številka 8 • leto XXXVII • cena 10 din____.___________Celje, 24. februarja 1983
kjOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Kljub soncu sneg in smučarji vztrajajo
Star pregovor pravi, da davkarija in zima nič ne podarita. Ko smo že mislili, da bo letošnja
zima minila brez snega pa ga je prve dni februarja povsod kar dobro nasulo. Smučišča -
urejena in »divja« - so oživela in vsi, ki so ljubitelji smučanja in sankanja, so izrabili vsak
trenutek, da ga preživijo v naravi, na belih opojnih poljanah. Na posnetku je del urejenega
smučišča v Libojah, kjer vsak dan delujeta dve vlečnici, možna je tudi nočna smuka, imajo
tekaško progo, urejeno parkirišče, čajnico...	_ jr0to- T TAVčAR
Ukrep
družbenega
varstva za
Sigmo
Na včerajšnji izredni
seji vseh zborov žalske
občinske skupsčine so
delegati sprejeli predlog,
da v žalski Sigmi uvedejo
ukrep družbenega var-
stva. V Sigmi je zlasti pro-
blematičen tozd v Zabu-
kovici, ki je v veliki izgu-
bi. Slabi so medsebojni
odnosi tako v tozdu v Za-
bukovici kot tudi na rela-
ciji tozd-skupne službe.
Vse to je pripeljalo tudi
do motenj v samouprav-
nih odnosih.	j y
Zapis z javne radijske oddaje o pla-
ninstvu, intervju z alpinistom Franč-
kom Knezom in kroniko planinstva
objavljamo na straneh 12-13.
Čez sto let borbe za ukrotltev Savinje
Zdajšnji posegi naj bi zagotovili obrambo pred t. i. 300
letnimi vodami. Stran 9.
Dva tedna potepanja po Iranu brez
potnega lista
Franci Gaber je strnil vtise ob proslavah 4. obletnice
islamske revolucije na strani 11.
Tiralica za Mehom
Tožilec je razširil obtožnico, v priporu tudi Ema Meh.
Stran 17.
Krivulja kvalitetnega
športa se vzpenja
Malo slovenskih mest se lahko pohvali s takšnimi uspehi
mladih športnikov, kot prav Celje
»Zvezni in republiški
konferenci SZDL ter službi
družbenega knjigovodstva
se lahko zahvalimo, da smo
končno - kljub temu, da
smo si za to že prej prizade-
vali 8 začeli z razreševanjem
akutne problematike na po-
dročju telesne kulture,« - meni
podpredsednik Republiške
skupščine TKS Bojan Planin-
šek. Za kaj gre? Zal je naša
telesna kultura v zadnjih letih
zaplula v sila nevarne vode,
kjer so prevladovali drugi in-
teresi, kot želja po doseganju
zdravih športnih uspehov. Po-
javila se je ko.pica ljudi, ki je na
vse načine iskala možnosti, da
bi po nakrajši poti in brez ne-
kih posebnih vrhunskih dosež-
kov, prišla do denarja aii osta-
lih dobrin.
Tako lahko v gradivu, ki
ga je pripravila ZTKO Slove-
nije pod naslovom »Nekate-
ra vprašanja razvoja vrhun-
skega športa v SR Sloveniji«
(objavljeno v Delu, 17. ja-
nuarja) preberemo:
»V dosedanji praksi so se
na redke, resnično vrhunske
športnike obešale vrste po-
prečnežev, tekmovalcev in
funkcionarjev. Del popreč-
nih tekmovalcev so nemalo-
krat potiskali v ospredje tudi
nekateri lokalni ali skupin-
ski dejavniki (beri posamez-
niki aii skupine), ki so tudi v
dosežkih poprečnežev videli
svojo takšno ali drugačno
afirmacijo. Precejšnjo- vlogo
pri tem so odigrali tudi pre-
ko vseh razumnih mej razbo-
hoteni tekmovalni sistemi.
Naša prvenstvena naloga
je zato revalvirati družbeno
vrednost vrhunskega šport-
nika - ustvarjalca.
Nadaljevanje na 3. strani
Po zadnjih podatkih,
ki smo jih dobili pri se-
kretarju Zveze za teles-
no kulturo občine Celje
Tinetu Vebru, imamo v
celjski občini registrira-
nih 22 tisoč 300 športni-
kov. V to številko so
vključeni tudi člani Šol-
skih športnih društev, ki
jih je v celjski občini 23.
V osnovnih organizaci-
jah (športnih društvih)
pa je okoli 11 tisoč šport-
nikov. V celjski občini je
tudi 37 športnih društev,
ki so pod »okriljem«
ZTKO, obstoja pa še oko-
li 15 takoimenovanih
sindikalnih športnih
društev, ki obstojajo v
okviru različnih delov-
nih organizacij.
Po številu članstva so
na prvem mestu Planin-
ska društva, med osnov-
nimi organizacijami pa
Partizanski društvi Ga-
berje in Štore, ki imata
blizu 1000 članov. Sledi-
jo jim ŠŠD, nato pa osta-
le osnovne organizacije
oz. športna društva.
Participacija danes
kot prej, jutri pa?
Pri participaciji k plačilu
cen zdravstvenih storitev je
sPet vse po starem. To po-
ceni. da so med drugimi v
Ce'jski občini ponovno
oproščeni participacije vsi
fPokojenci, starejši od 70
'et v celoti, tisti pa, ki so
a°Polnili 60 let le delno in
s,Cer plačila participacije
2a zdravila na recept in za
Prvi pregled.
Na območju drugih občin-
skih zdravstvenih skupnosti
^ Celjskem popolne opro-
| ^ Ve participacije pri upo-
| °]encih ne poznajo, delno
p so oproščeni participacije
je uPokojenci, stari nad 70
1 Zanje kot za vse druge
rv> ° določila samouprav-
: sporazuma o pravicah
obveznostih zavarovan-
sprejetega leta 1978.
j s,'^ nekaj tednov so v celj-
j in še nekaterih drugih
Slovstvenih območjih v
I	neposredno upo-
j n,tVali sPremembe in dopol-
i npVe	o zdravstve-
0 m varstvu, ki je precej
meJil krog tistih, ki so bili
do sprejetja dopolnitev zako-
na oproščeni plačila partici-
pacije. Pri uporabi teh dolo-
čil se v Sloveniji res ne more-
mo pohvaliti z enotnostjo,
saj niso bila takšna niti navo-
dila strokovne službe Zdrav-
stvenega in socialnega var-
stva Slovenije, še manj pa
njihovo upoštevanje po po-
sameznih občinskih zdrav-
stvenih skupnostih. Sedaj je
torej, vsaj zaenkrat nepre-
klicno, zmagala razlaga, da je
poleg zakonskih določil po-
trebno upoštevati tudi dolo-
čila samoupravnih sporazu-
mov o pravicah in obvezno-
stih zavarovancev, ki pa se
med posameznimi občinski-
mi zdravstvenimi skupnost-
mi razlikujejo.
Ob tako hitrem in včasih
tudi povsem nepotrebnem
spreminjanju pravic oziroma
obveznosti uporabnikov pa
lahko še naprej pričakujemo
upravičene pritožbe tako
uporabnikov kot vseh tistih,
ki morajo participacijo pobi-
rati.
MILENA B. POKLIC
Najboljši
celjski športniki
82
V organizaciji TKS, ZTKO
in Novega tednika in Radia
Celje so minuli teden razgla-
sili športnike in športnice le-
ta 82 v občini Celje. Izbor je
nastal po anketi med novi-
narji in športnimi delavci.
Na sliki so letošnji najbolj-
ši (z leve): kegljavka Metka
Lesjak 1. med dekleti (zanjo
je priznanje - pokal steklar-
ne Boris Kidrič iz Rogaške
Slatine prejel oče), strelka
Barbara Jager (3.), atlet Sta-
ne Rozman (3.), atletinja
Stanka Prezelj (2.), Vlado
Bojovič (1.) in Štefan Cuk (2.)
Foto: Radivoj Klincov
2. STRAN - NOVI TEDNIK
MBffl
24. FEBRUAR 198;
Traktorji, presežki in vpis
Optimizem s tiskovne konference na OK SZDL Celje
Ze letos naj bi štorski žele-
zarji odpravili izgube pri
proizvodnji traktorjev. Po
osmih mesecih so vendarle
dobili tudi odobrene cene za
oba nova tipa traktorjev. Ta-
ko bosta traktorja Store 502
in 504 stala 362.500 oziroma
428.287 dinarjev.
Po odobrenih cenah je
prodaja stekla in računajo,
da bodo skupno letos v Sto-
rah proizvedli do 5000 trak-
torjev, od tega blizu 3000 no-
vih. Ob družbenem svetu za
sanacijo si bo predvsem še
sanacijski odbor znotraj že-
lezarne prizadeval, da se
traktorska proizvodnja z do-
polnilnimi programi iznebi
izgub.
Letos v Celju za
10,98 odstotkov več
za skupno porabo
Samoupravne interesne
skupnosti so preteklo leto
zaključile z 10,8 milijona di-
narjev presežka, kar je naj-
nižji presežek doslej (pred-
stavlja le 0,79 odstotka). Pre-
sežek je skromen tudi zaradi
tega, ker so presežke ob pol-
letju namenili za pospeševa-
nje izvoza. Presežkov ob za-
ključku leta ne bodo name-
nili za pospeševanje izvoza,
temveč bodo ostali in-
teresnim skupnostim kot do-
tok sredstev letošnjega leta
in bodo temu ustrezno kori-
girali prispevne stopnje -
vendar šele ob polletju, če bo
potrebno.
Za leto 1983 bodo za skup-
no porabo namenili v občini
Celje za 10,98 odstotka več
sredstev kot lani, kar tudi
ustreza resolucijskim izhodi-
ščem.
V Celju dva oddelka
elektronike
Dogovorjena mreža šol se
na Celjskem ne bo bistveno
spremenila. V njej bo prosto-
ra za okoli 2800 učencev. Ce
k temu prištejemo še usme-
ritve, ki jih v tej šolski mreži
ni in se bodo učenci vpisova-
li v druge centre (šola za mi-
ličnike, vojaške šole itd), se
bodo v prvi letnik usmerje-
nega izobraževanja lahko
vključili vsi učenci, ki letos
končujejo osemletko.
Dogovorjeno je tudi, da
bosta v prihodnjem šolskem
letu na srednji tehniški šoli
dva oddelka, elektronike.
Eden bo za tretjo in četrto
težavnostno stopnjo, drugi
pa za peto.
Mreža šol je razporejena
tako, da se bo blizu 76 od-
stotkov učencev lahko vpi-
salo na proizvodne usmeri-
tve, le 24 odstotkov pa na
družboslovno, ekonomsko
in pedagoško usmeritev.
Da pa se mreža šol ne po-
kriva s kadrovskimi potreba-
mi združenega dela kaže le-
tošnji razpis kadrovskih šti-
pendij. Teh je manj kot pre-
tekli dve leti. Še vedno se
nadaljuje štipendijska politi-
ka po kateri delovne organi-
zacije razpisujejo štipendije
predvsem za tretjo in četrto
stopnjo (prej poklicne šole).
Teh štipendij je okoli 1400.
Za vse ostale stopnje pa se
število kadrovskih štipendij
giba od 170 za skrajšane pro-
grame do 120 za visokošolski
študij.
Dekleta gredo že letos na
vojaščino
Letos bodo pričeli s poskusnim vojaškim usposablja-
njem žensk, ki se bodo za to vrsto obrambnega in samo-
zaščitnega usposabljanja prostovoljno odločile. Na pod-
lagi določb Zakona o vojaški obveznosti so v občinah že
stekle prve priprave za usposabljanje deklet v Jugoslo-
vanski ljudski armadi.
Usposabljanje v ustreznih enotah JLA se bodo pričele
v mesecu juliju in bo trajalo za dolžnosti vojakov in
nižjih oficirjev 3 mesece, šolanje za rezervne oficirje pa 6
mesecev. S tem bo deloma rešeno pomanjkanje nekate-
rih vojaških specialnosti v rezervnem sestavu oborože-
nih sil, saj bo usposabljanje organizirano za opravljanje
nekaterih nalog v pešadiji, artileriji, raketnih enotah,
letalstvu, mornarici ter tehničnih službah, sanitetni in
intendantski službi. Pogoj za usposabljanje deklet v eno-
tah JLA je le, da so zdrave, neporočene in stare od 19 dt.
27 let. Status teh deklet - prostovoljk bodo urejali v
skladu z določbami zakona o vojaški obveznosti, ki žen-
sko v času vojaškega usposabljanja izenačuje z moškimi
vojaškimi obvezniki. To pomeni da vse pravice iz delov-
nega razmerja v času vojaškega usposabljanja mirujejo.
Dekleta - kandidatke za vojaško usposabljanje v JLA, se
s posebno prijavnico prijavijo na občinskem upravnem
organu za ljudsko obrambo, kjer dobijo tudi dodatne
informacije.
Nedvomno gre za zelo pomembno, odgovorno in poli-
tično akcijo v nadaljnjem razvoju podružbljanja sistema
splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Zato
je za to akcijo potrebna široka družbeno politična aktiv-
nost in podpora.
VIKI KRAJNC
Nejasnosti pri razvoju gostinstva in
turizma
S stanjem na področju gostinstva in turizma ne moremo
biti zadovoljni, so poudarili na seji Predsedstva Občinske
konference SZDL v Celju, kjer je bila osrednja pozornost
namenjena obravnavi poročila o realizaciji sklepov zborov
občinske skupščine na področju gostinstva in turizma in
akcijskemu programu za pospeševanje gostinsko-turistič-
nega gospodarstva v občini Celje. Oba dokumenta, ki so jih
pripravili na Občinskem komiteju za družbenoekonomski
razvoj, sta sicer izraz nekaterih hotenj na področju gostin-
stva in turizma, vendar velikega pomena za trajnejšo pod-
lago aktivnosti na tem področju nimata.
Programu manjka jasnejših in celovitejših ciljev, zato jih
je potrebno dopolniti. Predvsem je potrebno opredeliti me-
sto in vlogo nosilcev gostinsko-turističnega gospodarstva,
ter jih tudi zavezati k pričakovanim rezultatom. Med nalo-
gami, ki jih velja izpostaviti, je načrt za nadaljnjo izgradnjo
in ureditev Šmartinskega jezera.
Z znanjem v boj za spremembe razmer
Gospodarske, ekonomske in poli-
tične razmere narekujejo zlasti v
Zvezi komunistov široko, hitro in
učinkovito akcijo za razreševanje na-
kopičenih težav. Kakšne so perspek-
tive, možnosti in poti izhoda iz raz-
mer, kakršne so danes na mnogih po-
dročjih družbenega življenja?
O tem je tekla široka razprava v pe-
tek, ko je medobčinski svet ZKS celj-
skega območja organiziral zaključni
območni seminar za vodstva družbe-
nopolitičnih organizacij. Seminar je
sodil tudi v okvir poprav na naslednjo
sejo centralnega komiteja ZKS, ki bo
obravnavala vprašanja idejne in akcij-
ske učinkovitosti Zveze komunistov.
