍí' - Kadarkoli pred-1 niso^ pa j.vno., pojmo*, da dal na noge, v kakšnih čevljih si. V sedanji distribuciji hrane Vsakdo v tej deželi dolžan najmanj $1,000 Dolg zvezne vlade je nara-predmotu in izreka potrebo t>o stel n«a $131,260,313,430, aH tajniku, ki bi posvetil ves avoj |l,000 na vsak^ra moAkrtga, čas le temu delu in aa kar naj i žensko in oti^oka v tej deželi. sednik Roosevelt potisne v kon- K« Hitler že dolgo Išče z vsako gires kak koristen načrt ali 1 teh dežel, da jih izigra drugo predlogo, brž začno taki po- ¿^ Hitler tX ' seflanji distribuciji hrane "V^nmTin d^J!^ i>rall^n Skloniti Aparat ni mir jk> pointdh in odmerkih so naj- ^^'Se^že t , ^ ^mo z Rusijo, nego z An- bolj prizadeti tisti, ki niso v glijo preti Rusiji, ^li z Zed. dr- kuhinjskih rečeh znali dmge- 1 kvarni proti '-sen, ali kakor ga kakor kante odpirat. ^k^a Vt i bi mogel pogoditi, da bi Vse južnoameriške države i če bi delavci res postajali ta- kvaril več zmede. - razen Argentina - so pre- ko kakor oni. bi bilo kaj pro- In če je Rusija m trgale diplomatične «veze z dukcije? Nekaj pa moramo j Ijena vztrajati ko *^avUa Italijo in Netnčijo in nekatere tem kongresnikom vendar pri- da je. fo te Hitlerjevi manevri tudi z Japonsko. Precej teh znati: ve, čas so za "aamrz-1 tudi na tem polju ra,blinili. držav jim je napovedalo tudi njenje" delavskih plač, ne pa Prvega maja mu je Sovjetska svojih profitov in za špekulan-1 unija povedala, da so vsi nje-te se brigajo, da jim vlada im *ovi napori za separaten mir ; NAROČITE SI DNEVNIK ^ j-PROSVETA": Stan« M celo leto $6 00. pol Ut« $3.00 \ Ustanavljajte nov« društva, j j ► Deset ilanov(lc) je treba za , J novo dru&tvo. Naslov za list in J za tajniStvo je: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILU Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 Wett 26th btreet Tel. Crawford 2212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M (Except Wed. and Fun.) 6:30 to 6:30 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Rr». 2219 So. Ridffcwajr Ave. Tel. Crawford S440 If no answer — Cell Aettln 5700 res priprav- MOMtMHHMUMMMir vojno, zadnja med njimi Bolivija. A za poraz fafltzma ne poailjajo v.avernikom armade v pomoč, pač pa koljejo živino in jih zalagajo t mesom. Seve- bi storila ¿kode. In zelo se bri-, agnail, in tla mit nastane win, , gajo, kako bi delavcem čim- kfedar bo konec tretjega rajha ¡ prej "zamrznili" tudi žepe. ' I ti njegovega nacrinia. \( BARETINCIC & SON | POGREBNI ZAVOD Tel. 20-S61 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. t4MUMMMMMnMM»{ H A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1860. Pabliskad WhUt «I 2301 3». L««nd«U Aft. CHICAGO, ILL., May 5, 1943. VOL. XXXVIII. // Fight Fire With Fire // THE MARCH OF LABOR The heat U on. The anti-labor drive l&unchej in the opt n tib tut & ;wr ago by the union baiting agencies i* beginning to bear bitter fiuit*. ' The Pegler and Rickenbacker "theories" ate being mandate.I into legislative realities. From all over the eountiy, particularly from the «(»called farm lands, j report* ti ll ol State legislatures considering a greater volume than ever j beiore of bills affecting union activities. Practically all of this legislation | •s restrictive in chaiarter. What it» even more significant h the .it iked similarity in certain bills dealing with particular aspect*, of industrial re lations, indicating that the legislation »Ums from common source* interested in promoting these union-oppressive measuies. * An over-all survey of this anti-union flood of law-making reveals that nine States have in the past few months considered "anti-violen e" bills, all of* them identical and ieported to have been championed by a group known as the "Christian American Association." This legislation could be interpieted to prohibit picketing and strikes. At leant fifteen States legislatures currently are considering bills .equiring labor organisations to register certain information with u state «gency as u condition of collecting dues and representing workers. These law projects range all the way from demanding the annual registry of balance sheets showing assets and liabilities to limitation of labor union income to the amount required to "carry out its lawful activities." Most of these bills do not require the information filed to be held in confidence. Many of the bills contain elaborate qualifications for officers and committee-men, such as native citizenship, residence in the State for five years or more, ownership