Zato so udeleženci seminarja posvetili
pozornost zlasti temam kot so: nadalj-
nji razvoj političnega sistema in dele-
gatskih odnosov, utrjevanje družbene
samozaščite, mednarodne razmere ob
pripravah na sedmi vrh neuvrščenih,
idejna izhodišča programa dolgoročne
gospodarske stabilizacije s poudar-
kom na politiki dohodka in dohodka;
nem položaju naših izvoznikov itd. j
Uvod v poglobljeno razpravo je pcj
dal Milan Kučan, član predsedstu
centralnega komiteja Zveze komun.]
stov Jugoslavije, ki je v svojem pr
spevku razgrnil aktualnost naslonih-
na lastne sile in opozoril na pomemt
nost ustrezne mobilizacije vse:
ustvarjalnih moči v boju za novo kaki
vost dela in večjo prodornost na zun;
nji trg.
M J
-■-
Zmanjšanje investicijske
dejavnosti v Mozirju
Naložbeno mrtvilo tudi v tem srednjeročnem obdobju
Le 10,5 odstotka družbe-
nega proizvoda gospodar-
stva v občini Mozirje je bilo
v preteklem letu namenje-
no večjim investiranjem.
Ob upoštevanju dejstva, da
je bil v preteklem srednje-
ročnem obdobju delež inve-
sticij v družbenem proiz-
vodu občine kar 27 do 30 od-
stotkov, je rast v preteklem
letu skromna.
Vzroki zmanjšanja obsega
investicijske dejavnosti so
vsekakor v prilagoditvi da-
našnji gospodarski situaciji
in tudi v tem, da v občini
nimajo dovolj kvalitetnih
projektov. Ob tem pa vsem
organizacijam primanjkuje
tudi likvidnih sredstev. Za
srednjeročno	obdobje
1981-1985 so namreč delov-
ne organizacije planirale v
družbenem proizvodu 21,1
odstotno investicijsko ude-
ležbo, česar pa z ozirom na
prvi dve leti srednjeročnega
obdobja ne bodo realizirali.
Značilnost občine Mozirje,
kakor so ugotavljali v anali-
zah uresničevanja srednje-
ročnega plana, je namreč ta,
da so investicije neenako-
merno porazdeljene po posa-
meznih srednjeročnih ob-
dobjih. Tako se na eni strani
pojavljajo velike obremeni-
tve gospodarstva v enem ob-
dobju, na drugi strani pa ob-
dobje daljših mrtvil od enih
do drugih vlaganj. Obdobje
daljšega naložbenega mrtvi-
la čaka mozirsko gospodar-
stvo tudi v tem srednjeroč-
nem obdobju. Koliko bodo
investirali, tudi sedaj še ni
jasno. Poziv izvršnega sveta
skupščine občine vsem de-
lovnim organizacijam je na-
letel na slab odziv, saj je svo-
ja investicijska predvide-
vanja predložilo le pet orga-
nizacij združenega dela. PP
Nič več
gradenj na
obdelovalml
površinah
Na zadnji seji Izvršne-
ga sveta Skupščine obči-
ne Šentjur so pričeli
obravnavati zaključni
račun proračuna za leto
1982, ki so ga sprejeli le
začasno, saj je na nekate-
rih področjih ostal nepo-
krit. Največjo pozornost
pa so namenili obravna-
vi in sprejemu predloga
urbanističnega načrta za
Šentjur in zakonu o za-
ščiti kmetijskih zem-
ljišč.
Zakon o zaščiti kmetij-
skih zemljišč prepovedu-
je gradnje na obdeloval-
nih površinah dokler se
ne izdela celoten zazidal-
ni načrt, ki bo poleg vse-
ga ostalega vseboval tudi
kategorizacijo kmetijskih
zemljišč. Člani Izvršnega
sveta upajo, da bo to do
polletja, delo pa je obsež-
no, saj je potrebno posa-
mezne občinske postavke
uskladiti z republiškimi.
Posebno pozornost so na-
menili tudi reševanju od-
prtih primerov planiranih
gradenj v obrtno-indu-
strijski coni ter pri zaseb-
nih kmetijskih proizvajal-
cih.
Člani Izvršnega sveta
so pregledali tudi izvrši-
tve sklepov prejšnjih sej
in ponovno poudarili, da
odobravajo prošnjo Kme-
tijskega kombinata - toz-
dov Klavnica in Tran-
sport - za sprejem olajšav
pri plačevanju prispev-
kov v nekatere SIS, saj
zaradi težkega gospodar-
skega stanja niso sposob-
ni plačati v celoti vseh
prispevkov.
I. F.
Toplarna v Laškem,
rešitev iz stiske
Prva pobuda za osrednjo
kotlovnico v Laškem, ki bi
služila tukajšnji industriji,
Zdravilišču ter za ogreva-
nje stanovanj, je dala Pivo-
varna Laško že leta 1979.
Idejo je lani ponovno oživel
TIM Laško, kamor je takrat
sodil tudi rudnik Laško.
Gre za osrednjo toplarno, ki
bi jo kurili na premogov
prah, stranski proizvod la-
škega rudnika. Tega sedaj
vozijo v šoštanjske termoe-
lektrarne.
Premogov prah, ki pri
zdajšnji proizvodnji 40.000
ton premoga znaša okoli
Seje vseh treh
zborov
skupščine
Jutri bodo v Mozirju zase-
dali delegati vseh treh zbo-
rov skupščine občine.
Osrednja pozornost bo na-
menjena obravnavi dopol-
njenega predloga resolucije
o politiki izvajanja družbe-
nega plana občine Mozirje za
obdobje 1981-85 v letu 1983.
Nič manj pomembni ne bo-
sta tudi razpravi o predlogu
razreševanja nalog po 9. kon-
gresu ZKS s poudarkom na
lesni industriji in obravnava
osnutka programa za izved-
bo 3. samoprispevka.
Delegati bodo razpravljali
tudi o problematiki, poveza-
ni z izdelavo novelacij oz. iz-
delavo novih urbanističnih
dokumentov, ter o oceni pri-
prav mobilizacije oborože-*
nih sil v občini. Razpravljali
bodo tudi o odloku o uredi-
tvi nekaterih vprašanj s po-
dročja obrti v občini Mozirje.
PP
20.000 ton, bi zadoščal za p(
krivanje potreb po toplot
energiji v Pivovarni, TB!
Zdravilišču in za celotno rw
sto za ogrevanje stanovan
Ta količina bi zadoščala z
nadomestitev okoli 9000 to:
mazuta in tako za prihrane
deviz, ki ga namenjajo za v
gotovitev tega kuriva.
Ker gre za domačo surovi
no, bo to relativno poceni ti
di zato, ker je tehnologi]
enostavna, ker je naprav
mogoče kupiti doma, izkor
stek pa je 83 odstotni.
Gradnja bo potekala po fc
zah. V prvi fazi naj bi se t
toplarno priključil TIM, k<
imajo trenutno največ ene
getskih težav. Postoporr
naj bi zatem priključeva
nove porabnike oziroma pn
dele.
Osrednja toplarna pride
poštev, četudi bo Laško si
soma dobilo zemeljski plin
SZ.
Povedati pa moramo, da
osrednja toplarna dolgoro
na naložba. Letošnja obči
ska resolucija pred vide1
najprej zbiranje podatkov
energetskih potrebah, nad
lje proučitev možnosti gra
nje ter načrt omrežja. Zato
še preuranjeno govoriti o
nančni konstrukciji in o £
ganizacijski izpeljavi tei
objekta. Vsekakor pa je, g'
de na energetsko stanje in1
vedno večji delež, ki ga tf
rajo delovne organizacije F
meniti za nabavo energije
uvoza, ta rešitev utemeljef
Premoga pa bo še dovolj,
ga bo mogoče odkopati v'
ških rudnikih še okoli 1,5 f
lijona ton.
Odlikovanja dolgoletnim aktivistom
Minuli petek je član predsedstva CK ZKS, Janez Zahrastnik na krajši slovesnosti izročil
dolgoletnim družbenopolitičnim in javnim delavcem iz občine Celje odlikovanja Predsed-
stva SFRJ.
Dane Rine je prejel Red dela z zlatim vencem. Ivan Kramer, Franček Knafelc in Vlado
Crešnik so prejeli Red republike z bronastim vencem, Edi Stepišnik in Miro Jančigaj pa sta
bila odlikovana z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo.
Na slovesnosti je zbranim o delu in nesebičnem aktivizmu odlikovancev govoril sekretar
medobčinskega sveta ZK, Emil Roje.
k FEBRUAR 1983
mmremn™
JUlJJLljUULjLJljAL
mAW MDMM	NOVI TEDNIK - STRAN 3
Krivulja kvalitetnega športa se vzpenja
Nadaljevanje s 1. strani
Ze dalj ča-
sa namreč doživljamo
razvrednotenje vrhunskega
športa in njegovih temeljnih
in izvirnih vrednot, ki jih z
eno besedo - za naše potrebe
- lahko poimenujemo s poj-
mom »vrhunska športna
ustvarjalnost«. Delo +
ustvarjalnost = vrhunski
športni dosežek. Ločevanje
obeh komponent - dela od
ustvarjalnosti - je nedopust-
no, ker ukinja bistveno mož-
nost za realno »lociranje«
športne ustvarjalnosti v na-
šem socialnem prostoru z
vsemi posledicami, ki iz tega
izhajajo.«
Jože Geršak: »Po teža-
škem delu v tovarnah se zač-
ne delo na športnem področ-
ju, obratno ne sme biti. Pre-
veliko širino različnih šport-
nih panog v Celju bomo mo-
rali začeti ožiti, presekati,
kajti nadaljne širitve ne bo-
mo zmogli. Zaščititi pa mo-
ramo prioritetni šport v Ce-
lju, kajti za zdaj so takšni
materiali pripravljeni samo
za Ljubljano. Hočem pove-
dati, da moramo zaščititi
kvalitetna področja. Poglej-
mo primer slovenske košar-
ke: v Ljubljani pri Olimpiji
dela en trener z eno ekipo
(člansko), v Celju pet trener-
jev s tremi selekcijami pio-
nirjev, dvema ekipama kade-
tov, mladinci, člani, članica-
mi itd. Razvijamo teorijo:
opredeliti je treba centre v
slovenskem prostoru glede
na gravitacijska območja, re-
cimo v košarki naj bi bila
Ljubljana, Celje s tem, da bi
v Ljubljani morali sami več
delati na podmladku, ne pa
na pomoči iz vse Slovenije.
Bojan Planinšek: »Vsak
klub mora temeljiti na stro-
kovnem delu in ne na delu
drugih. Podana je bila dele-
gatska pobuda v republiški
TKS: če se bodo delovni lju-
dje preko svoje TKS dogovo-
rili, kje naj bo center za
razvijanje določene športne
panoge, potem bomo tudi mi
za prehode. Smo pa proti
SAMOVOLJNEMU prehaja-
nju.«
Štefan Jug, AD Kladivar:
»Lani sredi leta smo pripra-
vili plan razvoja atletike za
obdobje 82-85. Ce ga bomo
vsaj delno realizirali, bomo
zadovoljni. Imamo deset se-
lekcijskih skupin, ki delajo
po enotnem programu. Pri-
liv mladih atletov moramo
razširiti, to pa bomo lahko
dosegli samo preko sodelo-
vanja s šolami, kjer bomo
ugotovili, kdo je sposoben za
nadaljni razvoj v atletiki. V
samem klubu bomo morali
okrepiti strokovno in organi-
zacijsko delo ter čimprej po-
skušati ustanoviti »svet
sponzorjev«, ki bi zagotovili
dodatna finančna sredstva.
Izredno pomemben je denar
od združenega dela, TKS,
ZTKO, vendar je>za današnjo
dejavnost in potrebe to še
premalo.«
Jože Geršak: »V košarki
želimo napredovati in rešiti
prej povedana vprašanja.
Rokomet bi se zaradi dobre-
ga dela moral vrniti v I. zvez-
no ligo. Pri hokejistih so
uspešno prestali krizo, še
več pa bi morali delati z mla-
dimi, da bi nadomestili tiste,
ki so prišli iz drugi sredin.
Krivulja celjskega športa v
prioriteti se dviga in to je do-
bro. Malo slovenskih mest se
lahko pohvali s takšnimi
uspehi z mladimi, kot Celje.
Lani smo imeli kar 59 per-
spektivnih športnikov. Ce je
kvalitetni šport v porastu, pa
je v krizi organizacijsko delo
v klubih. Vedno težje je do-
biti ljudi za delo v klubih. To
delo je zdaj že domala vsako-
dnevno, vsaj po nekaj ur in
zahteva celega človeka. Vi-
dim tudi krizo v organizacij-
skem vodenju klubov.«
Bojan Planinšek (na zboru
članov kluba ZRK Aero Ce-
lje): »Bolj pomembna kot da-
janje denarja športnikom, je
skrb za pomoč pri njihovem
šolanju, zaposlitvi, zdrav-
stveni pomoči...«
To je samo nekaj misli
povzetih iz oddaje, ki smo jo
pripravili v Radiu Celje. Na
športnih delavcih v vseh klu-
bih pa je, da pripravljeno
gradivo le ne bi šlo mimo nji-
hovega prispevka ali vsaj ak-
tivne zabeležke. V Celju fi-
nančnih prekrškov ni bilo,
športni uspehi so vidni, stro-
kovno delo prisotno, torej je
treba samo še okrepiti orga-
nizacijsko delo. Z njim bomo
kljub nekaterim pesimistom
močnejši, kot smo kdajkoli
bili.
TONE VRABL
Akcija »šport v krajevne
skupnosti« v celjski občini
ni zaživela tako, kot je bilo
zastavljeno in željeno. Da bi
to napako popravili, so se
odločili pri TVD Partizan
Štore, da za uvod v novo ob-
dobje pripravijo v nedeljo,
27. februarja na Celjski koči
tekmovanje v veleslalomu
za vse kategorije članov
Partizanskih društev v celj-
ski občini. Pokroviteljstvo
je prevzela ZTKO Celje, ki
želi skupaj s Partizanom
Štore doseči, kako bi lahko
izvedli čimveč takšnih sre-
čanj (tudi v ostalih športnih
in drugih panogah), prihod-
nje leto pa naj bi vsaj smu-
čarsko prvenstvo že prera-
slo v odprto prvenstvo kra-
jevnih skupnosti. Start na
Celjski koči bo ob 9. uri v
nedeljo, vse podobne akcije
»šport v krajevne skupno-
sti« pa - upajmo - uspešno
skozi ne sariio letošnje, tem-
več tudi vsa prihodnja leta.
V radijski oddaji v živo o
aktualnih problemih v tele-
sni kulturi v slovenskem in
celjskem prostoru so sode-
lovali:	podpredsednik
skupščine TKS SR Sloveni-
je Bojan Planinšek, član
podpredsedstva ZTKO Celje
ing. Jože Geršak in sekretar
Atletskega društva Kladi-
var Štefan Jug.
Delo sindikata se
gradi postopoma
Obravnave zaključnih ra-
čunov so v konjiški občini
že vrsto let zelo kakovostne.
Uspešnost so dograjevali iz
tromesečja v tromesečje in
za obravnavo zaključnih ra-
čunov za preteklo leto pri-
čakujejo, da bodo kar v
80-90 odstotkih dobre. Da
bi se nanje lahko res dobro
pripravili, so v občini že v
januarju opravili letne
članske sestanke osnovnih
organizacij, v tem času pa
so še v konferencah osnov-
nih organizacij. Čaprav
članski sestanki še niso v
celoti zaključeni, pa ocenju-
jejo, da so bili dobro pri-
pravljeni in da v občini v
preteklem letu tudi ni bilo
posebnih gospodarskih ali
drugih zapletov.
Da so poročila o zaključ-
nih računih dobra in s tem
seveda razumljiva, jih še
pred zbori delavcev obrav-
navajo izvršilni odbori sindi-
kalnih organizacij in odbori
samoupravne delavske kon-
trole. Njihovi predstavniki
na zborih podajo stališče do
poročil in če je potrebno, za-
htevajo dodatne obrazložit-
ve. V vseh okoljih niso niti
poročila niti obravnave ena-
ko dobre, a vse več je takih,
kjer take so.
Seveda pa v tem času sin-
dikalna dejavnost ni omeje-
na le na članske sestanke in
obravnavo zaključnih raču-
nov. Tako je na primer pred-
sedstvo Občinskega sindi-
kalnega sveta obravnavalo
regrese za letni dopust in po-
novno opozorilo, da morajo
pri njegovi delitvi upoštevati
socialni položaj delavcev in
da se ne sme dogajati, tako
kot se je lani, da bi v nego-
spodarstvu prejeli delavci
višji regres kot v gospodar-
stvu. Poleg tega v tem času
obravnavajo samoupravni
sporazum o pravicah in ob-
v eznostih iz zdravstvenega
varstva, podpirajo pristop k
samoupravnemu sporazumu
o energetskem prispevku za
modernizacijo premogovni-
kov, precej časa pa namenja-
jo tudi delovnemu času.
MILENA B. POKLIC
Nezadovoljstvo
na referendumu
Saj ni ravno veliko delavcev, ki bi bili zadovoljni s
svojimi osebnimi dohodki, kadar jih primerjajo z dru-
gimi, a med delavci v Zdravstvenem centru Celje bi jih
še težje našli. Res, osebni dohodki posameznikov da-
leč presegajo povprečja, vendar ne za redno delo, ve-
čino pa ne le da moti nevisok osebni dohodek, temveč
predvsem njegova razdelitev. Ne morejo se sprijazniti,
da prejemajo za enako delo v različnih temeljnih orga-
nizacijah tudi po 1500 do 2000 višje ali nižje osebne
dohodke, prav tako pa so bili skoraj soglasno proti
predlogu samoupravnega sporazuma o delitvi do-
hodka in sredstev za osebne dohodke, s katerim so
skušali doseči, da bi bile enake naloge povsod enako
vrednotene. Nezadovoljstvo so izrazili na referen-
dumu, ki je uspel le v petih temeljnih organizacijah,
oziroma, za katerega je glasovalo 744 delavcev, proti pa
jih je bilo 1400.
Seveda je takšen izid presenetil - a večine ne. Osnu-
tek tega sporazuma so pričeli pripravljati že leta 1981,
po letu in pol pa so ga že družbenopolitične organiza-
cije zavrnile. Pripravili so novega, ki ga je na koncu
delavski svet delovne organizacije dal v javno obrav-
navo. Upoštevali so pripombe, ki so bile skupne v vseh
temeljnih organizacijah in oblikovali predlog. Kaj o
njem mislijo, so delavci povedali na referendumu.
Vzroke neuspeha seveda sedaj na široko ugotavljajo
preko anketnih listov, na osnovi katerih bodo naredili
analizo, ki jo bodo obravnavali v vseh temeljnih orga-
nizacijah. Je pa propadli predlog vseboval določila, ki
le nakazujejo nagrajevanje po delu, prav tako člen q
terenskem dodatku za vse delavce osnovne zdrav-
stvene dejavnosti. Med neupoštevanimi pripombami
je bil tudi očitek, zakaj višji zdravstveni delavci niso
razporejeni enako, kot to velja za zdravnike, gotovo pa
je prevladalo tudi mnenje, da razmerja med posamez-
nimi dalavci niso pravilna, kar velja zlasti za razmerja
do srednjega kadra, ki pa ga je največ. Vse to bi se
verjetno dalo dogovoriti, če ne bi na osnovi slabih
izkušenj pri večini delavcev Zdravstvenega centra pre-
vladalo nezaupanje. Do česarkoli, do kakršnega koli
predloga. Vzroke za to bi bilo težje ugotoviti kot samo
za neuspel referendum. Zdravstveni center pa ni edini,
kjer bi o njih morali vsaj razmišljati.
MILENA B. POKLIC
V krajevnih skupnostih je še dosti
nepostorjenega
Iz analize uresničevanja programov krajevnih skupnosti
za leto 1982, ki so jo pripravili v Mozirju je razvidno, da je
bilo težišče opravljenih del usmerjeno v glavnem na reševa-
nje problemov okrog komunalne infrastrukture, tj. asfaltira-
nju krajevnih cest, vzdrževanju vodovodov, pokopališč, mo-
stov. Ta dejavnost je bila v vseh krajevnih skupnostih dokaj
živahna in v skoraj vseh tudi uspešna. V tistih krajevnih
skupnostih, kjer v letu 1982 aktivnost ni potekala po začrta-
nih smernicah, kar velja še posebej za Solčavo in Gornji
Grad, predvidevajo živahnejšo aktivnost v letošnjem letu.
Delno bodo o tem spregovorili na sejah vseh treh zborov, ki
jih v Mozirju pripravljajo konec tedna. Ali bodo tudi v tem
letu v krajevnih skupnostih uspeli uresničiti predvidene
naloge, je v veliki meri odvisno tudi od uspeha pri izvedbi
novega referendumskega programa.	pp
Indok center Celje
ie na pravi poti
V	izrazito delovnem
vzdušju je bila sedma redna
seja skupščine ustanovite-
ljev Indok centra Celje, na
kateri so povsem potrdili
dosedanjo dejavnost centra
•n sprejeli program za teko-
če obdobje.
Delegati so v razpravi me-
nili, da bo treba v prihodnje
doseči še večjo učinkovitost
*n racionalnost v informira-
nju. Ob vprašanju, zakaj v
Celju še ni prišlo do formira-
nja enotnega glasila za infor-
miranje delegatov in obča-
nov, je bila potrjena že stara
°dločitev, da je to pot, ki se
začenja. Seja skupščine ie v
razpravi o predlogu zakona o
družbenem sistemu informi-
ranja potrdila mesto in nalo-
ge Indok centra.
V	svojem delovnem pro-
pamu dobro razvija v sode-
lovanju s knjižnico Edvarda
Kardelja dokumentacijsko
^javnost. Tako so zabeležili
"040 najrazličnejših zapisov
0 delu in življenju v celjski
°t>čini, v okviru dokumenta-
ClJe »Celje v časopisju.« V
eeloti je zdaj dokumentira-
nih že 32.000 prispevkov o
Celju, zbrali, obdelali in pri-
pravili za objavo pa so okoli
tisoč informacij sko-doku-
mentacijskih gradiv, ki so
pomembna za samoupravno
odločanje. Gradiva so objav-
ljena v Referalnih informaci-
jah.
V informacijski dejavnosti
je na prvem mestu izdajanje
Indok informacij, ki so imele
lani dvanajst številk, vsaka
od njih pa je izšla v nakladi
od 19.000 do 20.000 izvodov.
Vse številke so gospo-
dinjstva v občini prejemala
brezplačno.
In potem je tu še skrb za
usposabljanje in izobraževa-
nje za vse tiste, ki v organiza-
cijah združenega dela, v
skupnostih in drugod skrbi-
jo za pretok informacij. Po-
membna je bila še pomoč pri
oblikovanju, delovanju in
uveljavljanju informacijskih
dejavnosti.
Na seji skupščine, v četr-
tek, 17. februarja, so delegati
soglašali s ponovnim imeno-
vanjem Mirka Vrečka za vo-
djo Indok centra Celje.
M. BOZlC
Polne roke dela za diplomacijo
V teh dneh, ko odštevamo dneve
do začetka sestanka na vrhu šefov
držav in vlad neuvrščenih držav v
New Delhiju, smo priče izredno in-
tenzivne diplomatske dejavnosti
Jugoslavije. Ni naključje med dru-
gim, da so hkrati naši sobesedniki
predstavniki dveh vojskujočih se
držav. Jugoslovanska delegacija se
pogovarja v Iraku, v Beogradu pa
je na obisku iranski zunanji mini-
ster Vela jat i. Če dodamo k temu še
obisk člana predsedstva SFRJ Cvi-
jetina Mijatoviča v Libiji, pogovo-
re jugoslovanskih predstavnikov v
New Delhiju, obisk avstrijskega zu-
nanjega ministra pri nas in obisk
zveznega sekretarja za zunanje za-
deve Lazarja Mojsova v Italiji in
Vatikanu, sestaneek z romunskim
zunanjim ministrom, vidimo, da je
mednarodna dejavnost Jugoslavije
usmerjena tako na intenzivno sode-
lovanje v pripravah na sedmi vrh
kot na utrjevanja odnosov s sosedi.
Prav gotovo je svojevrsten po-
ki on naši zunanji politiki, da imajo
naši predstavniki hkrati dostop do
predstavnikov dveh hudo sprtih,
vojskujočih se neuvrščenih držav.
To je bilo možno doseči samo zato,
ker je Jugoslavija nastopala in na-
stopa z nenavijaških stališč, opo-
zarjajoč, da razločki v pogledih na
posamezna vprašanja ne morejo bi-
ti ovira za sodelovanje.
Nenehno izražamo zaskrbljenost
nad nadaljevanjem vojne med Ira-
kom in Iranom. Vojna terja čedalje
več človeških in gmotnih žrtev in
ogroža varnost ne Ie teh dveh
držav, marveč veliko širšega ob-
močja. Jugoslavija je 1981. leta na
ministrski konferenci neuvrščenih
v Ne\v Delhiju dejavno sodelovala
pri oblikovanju načel, na podlagi
katerih bi bilo mogoče poravnati
ta medržavni spor. Načela so nepri-
stranska, v skladu z načeli neuvr-
ščenih in Združenih narodov. Žal
vsa dosedanja prizadevanja niso
zalegla. Vojna teče še naprej z ne-
zmanjšano srditostjo. Jugoslavija
je že napovedala, da bo v New Del-
hiju predlagala, naj bi neuvrščeni
vnovič pozvali sprti strani, naj pre-
kineta sovražnosti in poiščeta mi-
roljubna pota za rešitev spopada.
Jugoslavija pri mednarodnih sti-
kih in pogovorih stoji na stališču,
da ne gre mižati pred spori in teža-
vami v gibanju neuvrščenih, da pa
je poglavitno doseči najpomemb-
nejše cilje delhijskega srečanja na
vrhu, potrditi gibanje kot neodvi-
sen in zunajblokovski dejavnik, ki
se postavlja po robu uporabi sile,
tujim intervencijam, vmešavanju
v notranje zadeve in širjenju blo-
kovske politike. Zato je tudi nujno
- in dobro je, da v tej težnji Jugo-
slavija nikakor ni edina - da ne bi
obremenjevali sedmega vrha z ne-
potrebnimi spori in prepiri o vpra-
šanjih, ki so sicer sama po sebi bolj
ali manj pomembna, ki pa bi uteg-
nila otežkočiti dosego čimveč je
enotnosti, strnjenosti o bistvenih
vprašanjih miru, varnosti, razvoja
T' sodobnem svetu, izhajajoč iz zu-
najblokovskih stališč, kar predpo-
stavlja tudi odločno nasprotovanje
poskusom, da bi gibanje bodisi po-
tisnili v drugačno smer ali ga pasi-
vizirali.
Na kratko povzeto: intenzivna
mednarodna dejavnost v zadnjih
tednih in mesecih je jamstvo, da bo
Jugoslavija na sedmem vrhu -
prvem vrhunskem srečanju neuvr-
ščenih brez sodelovanja predsed-
nika Tita - nadaljevala titovsko
tradicijo neodvisne, resnično ne-
uvrščene politike.
Piše
Jože Šircelj
4. STRAN - NOVI TEDNIK
24. FEBRUAR 1983
Majhnost ima svoje prednosti
Tudi v Tovarni volnenih odej v Škof ji vasi je tako
Redke so tekstilne tovar-
ne, ki iz domače volne izde-
lujejo kakovostne odeje.
Tovarni volenih odej v
Škofji vasi to uspeva, tako
kot ji je uspelo, da so se v
enem samem letu preusme-
rili z uvožene na manj kako-
vostno domačo volno, ki za-
hteva veliko več vloženega
dela. S pridnostjo, z zagna-
nostjo in tudi zaradi svoje
majhnosti, so obdržali ra-
ven svoje proizvodnje, za le-
tos pa načrtujejo tako pove-
čanje proizvodnje kot tudi
velik delež njenega izvoza.
V Tovarni volnenih odej so
skoraj z enakim programom,
kakršnega proizvajajo da-
nes, pričeli že leta 1926. Res
so takrat izdelovali odeje
slabše kakovosti, danes pa
veliko boljše, pa tudi mnogo
več jih narede - 115.000 let-
no. Poleg tega danes delajo
tudi tkanine za obutveno in-
dustrijo. Sami naredijo tudi
210 do 215 ton preje v predil-
nici. To delo opravi 116 de-
lavcev. Zaradi velikih načr-
tov v tem letu, ko bi naj nare-
dili 140.000 odej, pa predvi-
devajo tudi nekaj novih za-
poslitev. Poleg proizvod-
nega dela žele uresničiti tudi
druge načrte.
Najtežja preizkušnja je že
za njimi. Do leta 1979 jim je
pravica do nakupa deviz za-
doščala za rezervne dele, re-
promaterial ter polovico su-
rovin. Potem so se pogoji
spremenili in v enem letu so
se morali v celoti preusmeri-
ti v domače surovine, še ve-
dno pa je problem oskrbe z
drugimi potrebnimi materia-
li iz uvoza. Rešitev je le
izvoz. Poskušali so že leta
1981, a je bilo izedno težko
prodrčti na zunanja tržišča.
Lani so v zadnjem četrtletju
že izvozili enomesečno pro-
izvodnjo, letos pa bi naj izvo-
zili kar 40.000 odej, kar po-
meni 580.000 dolarjev ali na
zaposlenega 4800 dolarjev.