of real estate, and similar onerous requirements. Still other bills introduced in many legislatures would prohibit political contributions by labor organizations; others would prohibit any labor union representative from entering, without the consent of owners, any ranch, larm, feed yard or other agricultural premises to solicit union membership or to collect dues—measures obviously designed to prevent the sprea I of union organisation to farm workers. Some of the bills have already been enacted into law in several States j —in Kansas. Idaho. South Dakota, Arkansas, Texas, Mississippi—while others are still debating them. In a few States these measures have met j sturdy opposition, and will probably not b« passed. The staggering fact, nevertheless, remains that while the entire at i tention of the world of organized labor in this great national emergency t has been concentrated on the war effort, the enemies of the labor move-merit have sneaked up on the trade unions and are stabbing it in the back with an assortment of daggers. The fact remains that the sinister propa-j ganda set in motion by the professional anti-unioneers under a variety of 5moke-screened slogans, is having a powerful effect, especially in the farm States where special antagonism are being aroused against industrial labor »ml against the unions. Very Rich Staging a Brawl Over Taxes 'Those Best Able to Pay" Hamstring Their Country In Hour Of Peril; 'Those Least Able to Pay" Willing to Do Their Part WENDELL WILLKIE'S BOOK Not having read "One World," which is the thought-provoking title ot a new book written by Wendell L. Willkie, we can comment upon it My with such .uthority as may be rante i by a reading of the reviews. What we get from the latter nice, hi wever, convinces us that M'. Willkie is far ahead of most i \merle ms in his recognition of the I nee I for Some sott of international l ..riungement for the exploitation of ; the faith's resources after this war is over. Kveu before he became an utW. Mr. Willkie described what he wants the world to be like by the words, "economic internationalism." Wh.it we want to say about this idea is that it constitutes a challenge *to the wot Iters of this and other na-| tiohn which they can ignore only at | their peril. For if it is true—and we believe .it is— that evolution has btmight mankind to the point where liroples must work and plan together, then it is equally important to question WHOSE plan will be mlopt-ed. Will the owners of each nation be the »»tie« who do the getting together? Or will it be the workers who write the rules of the game of life? If the aibove question is to be cfwsklered at all, it should be considered in the light of what Mr. Willkie is and whom he represents. American worker« would be foolish to forget that Mr. Wendell L. Willkie's viewpoints are those of the biggest of the business. It is inconceivable that he envisions a world in which human exploitation for private profit will not be present. And if he is thinking about a way of international control of the private-profit system, then se is offering This devil's brew now being ladled ont by die hard groups of bourbon J hind ^^ « > ^ZV^Z is a menace to the national unity and a morale wrecker e| the ugliest type , America ifc at war. The cost is terrific. The Treasury is forced to bor- ? bc^nnU" l^^ZlL^ot • ow the unprecedented »um of 13 billions because it cannot raise enough | racketeers-who might conceivably through taxation. j ^ ^ yery w#u by Millions of our boys are offering their lives. Miliums of our workers ^„portioning the victims of tlieir ^tre surpassing all known production reconU on the farm and in the factory. rAckct, bul who. nevertheless, would willing io prey upon the common people under their immediate control. Justice. The Russo-Polish Crisis Never since the war began fcas the statesmanship of the United States and Britain fuced a more crucial test than is presented by the Uuss*-l olish crisis. Never since Hitler's legions hhattered the peace has there been tn^er need for sane Soviet and folish diplomacy. The I nmedi tU» Anglo-American objective must be the healing of the breach between those two Allies. The basic essential is the preservation— nd reinforcement—of the unity of the United Nations, without which we shoul.l have small reason to expect either victory over the Axis or a durable peace. To date the sole winner in the cleavage is Germany's propaganda machine. Hut this Nazi victory