Pri izvozu pričakujejo tudi
ostanek dohodka. Zanimivo
pa je, da bodo za izvoz izkori-
stili kar 40 odstotkov zmog
ljivosti, vrednostno pa bo
predstavljal v celokupnem
prihodku le petino. Glavni
razlog so kar dvakrat višje
cene domače volne kot uvo-
žene. Kljub visokim cenam
domače volne in njeni slabši
kakovosti, pa tudi te ni do-
volj. Da bi si zagotovili do-
volj surovin, so se odločili za
sovlaganja.
MILENA B. POKLIC
Nova trgovina v Preboldu
Vse je nared za gradnjo nove trgovine oziroma bla-
govnice v Preboldu. Blagovnico bo zgradil Savinjski
magazin, v njej pa bo mogoče dobiti poleg prehrambe-
nih in drugih izdelkov tudi tekstilne. Del prostorov bo
namenjen vzorčni prodaji izdelkov tekstilne tovarne
Prebold. Denar za blagovnico bodo poleg Savinjskega
magazina prispevale tudi organizacije združenega dela
s področja Prebolda in skupščina občine Žalec. Kot
vse kaže, bo prva faza zgrajena že v letošnjem letu.
Tako bo končno rešen problem oskrbe v Preboldu,
kjer so samopostrežno zgradili že pred več kot dvajse-
timi leti, med tem pa se je število prebivalcev močno
povečalo, tako, da zmogljivosti že zdavnaj ne zado-
ščajo več.
J. V.
V Zarji Petrovče bo
poslej manj režijcev
V Zarji v Petrovčah so se
odločili, da bodo zmanjšali
število režijskih delavcev.
Že dalj časa so namreč ugo-
tavljali, da je v nekaterih
temeljnih organizacijah za-
poslenih preveč režijskih
delavcev. Se zlasti je bil ta
problem občuten v tozdu
Lesna industrija, kjer je pri-
šel režijski delavec že na
dva proizvodna. V Zarji so
na pomoč poklicali Zavod
za produktivnost dela.
V	tozdu Lesna industrija
so uspeli število režijskih de-
lavcev zmanjšati za polovico.
To se seveda sliši lepo in
enostavno, v resnici pa je za
takšne posege treba veliko
poguma. Direktor Zarje iz
Petrovč Viktor Drama pravi,
da je pri tej akciji bilo kup
problemov. Pri vsaki racio-
nalizaciji poslovanja so na-
mreč v skrajni fazi žrtve za-
posleni delavci, ki se nika-
kor ne morejo sprijazniti z
dejstvom, da bo treba delati
v proizvodnji. Tako ni nak-
ljučje, če je bilo nekaj zadev
celo pred sodiščem združe-
nega dela, da je bilo kup pro-
blemov z medsebojnimi
odnosi ter še drugih. Skrat-
ka, tovrstne zadeve je mnogo
težje izpeljati v praksi kot pa
o njih načelno govoriti.
Pripravljen imajo tudi pro-
gram za zmanjšanje števila
zaposlenih v skupnih služ-
bah, pa čeprav tam bistvenih
rezerv ni, ker so se že v prete-
klosti zavedali, da morajo bi-
ti previdni pri organiziranju
novih delovnih mest.
JANEZ VEDENIK
Cinkarna v
Nigeriji?
V	Cinkarni načrtujejo iz-
gradnjo tovarne antikoroziv-
nih premazov v Nigeriji. Del-
niški delež pri ustanovitvi
mešanega podjetja bi znašal
40 odstotkov oziroma
320.000 dolarjev. Pričakova-
ni devizni učinki naj bi v
treh letih znatno presegli
vlaganja in stroške, za do-
končno odločitev o uresniči-
tvi projekta in izvedbe pa bi
se morali v Cinkarni oprede-
liti že letos.
UM
Ob koncu preteklega leta
6,2 milijarde dinarjev
Tudi tiste številke, ki govorijo o po-
rastu hranilnih vlog v enotah Ljubljan-
ske banke Splošne banke Celje v lan-
skem letu, so takšne, da ne potrebuje-
jo posebnega komentarja, vsaj takš-
nega ne, ki bi dokazoval uspešno pot,
ki jo celjska temeljna banka Ljubljan-
ske banke, vodi na tem področju.
Delo, ki ga služba za posle s prebi-
valci pri Ljubljanski banki Splošni
banki Celje opravlja v tej smeri, je
velikansko in uspešno, toda, svoj vpliv
na porast hranilnih vlog so imele tudi
spodbudne obresti, še zlasti za veza-
ne prihranke. Stopnje obrestnih mer
za nenamenske dinarske vezane hra-
nilne vloge so se lani kar dvakrat spre-
menile, vsakokrat pa povečale. Rezul-
tat tega je, da se tudi vse več občanov,
varčevalcev, odloča za vezavo svojih
prihrankov. In tako se tudi nenehno
povečujejo tako imenovana dolgoroč-
na sredstva v enotah Ljubljanske ban-
ke Splošne banke Celje.
Ob koncu lanskega leta so znašala
vsa zbrana sredstva občanov, s pripi-
sanimi obrestmi vred, 6,220,375,000
dinarjev, oziroma za 1,631,756.000 di-
narjev več kot so znašala ob koncu
1981. leta. Ta sredstva so bila ob kon-
cu 1982. leta v primerjavi s koncem
1981. leta večja kar za 36%.
V strukturi skupnih sredstev so zna-
šala kratkoročna 73,8% ali
4,590,391.000 dinarjev, dolgoročna pa
1,629.984.000 dinarjev ali 26,2%. Po-
membna pri tem ie ugotovitev, da so
se dolgoročna sredstva ob koncu lani
in v primerjavi s koncem 1981. leta
povečala za 1,5%, oziroma od deleža
od skupnih sredstev od 24,7% ob
koncu 1981. leta na 26,2% ob koncu
lanskega leta
Zanimiv je tudi pogled na porast teh
sredstev. Pri kratkoročnih so se pove-
čala zlasti sredstva na tekočih dinar-
skih in deviznih računih, pri dolgoroč-
nih pa je občuten skok navzgor opazi-
ti zlasti pri vezanih hranilnih vlogah.
In še nekatere številke.
Vtem, ko je povprečna vloga 1981.
leta znašala 14.300 dinarjev, se je lani,
seveda v povprečju, povečala na
17.842 dinarjev. Število vseh računov
kot pravijo v banki hranilnim knjiži-
cam, tekočim računom in podobno,
pa se je lani v primerjavi z 1981. letom
povečala za 28.000, oziroma od
320.000 na 348.000.
To so številke. Zgovorne in preprič-
ljive!
Delovni čas še
kar vsak po svoje
Sindikati v celjski občini ugotavljajo, da se pri spre-
membah delovnega časa ne ve, kdo pije in kdo plača.
Marsikje sta tudi zabrisana dva osnovna motiva za
boljše organiziran delovni čas, pri Čemer sam začetek
ni bistvenega pomena. Logično je le to, da mora biti
tudi začetek delovnega časa usklajen kar se le da,
zaradi mnogih spremljajočih posledic.
Izkoristiti vse proizvodne zmogljivosti in povečati
delovno storilnost, ostajata glavna motiva za drugače
organiziran delovni čas. In to ne glede na to, da smo
tudi te glavne motive od jeseni 1982 do danes menjali.
Začeli smo z varčevalnimi in končali s šušmarstvom.
Resnici na ljubo je treba priznati, da smo se spre-
memb delovnega časa lotili kampanjsko in niti naj-
manj družbenopolitično usmerjeno in akcijsko, pa če-
prav bi se morali že v začetku zavedati, da gre za
revolucionarne sprerriembe v navadah, v delovnem in
življenjskem ritmu. V sindikatih trdijo, da so bili tudi
sami potegnjeni v to kampanjskost in, da so o drugač-
nem delovnem času skupaj z delavci zelo malo ali nič
razpravljali. Zgodilo se je celo tako, da so o njem
marsikje odločali izključno poslovodni delavci in or-
gani, ali skupne službe, brez delavčeve prisotnosti in
drugih možnosti samoupravnega razpravljanja in do-
govarjanja.
Zdaj je, kar je - bi lahko rekli, vendar nas pisana
podoba že uveljavljenih sprememb delovnega časa
opozarja na kup nerešenih stvari. Od prevozov na delo
in z dela, do prehrane in otroškega varstva, se vleče
rdeča nit nerešenih problemov, pri čemer marsikje
ugotavljajo, da so uveljavljene spremembe delovnega
časa povzročile nasprotne učinke: slabše delo, manjšo
storilnost, nezadovoljstvo itd.
Še posebno nesmotrno je bilo poseganje v izmensko
delo, saj za to ni bilo nobenih pametnih razlogov. Prav
bi seveda bilo, da bi skupne službe prilagodile svoje
delo obema izmenama, kjer pač sta.
Sindikati menijo, da je potrebno takoj in temeljito
analizirati vsa vprašanja okrog sprememb delovnega
časa, se najhitreje poenotiti vsaj na začetek ob sedmi
uri. Že 27. marca bomo prešli na poletni delovni čas,
kar pomeni, da bomo urne kazalce pomaknili za uro
naprej in bo sedma ura praktično pomenila osmo po
starem.
Spremenjen delovni čas in njegove posledice se mo-
rajo zaokrožiti v vsej svoji celovitosti. Pri tem ne kaže
izpustiti iz misli nespornega dejstva, da vse težje in vse
dražje živimo in spremenjen delovni čas ni za to, da bi
živeli še težje in imeli še več problemov.
Vse to razmišljanje pa naj ne navaja na ostajanje pri
starem, ki se že zaradi same logike stvari vedno prepo-
časi uveljavlja. Pri nas pa se to dogaja včasih prepo-
časi, velikokrat, prav v zadnjem času, pa tudi prehitro,
nepremišljeno in premalo postopno. Prav za nepremiš-
ljenost našega lastnega ravnanja in urejenja dela ter
življenja imamo dovolj vsakdanjih dokazov. Prehaja-
nje na bolje izkoriščen delovni čas ni edini primer.
MITJA UMNIK
k FEBRUAR 1983
mAW MDMM	NOVI TEDNIK - STRAN 5
Kako do
telefona?
V	skoraj vseh krajevnih skupnostih celjskega ob-
močja si krajani prizadevajo razširiti pokritost s
telefonskimi priključki. Še posebej tam, kjer je tele-
fonsko omrežje slabo razvito. Med takimi krajevnimi
skupnostmi so tudi krajevne skupnosti Trnovlje,
gkofja vas in Ljubečna. V teh krajevnih skupnostih
se že vrsto let ni nič ukrenilo za razvoj poštnih uslug.
§e več. Stanje je iz leta v leto slabše. Nekaj boljše je
le v Trnovljah, ki so jih pred dobrim letom priklju-
čili k pošti v Celju. Tako vsaj redno in tudi ob sobo-
tah prejemajo poštne pošiljke.
Tako pa ni Skofji vasi in Ljubečni, ki ju pokriva
pošta v Skofji vasi. Problem, ki je že vrsto let prisoten,
pa je tudi nezadostno število telefonskih priključkov.
V KS Ljubečna so še vedno vasi, ki ne premorejo
telefonskega priključka. Zato je toliko bolj razumljiva
želja in potreba krajanov, da omrežje razširijo. V razši-
ritev so pripravljeni vložiti znatna sredstva. Vendar so
nezadovoljni z odnosom celjskega TOZD za PTT pro-
met, ki da baje ne more sofinansirati primarnega voda
telefonskega omrežja.
Na zadnjem sestanku režijskih odborov iz Trnovelj,
Škofje vasi in Ljubečne, na katerem so bili prisotni
tudi predstavniki pošte, občinske konference SZDL in
Zavoda za planiranje in izgradnjo Celja, so sicer spre-
jeli vrsto zaključkov. Še vedno pa je ostalo nerešeno
vprašanje zakaj bi morali sedanji interesenti reševati
na svoj račun telefonsko omrežje za vrsto let vnaprej.
Po obljubah predstavnikov PTT Celje bi vsakega naro-
čnika telefonski priključek veljal 65.000, dinarjev. K
temu pa bi še vsak moral dodati 25 odstotkov vredno-
sti z udarniškim delom. To pa je že toliko da bo najbrž
mnoge potencialne kandidate odvrnilo od misli, da jim
bo kdaj v stanovanju zazvonil telefon.
V	vodstvih krajevnih skupnosti se s takim stanjem
ne zadovoljujejo. Še posebej, ker opažajo, da se
razkorak med razvitimi in manj rzavitimi krajevnimi
skupnostmi poglablja. Prav zato bi bilo potrebno, da
projekt telefonskega povezovanja v teh krajevnih
skupnostih ne ostane samo problem krajanov in orga-
nizacij združenega dela.
MILAN BRECL
Delavni šentjurski invalidi
Društvo invalidov v obči-
ni Šentjur šteje 800 članov.
Združeni so v enotno orga-
nizacijo na občinski ravni.
Poleg tega pa po krajevnih
skupnostih delujejo posa-
mezni odbori. Društvo zdru-
žuje telesne invalide in in-
validne osebe, ki nimajo
statusa invalida, kot so na
primer ostareli in onemo-
gli.
Ena njihovih pomembnih
nalog je skrb za socialno
ogrožene osebe, obiski na
domu in v domovih za one-
mogle in ostarele. Združeva-
nje invalidnih oseb, duševno
motene mladine je prav tako
skrb, ki jo člani društva
opravljajo z veliko požrtvo-
valnostjo in ljubeznijo. So-
cialno ogroženim ljudem nu-
dijo enkratno ali večkratno
denarno pomoč. Da je aktiv-
nost članov društva res za-
slediti povsod, priča tudi to,
da vsako leto organizirajo
srečanje v drugi krajevni
skupnosti, kjer se med seboj
pogovorijo o svojih težavah
in problemih. Domenijo pa
se tudi o svojih bodočih ak-
tivnostih. Seveda pa poleg
vseh teh nalog skrbijo tudi
za šport in rekreacijo. Za to
dejavnost so dobili že števil-
na priznanja, ki zdaj krasijo
njihovo društveno pisarno v
Šentjurju. Tako redno tek-
mujejo na medobčinskih pr-
venstvih v streljanju in šahu.
Člani društev invalidov pa
so aktivni tudi po drugih or-
ganih. Posebej na stanovanj-
skem področju, kjer skušajo
pripomoči k temu, da bi nji-
hovi člani imeli kar najbolj
ugodno rešena stanovanjska
vprašanja. Po drugi strani pa
ne pozabljajo tudi na organi-
ziranje raznih izletov, kjer se
med seboj zbližujejo in kre-
pijo tovariške vezi. Tako jim
prosti čas koristno mineva.
Člani želijo tudi ustanoviti
sekcije invalidov po delov-
nih organizacijah.
d. SLA KAN
Izšli so Brstiči
Takoj v začetku drugega
Polletja letošnjega šolskega
ieta. je literarni krožek na
Srednji družboslovni šoli iz-
dal prvi dve številki literar-
na glasila Srednje družbo-
slovne šole z naslovom Brsti-
či, ki letos izhajajo že 24. leto.
Letos so Brstiči zaradi po-
manjkanja denarja in mate-
riala izšli le« na sedemdese-
"h- straneh, v primerjavi s
Prejšnjimi leti, ko je bilo
Vseh strani tudi do 120. Izšli
so v 410 izvodih. Tudi pri tej
•Hevilki pa moramo ugotovi-
da so se obnašali dokaj
■Mabilizacijsk0 saj je prejš-
leta izšlo po 500 izvodov
orstičev.
V številki sodeluje 22 mla-
pesnikov, pisateljev, oce-
nievalcev in kritikov. Med
^»rni zasledimo tudi takšna
.mena, ki so se uspešno uve-
J^vila že na republiški ravni
stvarjanja na literarnem po-
bočju. Nekateri mladi lite-
atl dosegajo že zelo visoko
aven literarnega ustvarja-
,Ja> nekateri pa zaradi mla-
jši še niso dovolj izkušeni,
^dsednica krožka je Moj-
f)a Fric, mentorsko delo pa
Pravlja profesor Ivan Er-
javec.
Mateja založnik
Med krvodajalci na Polzeli
Krajevna organizacija
Rdečega križa na Polzeli je
pripravila za Zavod za trans-
fuzijo krvi iz Ljubljane krvo-
dajalsko akcijo. K odvzemu
je prišlo kar 208 darovalcev
krvi, največ pa iz obeh delov-
nih organizacij na Polzeli.
Ob tem so nam nekateri ta-
kole povedali.
BRUNO CEPLAK: Krvo-
dajalec sem že od leta 1963.
Do sedaj sem dal kri pet-
najstkrat in če bom zdrav jo
bom dal še vsaj enkrat toli-
ko. Menim, da je to najbolj
humana akcija in prav bi bi-
lo, da bi kri dal vsak, če je le
zdrav.«
"MARIJA VODLAK: »Kri
darujem vsako leto vsaj en-
krat. Tokrat pa je bilo enaj-
stič. Mislim, da je tako prav,
saj s tem pomagam tistim, ki
so pomoči najbolj potrebni.
Zavest, da sem s svojo krvjo
nekomu pomagala do zdrav-
ja ali mu celo rešila življenje,
je prav prijetna.«
ŠTEFAN ŠTIMEC: »Krvo-
dajalstvo je zame najbolj hu-
mano dejanje. Tega se zave-
dajo tudi v Garantu, kjer
sem zaposlen, zato lahko tu-
di med delovnim časo grem
na odvzem krvi. Doslej sem
dal kri dvanajstkrat, s tem pa
bom nadaljeval dokler bo za-
to dovolj dobra moja kri in
moje zdravstveno stanje.«
ANKA CINDRIČ: Sem
med mlajšimi krvodajalci,
čeprav ne tudi po letih. Ne-
kaj časa mi je namreč bole-
zen preprečevala, da bi daja-
la kri. Današnji odvzem je
četrti, upam pa, da še dolgo
ne bo zadnji. Menim, da bo
med nami tudi vedno več
mladih.«
TONE TAVČAR
Bruno Čeplak
Marija Vodlak
Štefan Štimec
\nka Cindrič
Kreatorka iz Matk
Značilnost tako majhnih
krajev kot so Matke je tudi
ta, da se ljudje med seboj
dobro poznajo. Vsi poznajo
tudi Amalijo Hribar, obli-
kovalko novih proizvodov
v razvojno tehnični službi v
Tekstilni tovarni Prebold.
Krajani ji pravijo kar
»kreatorka«. Amalija je ro-
jena v Matkah, tu je preži-
vela mladost, tu so zorele
njene inspiracije za bogato
ustvarjalno delo in ker lju-
bi ta kraj si je tu tudi ustva-
rila dom.
Amalija je ena tistih red-
kih srečnežev, ki so že zelo
zgodaj odkrili v sebi ustvar-
jalni nemir, ki jih potem ne-
nehno sili, da ga določijo,
izoblikujejo in usmerijo na
pravo pot.
Po osnovni šoli je bila nje-
na usoda določena. Tako so
vsaj menili starši. Ostala bo
doma na kmetiji, kjer je že
obvladala vsa kmečka dela
in opravila. Pa se je zasukalo
drugače. Slučajno je zvedela,
da v Tekstilni tovarni iščejo
risarko vzorcev. Zakaj ne bi
poskusila? Risala je rada in
dobro. To je vedela. Poskusi-
la je in uspela. Dobila je šti-
pendijo za oblikovalsko šolo
v Ljubljani. Tu se je strokov-
no izpopolnila in takoj nada-
ljevala delo v Tekstilni to-
varni.
Njene kreacije so polne
motivov iz narave: cvetja,
listja, travnih bilk, rose. Sle-
dijo jim barvni toni: mehki
in nežni kot dih. Delo v to-
varni je ni omejevalo, da ne
bi ustvarjala tudi doma. Sli-
kala je na svilo, žgala v les.
Imela je več samostojnih in
skupinskih razstav preko
Društva likovnih oblikoval-
cev Slovenije.
Trenutno si ureja novo hi-
šo. Zase in za trinajstletno
hčerko, za katero kot pribito
velja pregovor, da jabolko ne
pade daleč od drevesa. Nav-
dušuje jo predvsem glasba.
Načrt za hišo si je Amalija
naredila sama. Nekaj izku-
šenj ima, saj je nekaj časa
vstrajala pri študiju arhitek-
ture. Morda jo bo kdaj, ko bo
imela več časa, tudi dokon-
čala. Hiša je majhna, prostor-
na in svetla.
Vzdušje, ki se mu Amalija
prepusti kadar želi delati, ka-
dar jo ustvarjalni nemir pri-
sili, da vzame svilo in barve.
Delo v tovarni je dovolj pe-
stro. Hodi na sejme, aranžira
paviljone s katerimi se tovar-
na predstavlja. Poti v domo-
vini in v tujino ji širijo obzor-
je. Spoznava se s sodobnimi
tokovi industrijskega obli-
kovanja. tako da nima občut-
ka, da stoji na mestu, ampak
da se v vseh teh letih razvija
naprej. Nekega dne pa bo
ponovno pokazala tisto, kar
dela zase, da poteši svoj
ustvarjalni nemir, da izrazi
samo sebe izven okvirov, ki
jih diktira industrijsko obli-
kovanje.
we
Življenje med tiri
in vršaci planin
Planinstvo in planinska
organizacija. Rekreacija,
sprostitev in beg iz stehnizi-
ranega sveta na eni in tele-
sno-kulturna, vzgoja, mno-
žična in domoljubna orga-
nizacija na drugi strani.
Ime Antona Florjaniča je
tesno povezano z obema
pojmoma. Že lep čas je kot
velik ljubitelj narave tudi
prijatelj planin. Kot plani-
nec z dobrimi planinskimi
navadami, ki v sebi skriva-
jo le dobre človeške vrline,
pa dolga leta tudi skrbi za
to, da planinska organizaci-
ja živi svoje polno življenje,
si pridobiva tudi novih čla-
nov in prijateljev. Plaketa
Zveze planinskih društev
Jugoslavije, Srebrni znak
PZ Jugoslavije, Zlati znak
PZ Slovenije, bronasti znak
PZ Hrvatske pa še kup priz-
nanj in plaket to najbolj po-
trjujejo. Od kdaj in zakaj to-
rej planinstvo,
A. Florjanič: »Ze od mla-
dosti sem navezan na plani-
ne, vendar pa sem se aktiv-
neje začel ukvarjati s planin-
stvom v času mojega službo-
vanja na železnici. Kot stro-
jevodja, utesnjen v majhni
kabini lokomotive na dolgih
vožnjah po vsej domovini,
sem si zaželel sprostitve. To
sem našel v planinah, na
osvojenem vrhu, ob kakš-
nem potočku, ob hrani iz na-
hrbtnika. Nikoli nisem v go-
re hodil zgolj zaradi tega, da
bi dobil nov žig v izkaznici.
Pomembneje je uživati nara-
vo, jo hkrati spoznavati saj
se ponuja, da jo prebiraš kot
knjigo. Vedno odkriješ kaj
novega, vedno ostaja v tej
knjigi še kak neprebran list.
V tem je bistvo planinstva in
ko sem sam to spoznal, me je
seveda zamikala tudi druga
plat. "Planinska organizacija
in delo v njej.
Že devet let ste na čelu
Železničarskega planin-
skega društva Celje.
Pred kratkim ste prazno-
vali tudi 10-letnico ob-
stoja društva. Ali ste
skozi delo v vaši organi-
zaciji tudi vi koga nav-
dušili za planinstvo?
A. Florjanič: »Ne le jaz, vsi
člani društva. To je namreč
primarna naloga članov vsa-
kega društva. Med 420 člani
je v našem društvu vse več
mladih. Zelo dobro sodeluje-
mo z osnovnimi šolami na
Polulah, Hudinji, sedaj pa so
se nam priključili tudi pio-
nirji z osnovne šole Ivana
Kovačiča-Efenke. Vsi ti pio-
nirji redno sodelujejo v na-
ših akcijah. Naše društvo, ki
deluje v sklopu Savinjskega
meddruštvenega odbora, ak-
tivno deluje tudi v regij-
skem, republiškem in zvez-
nem merilu. Štirikrat smo
pri tekmovanju v planinskih
športnih panogah osvojili
naslov državnega prvaka, v
naših vitrinah pa je še kup
pokalov in priznanj. To je lep
uspeh, še večji pa je ta, da
nas je vedno več.«
Vaša najpomembnejša
funkcija pa je v tem, da
ste predsednik Koordi-
nacijskega odbora pla-
ninskih in smučarskih
društev železničarjev Ju-
goslavije. Štiri leta že
vodite in opravljate to
funkcijo. Koliko društev
je vključeno v ta odbor
in kakšna je vaša dejav-
nost?
A. Florjanič: »Koordina-
cijski odbor vključuje 17
društev iz vseh republik in
obeh pokrajin, vanje pa je
vključenih 17.800 članov.
Naloga našega odbora je. da
koordinira delo vseh teh
društev, da se povezujemo z
zvezno, republiškimi in po-
krajinskimi planinskimi zve-
zami, izdajamo planinski pri-
ročnik, težišče dela pa je po-
vezano z organizacijo skup-
nih akcij. Najpomembnejša
je vsako leto 15. aprila ob
Dnevu železničarjev, letos
pa bo skupni zbor in slav-
nostna akademija v Celju. Še
več imamo takšnih skupnih
akcij v zveznem merilu. Ta-
ko se bomo 25. maja dobili
na Kosovem polju, ob Dne-
vu borca v Bački Topoli, tra-
dicionalen je tudi celodnev-
ni in nočni marš po Fruški
gori in še druga srečanja v
zveznem merilu, ki se jih
udeležujemo tudi planinci
naših društev.«
Kot planinec, planin-
ski vodnik, gorski stra-
žar, inštruktor varstva
narave, ste gotovo ogro-
mno prehodili?
A. Florjanič: »Obšel sem vsa
slovenska gorstva in tran-
sverzale, pot bratstva in
enotnosti, kjer mi manjka še
avstrijski del, zagorsko-šta-
jersko magistralo, poleg ve-
čine jugoslovanskih planin
pa se sedaj lotevam zvezne
transverzale železničarjev
Jugoslavije. Slovenski, voj-
vodinski in makedonski del
sem že prehodil. Bil sem tudi
na Mt. Blancu.«
Pred kratkim ste se
upokojili. V času službo-
vanja je bilo težko uskla-
diti delo, želje po rekrea-
ciji in delo planinskega
funkcionarja:
A. Florjanič: »Vsekakor.
Sestanki in seje vedno v dru-
gi republiki, doma pa tudi
cel kup obveznosti. Sem tudi
predsednik KO slovenskih
železničarskih planinskih
društev, pa delegat v planin-
ski zvezi Slovenije. V službi
pa sem bil podnevi ali pono-
či, med tednom ali ob prazni-
ku. Sedaj bo veliko lažje.«
Tradicija vas je vodila
v vaš poklic, ki je bil po-
leg tega, da je naporen,
tudi nevaren. 27 let ste
bili vlakovodja. Ali vam
je ostal v spominu kak-
šen dogodek z vaših po-
tepov po tirih?
A. Florjanič: »Več je bilo
takšnih pripetljajev, nikoli
pa ne bom pozabil dneva, ko
me je v Zidanem mostu za-
del vlak, jaz pa sem se v zad-
njem trenutku vrgel med ti-
re. čezme je peljalo 36 vago-
nov. Odnesel sem jo le z
močnejšim udarcem in ne-
kaj odrgninami, kar pa je
najvažnejše, vlak sem pripe-
ljal do končne postaje.«
In kaj imate danes bolj
pred očmi, tire ali pla-
nine?
A. Florjanič: -Mislim, da
planine, kajti vse premalo je
bilo prej časa, ki sem ga lah-
ko posvetil izključno družini
in planinam. S tem. kaj se
dogaja na železnici, sem in
bom vedno na tekočem, saj
imam v bloku še dosti prija-
teljev, aktivnih železničar-
jev.«
RADO PANTELIC
6. STRAN - NOVI TEDNIK
24. FEBRUAR 198;
Za zdravo zobovje otrok in mladine
f^——........... hib mi...............m
Zanj smo odgovorni odrasli, ne le zobozdravstvena služba
Zdravo zobovje naših
otrok in mladine je cilj, ki
ga skuša doseči skupno z
drugimi zobozdravstvenimi
delavci dispanzer za zoboz-
dravstveno varstvo otrok
in mladine za ortodontijo v
Celju. Ker ni dežele na sve-
tu, ki bi bila tako bogata, da
bi ta cilj dosegla le s popra-
vilom zob v ambulantah, je
ena glavnih nalog dispan-
zerja preprečevanje zobnih
obolenj.
Dispanzer za zobozdravstve-
no varstvo otrok in mladine
z ortodontijo, ali kot mu poe-
nostavljeno pravimo - mla-
dinsko zobozdravstvo - de-
luje v Celju samostojno, lo-
čeno od odraslega zoboz-
dravstva, od leta 1972. Začet-
ki segajo seveda daleč nazaj
od posameznih akcij -in ka-
sneje ambulant za otroke in
mladino, ki pa so se ukvarja-
le le z zdravljenjem obolenj.
Dispanzer danes skrbi za
16 500 otrok v starosti od
3-18 let ter za študente višjih
šol v Celju, medtem ko je
skrb za zobovje otrok in mla-
dine v Štorah, Vojniku in
Dobrni vključena v tamkajš-
nje zdravstvene domove, ta-
ko kot je to tudi v drugih
občinah na Celjskem. Stro-
kovno se vsi povezujejo pre-
ko strokovnega sveta za zo-
bozdravstvo na ravni Zdrav-
stvenega centra Celje, kar tu-
di pomaga uresničevati že-
ljo, da bi bila mreža mladin-
skih zobnih ambulant in vse-
bina dela v vseh sedmih ob-
činah enaka. Zaenkrat pa so
razlike še precejšnje.