can be short-lived. The m-ilaise in Rusao-iolish relations, ulthough to a considerable extent covered up, had been deepening for months, it should not huve been permitted to come to un »pen fri*is; now that the crisis is in the op*» it is incumbent upon all concerned not only to heal the breach but remove iU causes. If that is accomplished, Hitler's present victory will backfire on him. The immediate »abject of conflict—the dispute over the Nazi cliim hat the Russians in 1940 executed some 10,000 Polish officers near Smolensk—is not the basic issue. We cannot know what happened to those >fficer*. The Russians say the Nazis massacred them. The invitation of -ho Polish government to the International Red Cross to investigate was II a Ivised. Obviously no investigators could conduct an objective inquiry in German occupied territory. Nothing, therefore, was to be accomplished ly the Polish invitation except au affront to the U. 8. S. R. Equally, however, the Soviet Union, in our opinion, fell short of its responsibilities to ts Allies by answering the Polish move with a "suspension" of relations. Behind the dispute over the Smolensk "killings" lies the larger issue of frontiers. Russia means to gain Soviet title to the White Russian, Ukrainian ces considerable pressure to give assurance to the Ukrainians and White Russians in the U. S. S. R. that the Ukrainians and White Russians of Poland are to be their countrymen after the war. Quite aside from such treasure, Stalin is determined that they shall be. Were he certain that Russia will have occupied the territories in question before Germany is defeated he doubtless would be willing to postpone a showdown. He cannot, however, be certain of that. Germany may be able to hold an Eastern Front within Russia up to the hour of German collapse. Facing that possibility. Stalin wants Britain and America to commit themselves on the frontiers now; and it would appear that by "suspending" relations with Poland he is pressing Washington and London to decide. We still hope that the frontiers decision can be postponed. Whether or not that is |>osaible, our diplomats must labor to create the ground for n utuil Russo-Polish confidence. Without it no settlement on any Russo-Poln-h issue can be convincing. Meantime it is the duty of every American —in luding every American of Polish extraction, and Russian extraction— to shun all demagogic appeals to national emotionalism. The enemies of Lnited Nations unity and American unity will make the most of this trisis. That is all the more reason why honest Americans must deport themselves responsibly.—The Chicago Sun. PROBERS "RING THE BELL" AGAIN The Truman Committee of the Senate is again entitled to the think« of the nation. It has promptly and effectively squelched an unusually "raw" proposal. It will be recalled that a subsidiary of "Big Steel" re eatly pleaded cuilty to falsifying or evading inspection, and was thus able to unload on the government defective steel plates. No one has been punished for this crime. The "pull" of "Big Steel" is too powerful for that. At iuch a time one would imigine that "The Dollar" would be make reasonable sacrifices. * ♦ ♦' Workers should not be satisfied Instead the lobbyists for the very rich first sought td put over the Li* nl Plan, which would have deprived the Treasury of 10 billion dollars. That de. |)icnble scheme was killed by the House of Representatives. Now ECONOMIC TRENDS IN MODERN AMERICA By SCOTT NEARING with such an international arrange ment. Basic to any national or world plan should be the end of hum'in exploitation; and whether the exploit-1 chinery into a society based on far InriKirtant economic changes result from the introduction of ma- . . . - t . „ ^ . . L „ the spokesmen for the very rich ure seeking a compromise. If they enn't ^Instead of go in* * W the steel moguls recently notified, the Warj^ m*m*t they will take six billions, or perhaps four billions. They | •» «re foreigners or natives should 1 ming. Self-sufficient agri cultural I reduction Board that if the government insisted on Hgid inspection, steel , aVl. bloo<, ^ w|l| not bu.< riu{ hjs pom to speak against it, but no teammate for him could be found. The never of democtacy,' "VAGRANT": DOESNT fliers, innocently waiting for street After all the harsh things you i uniforms. _____mil tee, you should be." ... a "Father, you sound as though Hies , . association then asked him to debate ACCIDENT TOLL hi,i. s |y a re fore « P«*> were 160.000 workers permanently ^ (P^ounetmoi»t be trade." disabled—110,000 more than were injured and seat to hospitals in Gl etil Britain as a result of Germsn rai k." THE OLD STORY There is cowsidemble fear that-inflation horse may get completely !"