V občini Celje je v dispan-
zerju 37 zaposlenih, delajo
pa v petih ambulantah na
osnovnih šolah ter v dveh za
osnovno zobozdravstveno
varstvo v Zdravstvenem do-
mu, kjer so tudi dve ambu-
lanti za tri specialiste orto-
donte ter ena za dva speciali-
sta pedontologa. Zaenkrat so
njihovi prostori razporejeni
še križem po Zdravstvenem
domu. Dolgo ne bo več tako,
saj ravno sedaj urejajo za
svoje potrebe prostore, ki jih
je zapustilo odraslo zoboz-
dravstvo. Razen ambulant,
ki so po šolah, bodo tako lah-
ko vsi delali v enem traktu,
večje število prostorov pa
jim bo omogočilo tudi razši-
ritev dela, predvsem preven-
tivnega. Tudi dve višji medi-
cinski sestri za zobozdrav-
stveno preventivno in vzgoj-
no delo bosta lahko v polno-
sti opravljali svoje delo.
Dobro in stalno delo rodi
sadove. Pred leti še izredno
pogosto obolevnost zob pri
mladih so v dispanzerju že
krepko premagali. Ko so na
primer leta 1980 pregledali
učence osmih razredov v ob-
čini Celje, so ugotovili še 40
odstotkov prizadetih zob, le-
ta 1982 pa le še 26 odstotkov.
To so rezultati dispanzerske
metode dela. Na mlade pa-
ciente ne čakajo v ambulan-
tah, ampak jih poiščejo -
pravilneje pokličejo, po sta-
rostnih skupinah - pri treh
letih, šestih letih ter v
prvem, tretjem, petem in
sedmem razredu osnovne
šole. Zavedajo se, da so zo-
bozdravstveni posegi nepri-
jetni, zato tudi pokličejo
otroke takrat, ko še ne boli
preveč. Ob tem pa imajo po-
membno vlogo tudi dejavno-
sti, s katerimi zvišujejo od-
pornost zob. 2e pred leti so
uvedli po vrtcih in osnovnih •
šolah dajanje fluorjevih ta-
blet in umivanje zob s pasta-
mi. Na vseh šolah niso uspeli
niti z enkrat tedenskim umi-
vanjem zob, predvsem zara-
di slabih pogojev, so pa že
tudi vrtci, kjer si otroci umi-
vajo zobe vsak dan.
Delo torej ni le v zobnih
ambulantah. Zobozdravstve-
ni delavci sami ne morejo
delati čudežev. Nujno je so-
delovanje vzgojiteljev, peda-
gogov in staršev. Žal pa nji-
hova pripravljenost ni vedno
takšna, kakršna bi morala bi-
ti. »Odrasli smo odgovorni
za vzgojo otrok in tudi za zo-
bozdravstveno«, je poudarila
predstojnica dispanzerja dr.
Danica Homan. Zobozdrav-
stveni delavci so svoj del sto-
rili tudi s predavanji, razsta-
vami, razgovori v ambulan-
tah ..., žal pa številnim odra-
slim ostaja skrb za vzgojo
otrok le pri visokodonečih
besedah. Zobje pa zahtevajo
vsakodnevno skrb.
MILENA B. POKLIC
Srečanje malih vokalnih skupin v
Vojniku
Mešani oktet Lokvanj, ki deluje v okviru Kulturno umetniškega
društva France Prešeren v Vojniku, pripravlja 3. srečanje malih
vokalnih skupin od tria do okteta, ki bo 9. aprila ob 19. uri v
Vojniku. Lani je sodelovalo dvanajst skupin iz Slovenije in
zamejstva, prav toliko ali pa še celo več pa jih pričakujejo tudi
letos. Organizator jih je nekaj že povabil k sodelovanju, priča-
kuje pa tudi prijave tistih, ki bodo prebrali to obvestilo. Vsaka
nastopajoča skupina bo zapela po tri pesmi, kjer so zaželjene
izključno stare ljudske pesmi. Pokrovitelja srečanja malih vo-
kalnih skupin v Vojniku sta ZKO občine Celje in Krajevna
skupnost Vojnik.
Mešana vokalna skupina (v njej pojejo Ivan Lipičnik, Milan
Leber, Jožica Zibret, Anica Lipičnik, Dragica Gregorc, Milena
Marguč, Alojz Vinder in Marjan Adamič) Lokvanj vadi enkrat
tedensko (če je potrebno pa še večkrat), v repertoarju ima tre-
nutno štirideset pretežno starih ljudskih pesmi, v treh letih
obstoja pa je imela 47 nastopov doma in v Pliberku v Avstriji.
Veliko so imeli tudi dobrodelnih koncertov. V letošnjem letu
imajo v planu 3. srečanje v Vojniku, nastop v Šentjerneju in
jeseni samostojni koncert. Pripravljajo tudi skupni koncert z
mešanim oktetom v Izoli. Pri izpopolnjevanju repertoarja jim
pomagata pevovodkinja moškega pevskega zbora Mira Kodrun
in kot mentor prof. Marjan Lebič. »Iščemo v glavnem stare
pesmarice in veseli bomo, če nam bo kdo kaj starega posredoval,
da bomo zapeli,« pove vodja okteta Marjan Adamič ter doda
»Radi bi, da bi se za 3. srečanje prijavilo čimveč malih vokalnih
skupin, rok pa je 1. marec.«
Za svoje zobe in zdravje zob naših otrok lahko največ
storimo sami. Zobozdravstveni delavci nas pri tem usmer-
jajo in nam pomagajo - vsaj za celjski dispanzer za mla-
dinsko zobozdravstvo to drži. Ce bi povsod namenjali
takšno skrb preprečevanju zobnih obolenj in tudi njiho-
vemu pravočasnemu zdravljenju, ne bi bilo pri odraslih
toliko nepopravljivih okvar. Če pa bi vsi zobozdravstveni
delavci prevzeli tudi njihov odnos do pacientov, tudi
strahu pred zobozdravniki ne bi bilo.
Zborovanje invalidov v Šoštanju
Društvo invalidov občine Velenje, ki združuje že preko
2000 invalidov, bo imelo v nedeljo 27. februarja ob 9.30 uri
v domu kulture v Šoštanju svoj redni letni občni zbor.
O delovanju društva v preteklem letu bo začela predsed-
nica izvršilnega odbora, Lojzka Zaleznik. Predsednik ko-
misije za šport in rekreacijo Edvard Centrih pa bo poročal
o tekmovalnem in rekreacijskem delovanju članov druš-
tva. Na občnem zboru bodo sprejeli letni program dela pa
tudi program izletov za leto 1983. V tem letu bodo organizi-
rali kar 6 izletov in sicer marca dvodnevni izlet v Fieso,
aprila izlet v Šmarješke toplice, maja trodnevni izlet Plitvi-
ce-Titova Korenica-Bihač-Titov Drvar-Petrova gora, ju-
nija pa bodo organizirali že tradicionalni izlet s sončnim
vlakom v Atomske toplica. Septembra bo še izlet na Titov
most in otok Krk, oktobra pa v Tržič in na Ljubelj, kjer
bodo obiskali karavlo maršala Tita. Vsako leto v maju pa
se invalidi velenjske občine s svojim ekipami udeležijo
tradicionalnega pohoda ob žici okupirane Ljubljane. Se
zlasti pa je treba povdariti, da imajo v društvu kar 9
športnih sekcij in sicer strelsko, kegljaško, balinarsko,
namiznoteniško, ribolovno, atletsko, sedečo odbojkarsko,
plavalno in šahovsko.
V. K.
Gneča za vozovnice
Razen z avtobusi, se vse več delavcev vozi z dela tudi z vlalf
Bodisi zaradi boljših zvez ali udobnosti in tudi zaradi tega, kt
smo v času bencinskega obilja pozabili na to, kako je, peljati se
vlakom.
Vsak dan po 14. uri odpeljejo s celjske železniške postaje pol-
vlaki v vse smeri. Za pravočasen odhod z dela je torej dob-
poskrbljeno, malce drugače in predvsem malo več spretnosti;
potrebuješ, če si hočeš pravočasno zagotoviti vozovnico, še prt
prihodom na vlak. Vozovnica pa je na vlaku, odvisno pač o
sprevodnika, vsaj enkrat dražja.
Tako nastane nekaj po drugi uri pred eno, ali v najboljše:
primeru pred dvema potniškima blagajnama gneča, kjer ima;
največ sreče spretni komolčarji in tisti najbolj drzni, ki vrst d
upoštevajo. Vsekakor bi delavci na železnici v konici, ko odha;
z dela največ potnikov, lahko odprli vsaj tri, če že ne štr
potniške blagajne. S tem bi veliko prispevali k vsesplošni olil
svojih potnikov in tudi sprevodnikov. Slednji so namreč posta
pravi mojstri predavanj o tem, kako si lahko pravočasno zagotc
viš vozovnico.
Planinska sekcija mladih Celjanov
Na iniciativo celjskih mladincev je bila letos ustanovljen
planinska sekcija v okviru Centra za klubsko dejavnost p:
Občinski konferenci ZSMS Celje. Sekcija je v svoj prograr
uvrstila tudi pohode, ki oživljjjajo tradicije iz časa nas
NOB.
Tako se je deset njenih najaktivnejših članov v soboto, IS
februarja 1983 skupaj z ostalimi člani Planinskega društvi
Celje udfeležilo že 18. zimskega pohoda na Stol. Pohod ^
posvečen borcem Jeseniške čete, ki so 20. februarja 1&-:
imeli hude borbe z močnejšim sovražnikom ob izredno te:
kih vremenskih pogojih na področju zasneženega Stoli
Letos so se morali pohodniki (teh je bilo okoli pet tisoi
odpovedati pohodu prav na vrh, saj so bile poti okovane
led, zato so uporabili rezervno pot, ki je vodila mimo obele
žij in prizorišč minule vojne. Organizator pohoda je vs<
kemu planincu, ki se je prvič udeležil pohoda, podaril bn
nasto značko in izkaznico z željo po ponovnem snidenj
prihodnje leto, vendar smo bili vsi nagrajeni že med poh(
dom in sicer z enkratnim pogledom na Blejsko jezero, sli
venske planine, predvsem pa na našega, s soncem obsiji
nega očaka - Triglav.
Planinska sekcija Centra za klubsko dejavnost pri ZSM
Celje se bo letos v mesecu marcu udeležila še dveh zimski
pohodov, in sicer na Snežnik in Porezen.
VEJ
Zvone Kupec
Zvone Kupec iz Latko-
ve vasi je človek, ki ga
pozna mnogo ljudi. Po-
znajo ga kot avtoelektri-
karja, mnogo ljudi pa ve,
da je najbolj srečen, ko
gre v naravo. Strasten
planinec je. Planinstvu in
naravi pravzaprav žrtvuje
ves svoj prosti čas, če ne
odštejemo še njegove de-
javnosti pri Združenju šo-
ferjev in avtomehanikov
v Žalcu.
Zvone postane pravi
Zvone, ko nase nadene
planinsko obleko in se za-
podi pod Reško planino
ali kamor koli drugam.
Srečamo ga na mnogih
planinskih poteh, po ka-
terih hodi zasanjan in
očaran. Srečamo ga, ko s
prijatelji sodeluje pri ure-
janju planinskega doma
preboldskih planincev in
srečamo ga tudi, ko je
opremljen z barvo in čo-
piči in skrbi, da so planin-
ske markacije vedno do-
bro vidne. Jeseni ga naj-
večkrat vidimo, ko se vra-
ča domov s polnimi koša-
rami gob. Človek, kakr-
šen je, že ve, kje rastejo.
Zvone Kupec je tudi eden
izmed tistih planincev, ki
mu nikdar ni žal časa za
to, da ne bi pričaral lepot
našega planinskega sveta
najmlajšim rodovom.
Mladi so se od njega mar-
sikaj naučili. Predvsem
pa so se naučili spoštova-
ti in ljubiti naravo. V hri-
be rad zahaja sam, pa tudi
takrat, ko se zbere drušči-
na planincev. Takrat je
vedno veselo. Ne manjka
šal in dobre volje. Ko pa
se v hribe odpravi sam, se
mu ne zdi pomembno,
kakšno pot bo opravil.
Mnogokrat mu zastane
korak in občuduje prele-
po naravo. Takšni izleti
mu pomenijo tudi vir mo-
či in poln energije se vra-
ča v svojo delavnico.
Zvone je nepogrešljiv
tudi pri Združenju šofer-
jev in avtomehanikov v
Žalcu. Kdo ve koliko pro-
stovoljnih ur je že opravil
pri številnih delovnih ak-
cijah, še zlasti na avtopo-
ligonu. Vesel je ko vidi,
da Združenje dosega po-
membne uspehe in da je
vanj včlanjenih vedno
več ljudi.
In če se znova vrnem k
planinstvu, potem nika-
kor ne gre brez njegovih
misli o tem. Planinstvo je
mnogo več kot le hoja po
hribih. S planinstvom se
krepi narodna zavest in
tudi obrambna sposob-
nost, občutek za red in
disciplino ter varovanje
okolja. In še nekaj bo dr-
žalo. Kdor rad hodi v hri-
be ni slab človek. To pra-
vilo potrjuje tudi Zvone
Kupec.
JANEZ VEDENIK
V osnovni šoli Franja
Malgaja v Šentjurju so pred
kratkim sanirali prostore
šolske kuhinje, ki so bili že
vrsto let neustrezni. S sana-
cijo objekta šolske kuhinje
so pridobili nove prostore v
skupni površini 362 kva-
dratnih metrov, kar zado-
šča za pripravo 900 malic in
250 kosil.
Celotni kuhinjski objekt je
samopostrežno organiziran
in ustreza sanitarno tehnič-
nim predpisom, nudi pa tudi
boljše pogoje za delo v kuhi-
nji. Urediti bo potrebno še
jedilnico, za kar bo potrebno
zbrati še pol milijona dinar-
jev, in sicer za nova okna,
pleskanje, tlakovanje in po-
dobno. Ta dela bodo opravili
v letnih počitnicah. Sicer pa
je opremo za jedilnico sofi-
nancirala delovna organiza-
cija Alpos Šentjur v znesku
240.000 dinarjev, ki je pred
tem prispevala že 130.000 di-
narjev za tehnično doku-
mentacijo.
Skupna vrednost opravlje-
nih del znaša 7 milijonov di-
narjev. Sredstva so zagotovi-
li: občinska izobraževalna
skupnost, krajevni skupfl1
sti Šentjur center in okolic
delovna organizacija Vi
Šentjur iz sredstev združei
amortizacije in delno šola s
ma iz sredstev za vzdržeV
nje. Tako je bilo z združef
mi .napori opravljeno P
membno delo. Čeprav pre
rejeni objekt že služi svoj
mu namenu, ga bodo uradi
odprli ob krajevnem praz1
ku Šentjurja, 18. marcu.
Izvajalec del je bil GIP *
grad - tozd Šentjur skupil
Komunalno skupnostjo
drugimi kooperanti. *
Urejena kuhinja v šoli Franja Malgaja
-4FEBRUAJM983
KitimMM
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Sistem izabrsžfeiaiia za rudarske poklice
SOZD REK
DO RLV
TOZD Izobraževa-
nje
\ srednjeročnem progra-
mu usmerjenega izobraže-
vanja v SOZD REK Titovo
Velenje si je kadrovsko-izo-
braževalna služba zadala
palogo, da s sistematičnim
proučevanjem potreb po
izobraževanju, v prihodnje
potrebe po kadrih V., IV. in
stopnje izobrazbe, pokri-
jejo z udeleženci rednega
izobraževanja.
pri razpisih štipendij za
elektrotehniško in kovinar-
sko usmeritev so doslej lah-
ko izbirali med večjim števi-
lom kandidatov, drugače pa
je za rudarsko usmeritev. V
tej usmeritvi za štipendije
med slovensko populacijo
skorajda ni bilo zanimanja,
tako da so pokrivali potrebe
z učenci iz sosednjih repu-
blik. Da bi v prihodnje dose-
gli željen vpis; 240 učencev v
I. letnik IV. in V. stopnje in
30 učencev v I. letnik II.
stopnje rudarske usmeritve,
so si v novoustanovljenem
tozdu Izobraževanje, v DO
Rudnik lignita Velenje, za-
dali obsežne naloge.
V začetku tekočega šolske-
ga leta je stekla akcija siste-
matičnega pridobivanja -
kadrovanja učencev v rudar-
ske poklice, ki je zajela pred-
vsem slovenski prostor. Ak-
cija vključuje osebno nave-
zovanje stikov delavca služ-
be izobraževanja z vodstvi
osnovnih šol in s šolskimi
svetovalnimi delavci oz.
mentorji za poklicno usmer-
janje in preko njih seveda so-
delovanje z učenci in njiho-
vimi starši. Da bi poglobili to
sodelovanje so v Titovem
Velenju v decembru pripra-
vili srečanje, ki je poleg po-
govora vsebovalo tudi ogled
Doma učencev, rudarskega
učnega prostora in muzejev
na velenjskem gradu. V pri-
hodnje načrtujejo delavci
tozda Izobraževanje še te-
snejše stike z učiteljskimi
kolektivi, saj vemo, da po-
klicno usmerjanje teče, bolj
ali manj kontinuirano, skozi
vseh osem let šolanja in ne
več le v osmem razredu.
Dom učencev
Titovo Velenje
Učenci, ki se izobražujejo
za rudarske poklice, in ki si-
cer ne živijo v Titovem Vele-
nju, lahko zaprosij ) za spre-
jem v Dom učencev. To je
sodobna, moderno opremlje-
na, komaj pet let stara zgrad-
ba, ki daje prostor 720 učen-
cem. Učenci so nameščeni v
tro ali šest posteljne sobe,
vsaka etaža, ki vključuje štiri
sobe, pa ima urejene tudi sa-
nitarije.
Za učence pa v Domu
učencev poskrbijo tudi s
prostočasnimi aktivnostmi.
Tako imajo na voljo rekrea-
tivne prostore, kot je napri-
mer plesna dvorana, trim ka-
binet, šahovski klub, ob so-
botah in nedeljah tudi telo-
vadnica na Srednji rudarski
šoli RŠC, sejno sobo za kul-
turne prireditve, knjižnico,
jedilnico in v vsakem nad-
stropju tudi posebno TV-sa-
lo, kjer se lahko zbirajo. Po-
skrbljeno pa je tudi za njiho-
vo zdravje. v Domu učencev
imajo ambulanto in tudi zob-
no ambulanto. Da so učenci
aktivni in ponujene možno-
sti pridno izkoriščajo, doka-
zuje domsko glasilo, ki ga iz-
dajajo, in izredno aktivna
osnovna organizacija ZSMS,
ki pripravlja številne kultur-
ne programe, imajo tudi svo-
jo Mladinsko delovno briga-
do, ki skrbi za lepo in ureje-
no okolico doma, učenci pa
sodelujejo tudi z vojaki iz
celjske garnizije.
Pa še nekaj sodi k dobri
predstavitvi Doma učencev.
To so izredno dobri, urejeni
in prijateljski odnosi med
učenci, vzgojitelji in ostalimi
delavci Doma učencev.
Štipendiranje
REK je podpisnik Samo-
upravnega sporazuma o šti-
pendiranju v Socialistični re-
publiki Sloveniji.
Za učence v prvem letniku
srednjega usmerjenega izo-
braževanja je štipendija
enotna, ovrednotena je s 480
točkami in znaša 2554 dinar-
jev. Učenci, ki se izobražuje-
jo v srednjem programu ru-
darske usmeritve IV. stopnje
zahtevnosti, v smeri rudar za
podzemno pridobivanje mi-
neralnih surovin, pa dobijo
še dodatnih 200 točk in seve-
da temu primerno povečano
dinarsko vrednost, za defici-
tarnost poklica.
Če ti učenci stanujejo v
Domu učencev, imajo zago-
tovljeno brezplačno bivanje
in prehrano, poleg tega pa
dobijo brezplačno vse učne
pripomočke in denarno na-
grado v višini 1500 dinarjev.
Za učence v ostalih letni-
kih srednjega usmerjenega
izobraževanja pa je štipendi-
ja ovrednotena po učnem
uspehu. Za zadosten uspeh
je določenih 400 točk, za do-
ber uspeh 480 točk, za prav
dober uspeh 590 točk in za
odličen uspeh 720 točk. Vre-
dnost točke je trenutno 5,32
dinarjev, vendar se v toku
šolskega leta spreminja.
Center srednjih
šol
Center srednjih šol vklju-
čuje dva tozda; Srednjo elek-
tro, kovinarsko in računalni-
ško šolo in Srednjo rudarsko
šolo »RŠC«.
Obe šoli sta sodobno
opremljeni, pouk poteka v
specializiranih učilnicah za
posamezne predmete, pouk
telesne vzgoje pa v dobro
opremljenih telovadnicah.
Na šolah imajo tudi bogato
opremljeni knjižnici, pred
kratkim pa so uredili tudi
problem prehrane.
Za vse dodatne informaci-
je se učenci že sedaj, seveda
pa tudi v času šolanja, lahko
obrnejo na strokovne delav-
ce šolske svetovalne službe
(pedagog, psiholog, socialni
delavec).
Na obeh šolah so izredno
razvejane in pestre interesne
dejavnosti športnega, kul-
turnega in tehniškega po-
dročja. Učenci torej lahko
poleg svojega rednega šol-
skega dela, dokazujejo in
razvijajo svoje sposobnosti
tudi na interesnih področjih.
Dom učencev Titovo Velenje, sodobna, moderno oprem-
ljena zgradba, ki nudi prostor 720 učencem.
Pa Se to!
Vse dodatne informacije, vse tiste podatke, ki smo
jih morda izpustili, ali pa le na kratko omenili, lahko
zasledite v dnevnem časopisju (DELO, VEČER), v me-
secu februarju in marcu, ko bo objavljen Razpis ka-
drovskih štipendij in Razpis za vpis v programe sred-
njega usmerjenega izobraževanja. Seveda pa se za po-
drobnejše informacije lahko obrnete tudi na naslov:
REK Rudnik lignita Velenje,
TOZD Izobraževanje,
Rudarska 6
63320 Titovo velenje
telefon: 063 851-300 int. 875
ali 063 851-100 int. 204 ali 257.
filter za čiščenje zraka
uporablja se za odpraševanje
v vseh vrstah industrije
Naj bo zdaj za primerjavo povedano,
kakšna je bila v poglavitnih prvinah hrana
splavarjih doma ali, neposredneje, na
Remiju savinjskih splavarjev. Ob delavni-
so zajtrkovali prežganko, mlečno kašo,
Kavo in kruh ali belo župo (t. j. pol mleka,
Pol vode, z malo soli), v katero so nadrobili
Zlasti ob težjem delu so zajtrkovali
zgance (povečini ajdove, manjkrat koruz-
Je) in zelje, žgance in mleko, žgance in
islo repo ali polento in kavo. Bolj ko se je
°t sestavina zajtrka uveljavljala kava,
so zajtrkovali mlečno kašo, ki je po-
^.ala nato vse pogostnejši sestavni del ve-
2a kosilo je bil pri revnejših, se pravi pri
aJemnikih, kočarjih in manjših kmetih,
teden največkrat krompir (prav tako v
' rePa- zelje, fižol, redkeje mlečna kaša,
llaSPrenj, ki je bil precej v navadi ob nede-
n, in žganci, ki so jih med tednom v večji
ieriv fosili srednji in večji kmetje. Ti so
v . °t> delavnikih opoldne mimo žgancev
£idel krompir, zelje ali repo, pozimi po-
Sv °d juho od suhega mesa, tu in tam suho
t^^ko meso. Ob žetvi, mlačvi in drugem
Cjjern delu, pri katerem so sodelovali tuji
Iji avc*- Pa so bili za kosilo prav tako štruk-
s:Jn s°lata ali praženec s kuhanim suhim
alj e^erjali so večinoma krompir s solato
rePo, mlečno kašo, žgance z zeljem in
belo župo s svaljki, ki so bili samo iz moke
in vode. Ajdova župa s kislim mlekom je
sodila, kot se zdi, bolj k večerji srednjih in
večjih kmetov, ki so poleg naštetih jedi
večerjali tudi belo župo s krompirjem v
oblicah in mlečno kašo s krompirjem v
oblicah. Kruh je bil največ iz ržene. koruz-
ne in ječmenove moke.
Ob nedeljah so revnejši zajtrkovali zelj-
nato juho s kruhom, srednji in večji kmetje
zvečine žgance in zelje (na zelju je bilo kdaj
pa kdaj suho meso). Kosili so po možnosti
na splošno juho, krompir in meso. Kjer ni
.bilo mesa, so jedli ješprenj, ^arsikje pa so
tudi ob nedeljah kosili žgance in zelje s
fižolom. Revnejši so imeli ob nedeljah pri
kosilu včasih namesto ješprenja kuhano
suho sadje in kruh; to je bilo takrat, kadar
je bil zajtrk izdatnejši. Srednji in večji
kmetje so ob teh dneh jedli od mesa ponaj-
več suho svinjsko meso; posebej večji
kmetje pa so poleti radi kupovali po pol
kilograma do kilogram govedine. Nedelj-
ske večerje so bile podobne ko ob delavni-
kih.
Kjer so imeli črne kuhinje, so jedli v hiši,
kjer pa so bili štedilniki, so jedli v kuhinji.
Skledniki in žličniki so po navadi viseli v
lopi; tam je bila tudi »sprekuhna« omara, t.
j. predalna omara za živila. V črnih kuhi-
njah ni bilo opreme razen polic za lonce in
včasih tudi mize; nad ognjiščem so bile
letve, »gliste«: na spodnjih so se sušila
drva, na zgornjih je bilo meso in klobase,
ponekod sadje.
Po vsem zapisanem naj sklenemo takole.
- Hrana do Celja je bila bornejša, zlasti še,
če so dobili splavarji, tudi preden so zdreši-
li, samo vino in kruh. Ker na vožnji kajpada
ni bilo mogoče različno prehranjevati ra-
zlično izurjene splavarje, se je hrana do
Celja ravnala glede na manj izurjeno delov-
no silo ali glede na tiste, ki so prebili na
splavih le nekaj ur. Zavoljo takšne, bornej-
še hrane ni mogla trpeti telesna zmogljivost
splavarjev, saj je šlo tu za kratko progo,
poleg tega pa so dobivali potrebno količino
vina.
Ce so »Rogličani« in »Mitrovčani« v Ra-
dečah in potem prav tako do Rugvice do-
bro in obilno jedli in pili, je bilo tako zato,
ker več ko en dan ni bilo mogoče dobro
opravljati splavarskega dela ob hrani, ka-
kršna je bila do Celja, in zato, ker je »Mi-
trovčane« čakala še vsa vožnja od Rugvice
naprej in niso smeli prav dva dni opešati.
Zato je od Radeč na'prej splavarska hrana
bistveno presegala raven splavarske hrane
do Celja kakor tudi raven hrane na splavar-
skem ozemlju v zgornji Savinjski dolini in
Zadretju. Ohranjeno ustno izročilo je sogla-
sno v tem, da je bila hrana »doma« znatno
slabša, ko je bilo neprimerno »manj mesa«
in je bila hrana »manj mastna«.
Ce so toiej »Rogličani«, ki so bili bolj
izurjeni splavarji in ostajali dlje na vodi ko
»Celjani«, jedli hrano, ki je bila tako za
podeželske kakor za mestne ljudi izdatna,
in sicer dosti bolj. kakor je bilo v oni dobi
pri nas na splošno v navadi, pa je bila hrana
»Mitrovčanov« še boljša. Resda je bila tudi
na Savinji vožnja nevarna, vendar so bili
tukaj ogroženi edinole posamezni samci, se
pravi posamezni najmanjši splavi. Od Ru-
gvice naprej pa so nevarnosti na vožnji
ogrožale celotno »rajžo« ali njen večji del.
ko je bil ves les splavarskega gospodarja
povezan v en sam splav. Tisti, ki so vozili na
takšnem splavu podnevi in ponoči, so imeli
odgovornejše delo kakor »Celjani« in -Ro-
gličani«.
Splavarska gostilna na Rugvici (trideseta leta)
8. STRAN - NOVI TEDNIK
mmm
24. FEBRUAR 19fo
■ 1M II ..............
Svoboda poje in
igra
Tradicionalna prireditev
Svoboda poje in igra, ki jo
vsako leto pripravijo vse sek-
cije Delavsko prosvetnega
društva Svoboda Celje, je v
petek zvečer privabila v veli-
ko dvorano Narodnega doma
v Celju številno občinstvo.
V programu so se najprej
predstavili s svojimi začetnimi
koraki člani tamburaške sekci-
je, ki jo vodi Angelca Piki. pro-
gram pa so nadaljevali člani
harmonikarskega orkestra,
pod taktirko Marije Založnik.
Harmonikarji so navdušili z
izredno ubranim ter kakovost-
nim koncertiranjera. Pri tem je
potrebno poudariti, da harmo-
nikarski orkester v tem letu
slavi svoj trideseti jubilej. V
programu so nadalje nastopili
člani moškega pevskega zbora,
ki jih vodi Matjaž Zeleznik.
Prireditev Svoboda poje in
igra je ob zaključku popestril
tudi vokalno instrumentalni
ansambel Kavalirji, ki že vrsto
let deluje kot sekcija tega druš-
tva
ZIVKO BEŠKOVNIK
Priznanja za
šaleški oktet
Ob 20 obletnici delovanja
Šaleškega okteta iz Šoštanja so
minulo soboto pripravili v Šo-
štanju lep pevski večer na ka-
terem so razen jubilejnega ok-
teta nastopili še Ljutomerski
oktet, Sentjanški oktet iz Vin-
ske gore ter Rudarski oktet iz
Titovega Velenja.
Potem, ko je o delovanju Ša-
leškega okteta govoril njegov
tehnični vodja, Martin Primo-
žič, so članom podelili vrsto
priznanj in odličij, od Zveze
kulturnih organizacij Sloveni-
je in občine Velenje do prizna-
nja Kulturne skupnosti občine
Velenje in priznanja Krajevne
skupnosti Šoštanj.