\Yn* he . fiaid Hitler would get mn I at us?" "Aftei all. Martin I>ies couldn't rush into print recusing George Sylvester Viefe k, whose writin*rs had beer pitbli hed in the Hearst news papers and many mngaKines, of being n Nazi agent even if he waa." in the opinion of the "Star," the locsl Public Utilities Commission miftht sneak a fat rate increase for Washington utilities. . The workers of 'Washington do not advertise in the "Star". The public utilities do advertise in the "Star." In addition, the men who own the "Star" probably have heavy interests in the utilities. Now that the "Star" has called , "F. D.V' attention to the "loophole," as vsgrsncy under the brosd Florida wouWn.t ,t be a gP(md Wca for the ,Uh,t''' President to cover it up so that no The case was dismissed sfter it rf|tf |nfrwwe eould get through? was shown,at the trial that the ir.cn were the best pickers in their res- ^^ /W\ y/. JL mmm pective crews and generally hid the WU,UUU Women Workers highest average of boxes picked. It Vrsiotied ill Shipyards was also shown that the men were .... ^ „ «, . leaders in the church, were family | Washington D. C. - Four bun-men, supporting their families, and ^ ^ousand women will he work-hsd worked «onsistently. «"ir in American shipyards by the _ end of 1943 according to Msry Elizabeth Pidgfon. chief of the Re--rnrch Division, Women's Bureau, U. S. Department of Labor.^Xfeey will be be independent. "The former mandated islands and other insular possessions hitherto Japanese should be divided between America and Australia." All Japanese armament must be surrendered. Thc entire Japanese merchant marine and all Japanese property in China are to go to Chins as a pattial indemnity for aggression. "Japan must be not only defeated, but crushed . . . maimed and left helpless beyond recovery for a long period." "It is necessary to destroy the principal Japanese cities and its whole industrial mechanism." Peffer's book is strongly reminiscent of the 128 years of war between Rome «nd Ca.thage for the control of the Meditcrannean. In the course of that war. Cato's slogan, "Carthage must be destroyed," because the watch wort of the Rom-n republic. Peffer favors peace in the Far East, but it must be an American peace, with the U. S. dominating 1-e Pacific. THRIFT NOTE Because matches this year are "But he could accuse thousands J 1/1« to % inch shorter than before, are dointf the jobs that men haee as one of their own. His plea for *Way before we get the «tsbilltlon of Amerlcs-n labor unionists of being the nstion will save 7,000,000 board done and they are receiving the ssme Christian democracy was eonatrued door locked. agents of Moscow trying to over- feet of lumbar. mtes of pay. .... ^ 4. " ni i^friniifti ...^ i.______^jfrfiiHi/11 . i . . . . .. market. Fsr East raw materials snfh as oil tin nnd robber are vital to the sur vival of every industrial nation, yet the Japanese are out |to build "an Asiatic nnd Prcific empire" that will reserve them primarily for Japanese industry. If the Japanese succeed in this "grandiose design ... we shall have no voice in determining the future in that region." Since the Pacific is at the back door, or perhaps for the future at the front d<»ot of the U. S., Japanese imperial fflans threaten basic Ameri an interests. The same argument holds true for the Asiatic market—particularly for the market of China. Half the human rape lives in Asia. One human out of every four lives in China. A century ago, Peffer write«, the business interests of the U. S. began to look to the China market for the disposal of their export u phiSin . that' German newspapers »n ( zechoslo time the China market has played an vakia are warning the people again« increasingly Important role as an talking in birber shops to prevent outlet for U. 8. export and "AmeH "economic ^scU to be revealed to ica's trade with China waa gaining | the enemy and home morale from fastsr than thst of any other coua- being lower**." SI 00 Czechoslovoks in Concentration Camp n Oswiecim The bulletin, Pol md Fights, published In New York, reports on April 5. that .-.mon* the 38,568 registered civilian prisoners who had passed through the men's division in the concentration