Za zaključek so vsi štirje ok-
teti skupaj, pod vodstvom Juli-
ja Pačnika. zapeli še nekaj pe-
smi in tako zaključili prijeten
večer.
V. K.
Igrivo in čisto kot »Studenček«
Pevski nonet Studenček. ki deluje že sedem let in je član KUD »Marija Goršič« iz
Ostrožnega pri Celju, je prav gotovo ena tistih pevskih skupin o kateri bomo še slišali in ji
tudi radi prisluhnili. Njihove nastope, bodisi na občinski reviji, proslavah, samostojnih
koncertih in drugih prireditvah, so ugodno ocenili tako poslušalci kot strokovnjaki. Tudi
pesmi, ki jih prepevajo govorijo o tem, vsaj imajo v svojem repeertoarju tako domače kot
tudi tuje narodne in umetne pesmi.
Razen vodje noneta Studenček, Ivana Kneza v tej skupini prepevajo še: Vojko Cvikl, Ivan
Kidrič, Milan Knez, Tone Kovač, Jože Repar, Andrej Bremec, Mirko Kodela in Jože
Plahuta.
Člani Studenčka se tudi pospešene pripravljajo na snemanje daljšega programa na Radiu
Celje.
F. P.
Tamburaši posiej enotno
Samo seminarji so premalo
Kot rdeča nit se je na semi-
narju za amaterske vodje
tamburaških orkestrov in
skupin, ki je bil pred nedav-
nim v Celju, vsiljevala nuja
po enotnem sistemu pouče-
vanja igranja na tamburico.
V vrsti dežel imajo vpeljan
samo en sistem igranja, v Ita-
liji na primer mandolinski, v
SZ balalajski. V Jugoslaviji
pa imamo štiri različne siste-
me tambure, kar povzroča
vrsto problemov tako pri
poučevanju igranja kot tudi
pri tiskanju učne literature.
Zato ni naključno, če so na
omenjenem seminarju, ki ga
je pripravila Zveza tambura-
ških skupin Slovenije, dali
pobudo, da bi tudi pri nas
vpeljali enoten (kvartni) si-
stem igranja na tamburico.
Seveda pa bo treba s tem
poenotiti tudi partiture in
drugo literaturo ter več po-
zornosti posvetiti tudi kvali-
teti instrumentov.
Zveza tamburaških skupin
Slovenije, ki deluje šele dve
leti, je torej resno pristopila
k široki akciji za uveljavitev
te glasbene zvrsti. To je po-
kazal tudi zadnji seminar,
katerega so se razen vodij
slovenskih tamburaških
skupin udeležili tudi nekate-
ri dirigenti iz avstrijske Ko-
roške in tudi nekateri člani
slovenskih folklornih sku-
pin. Čeprav so v bodoče na-
črtovali še nekaj podobnih
seminarjev, ki jih bodo vodi-
li priznani strokovnjaki za
poučevanje tamburice, kot
je to bil v Celju prof. Zeljko
Bradič iz Samobora, so samo
seminarji premalo za razvoj
in dvig kvalitete te glasbe.
Prav gotovo bo treba razmiš-
ljati tudi o uvedbi oddelkov
za tovrstna glasbila na glas-
benih šolah.
Vsekakor je treba v zvezi s -
seminarjem pohvaliti tudi
Tamburaški orkester ZPD
»France Prešeren« iz Celja,
ki je kot demonstratorski or-
kester sodeloval na seminar-
ju. Čeprav so pri tem ansam-
blu šele pred nedavnim preš-
li na nov način igranja, so
dosegli kljub začetnim teža-
vam že zavidljivo raven igra-
nja, »car so potrdili tudi ude-
leženci seminarja, ki so dela-
li z orkestrom.
F. PUNGERClC
Rocky
ZDA, 1976. Scenarij: Sylvester Stallone. Kamera:
James Crabe. Glasba: Bili Conti. REŽIJA: JOHN
G. AVIIJ>SEN.
Igrajo: Sylvester Stallone, Talia Shire, Burt Joung,
Joe Frazier, idr.
John Avildsen (še najbolj se ga spomnimo po odlič-
nem filmu Joe, tudi to je Amerika) se je filmu Rocky
spopadel z razmeroma težavno nalogo. S (takrat) ano-
nimno igralsko ekipo, v kateri je scenarist (zdaj že tudi
režiser) Sly Stallone rezerviral zase levji delež, je moral
predreti zid nezaupanja gledalcev. S temo, kakršno mu
je v sočnem scenariju podal Stallone pa to ni bilo
pretežko. In Rocky je postal velika svetovna uspeš-
nica. Sledil mu je (kot je zadnja leta v navadi) še drugi
in tudi tretji del, vendar obema ni uspelo ponoviti
uspeha prvega filma. Težko je reči zakaj, saj gre za
filme, ki so pisani na kožo ameriškemu občinstvu,
polni akcije, melodramatičnih zapletov in enega naj-
bolj privlačnih športov - boksa, ki je upodobljen izje-
mno veristjpno, že kar okrutno. Rocky po nečem ven-
darle izstopa od številnih ameriških filmov na temo
življenja boksarjev in tudi od obeh svojih nadaljevanj.
Je namreč film o »ameriških sanjah«, o deželi, ki zna
ponuditi življenjsko priložnost slehernemu. Je tudi
film o osamljenosti, ki razjeda človeško bit v razčlove-
čenih urbanih središčih. In verjetno je prav v teh dveh
točkah Stallone z Avildsenom zadel na občutljivo
struno občinstva. Rocky, ki je povsem poprečen, tret-
jerazredni boksar, je namreč oseba, ki omogoča po-
polno identifikacijo. Njegova nespretna, a ganljiva lju-
bezen je dovolj melodramatična, da pritegne najširši
krog. In film je posnet dovolj kontrastno med prele-
pimi in romantičnimi prizori (Roekyeve priprave) ter
akcijo v ringu.
In slednjič - sanje skoraj vsakega človeka veljajo v
svojem delu biblijski predstavi o borbi Davida z Golia-
tom. V vsakdanjem življenju, s sitnim šefom, v športu,
družini. In prav takšna borba je osnovni okvir zgodbe
o Rockyu.
Rocky ni nezasluženo doživel uspeha, čeprav ni ne
vrhunsko in ne nepozabno filmsko delo. Je film, zaradi
kakršnega so dvorane polne - narejen docela profesio-
nalno, z dobrimi igralskimi stvaritvami in sokom, ki ga
dviga visoko nad poprečje siceršnjih filmskih uspeš-
nic.
BRANKO STAMEJClC
Božo Antonič
7. februarja je v Zagrebu umri prof. PA in po-
membni glasbeni pedagog BOŽO ANTONIČ. Bil je
od vsega začetka \uet sodelavec MLADINSKEGA
PEVSKEGA FESTIVALA in je s svojim sodelova-
njem skupno s prof. Marjanom Zubrom iz Varaždi-
na in Ivam Plasajem iz Zagreba mnogo pripomogel,
da je festival v kratkem času postal jugoslovanski.
Njegovo fonomimično metodo so z uspehom upo-
rabljali skoro po vsej Hrvatski - pa tudi pri nas,
posebno v Posavju. Njegov priročnik »Pjevanje z
lista- je naša pedagoginja Betka de Gleria tudi po-
slovenila. Drugi njegov priročnik » Uvod v dirigira-
nje- je še danes v rabi. Vzgojil je na desetine dobrih
glasbenih učiteljev in zborovodij.
B. F.
Zanimiva literatura za zbore
Zveza kulturnih organiza-
cij Slovenije je ob 40. oblet-
nici 2. zasedanja AVNOJ in
ob očitnem pomanjkanju to-
vrstne literature izdala pe-
smarico »PARTIZANSKA
PESEM« za mešane zbore.
Gre za prvo izdajo po vojni
za zasedbo mešanih zborov.
Zbirka obsega 46 pesmi,
vzorno jo je uredil Radovan
Gobec, eden najvidnejših
poznavalcev tovrstne slo-
venske zapuščine, sklada-
telj, zborovodja in pedagog.
24 je izvirnih slovenskih pe-
smi, 8 priredb ljudskih, 7 pe-
smi drugih jugoslovenskih
narodov in 7 pesmi drugih
narodov. Urednik Gobec je
sam prispeval 19 zborov, po-
leg njega so zastopani znani
avtorji partizanske pesmi
Karol Pahor, Marijan Kozi-
na, Rado Simoniti, Makso
Pirnik in drugi.
Do sedaj je bilo za nadalje-
vanje tradicij NOB zadovo-
ljivo poskrbljeno- le za mo-
ške zbore. Pogrešali pa so
partizanske pesmi mešani
zbori, saj so bili le-ti, kakor
tudi priredbe zanje, med voj-
no zelo redki. Po osvobodi-
tvi je bilo sicer ustvarjenih
nekaj priredb, ki so deloma
razmetane po raznih revijah,
nekaj pesmi leži pri posa-
meznih zborih in so prav ta-
ko težje dosegljive. V spre-
mni besedi piše urednik:
»Partizanska borbena in re-
volucionarna pesem - to na-
še najdragocenejše glasbeno
sporočilo iz narodnoosvobo-
dilne vojne - je vsak dan bolj
spoštovana in pomembna.
Udarne melodije so še danes
med najbolj priljubljenimi
pesmimi, z njimi pa se pre-
naša tudi njihova vsebina, ki
oživlja spomine na najtežjo
dobo naše zgodovine, na-
poljnjuje ljudi s ponosom za-
radi doseženih zmag in vliva
vero in moč ob sedanjih na-
porih in težavah. Mnoge p«
smi, ki jih pojo na parti
zanskih srečanjih in ol
raznih drugih prilikah, so ž
ponarodele, saj se zanje nit
več ne ve, kdo so njer
ustvarjalci.«
Pesmarica	»PARU
ZANSKE PESMI« je za vsa
mešani zbor, prav tako z
vsakega zborovodjo nujn
potreben priročnik, odlikuj
se po skrbni ureditvi in a\
tentičnosti originalnih zap
sov.
Izšla je tudi knjiga Jožet
Gregorca: Moje izkušnje i
pogledi na zborovodstvi
Avtor je znan odličen zbon
vodja, ki je dosegal doma i
v inozemstvu laskava prizm
nja in nagrade. Njegovo del
je rezultat večdesetletneg
dela z zbori vseh sestavo
zlasti moških in mešanil
Obširno razpravlja o izobr
zbi glasu, o dihalni tehniki,
pevskih registrih in o zbor
vodstvu nasploh. Posebr
poglavja so posvečena dii
gentovi pripravi, interpret
ciji in nekaterim problemo:
metodike. Gregorc zaklj1
čuje svojo razpravo z mislij
»Dirigent naj si nenehr
ostri uho, uri glasbeni sp
min, poglablja dirigentsl
tehniko, sposobnost izrai
nja lastnega dojemanja c
kar najbolj človeških odn
sih do izvajalcev«.
Spričo zelo skromne liter
ture o zborovodstvu v si
venskem prostoru bo Gr
gorčeva knjiga ne le ko|
sten, ampak tudi najbolj
svetovalec vsakemu zbor
vodji.
Obe izdaji sta na razpolaž
pri ZKOS v Ljubljani.
EGON KUN*
Človek, delo, kultura - na novo!
Graditi na Izkušnjah In na realizmu časa
Iz spoznanja in prepriča-
nja. da je kultura del druž-
bene zavesti in del proiz-
vodnih odnosov v samo-
upravni in socialistični
družbi, potekajo te dni v
celjski občini ponovno
razprave o obuditvi dela
seminarja Človek, delo,
kultura. Nastal je premor,
ki že kaže svoje negativne
posledice. To so večkrat
opozarjali delegati na
skupščini kulturne skup-
nosti, to je bilo opozorjeno
tudi na zadnji seji komite-
ja ZK, to čutijo tudi tisti, ki
delajo v poklicnih kultur-
nih ustanovah in vsi ki jih
druži ljubiteljsko delo v
kulturi.
Da bi proučili možnosti
oživitve dela seminarja, se
je po sklepu predsedstva
KSOC sestala posebna de-
lovna skupina in sestavila
predlog, po katerem naj bi
bil CDK namenjen delega-
tom za delegacije kulturne
skupnosti in kulturnim
animatorjem v združenem
delu in v krajevnih skup-
nostih. Seminar naj bi po-
tekal pod okriljem Delav-
ske univerze, predavatelji
naj bi delovali kot aktiv
predavateljev zaradi zago-
tavljanja kakovosti preda-
vanj in enotnih metod de-
la, oblike pa bi bile preda-
vanja, pogovori, obiski de-
lovnih kolektivov in kul-
turnih prireditev ter samo-
stojni študij.
Osnovno obliko predlo-
ga bodo v teh dneh prouči-
li v svetih in komisijah za
kulturo pri vseh celjskih
občinskih družbenopoli-
tičnih organizacijah, kul-
turnih zavodih, v Zvezi
kulturnih organizacij in ga
dopolnili. Tako dodelan
predlog naj bi šel v javno
razpravo v krajevne skup-
nosti in v delovne organi-
zacije, kjer naj povedo, če
se s takšno obliko in vsebi-
no strinjajo, če se strinjajo
s financiranjem in metoda-
mi dela, obenem pa naj bi
posredovali tudi svoja
mnenja o posameznih uč-
nih temah. Po končani jav-
ni razpravi naj bi dokonč-
no izoblikovan predlog
prišel pred delegate kul-
turne in izobraževalne
skupnosti, ki bi jeseni s
svojo odločitvijo sprožili
delo seminarja.
Kulturno izobraževanje
na ustrezen način je nujno.
Praznina kulturnega akti-
vističnega dela se močno
pozna. Tega pa si samo-
upravna družba, ki temelji
predvsem na kulturnih
odnosih, ne sme privoščiti.
To področje namreč zaje-
ma tudi širše medsebojne
odnose v naši družbi in
brez kulturnega življenja
in večjega aktivnega sode-
lovanja delovnih ljudi, si
ne moremo predstavljati
normalnega razvoja samo-
upravnih odnosov. Tudi
ne pravih odnosov do dela,
ne do odločanja o rezulta-
tih tega dela. Zato tesno
povezujemo kulturni raz-
voj z razvojem proizvod-
nih odnosov in nad tem se
bo moralo zamisliti tudi ti-
sto združeno delo, ki še do
danes ni postavilo na
dnevni red svojih samo-
upravnih organov vpraša-
nja o kulturnih potrebah
svojih delavcev. Morda bo
pa za toplim obrokom v že-
lodcu zdaj prišla na vrsto
tudi kultura?	D. M.
k FEBRUAR 1983
mAW MDMM	NOVI TEDNIK - STRAN 9
Čez sto let borbe za ukrotitev Savinje
S poglobitvijo struge In obrežnimi nasipi bodo omogočili pretok 1250 kubičnih metrov vode na sekundo - Temu
pravijo zagotovitev pred poplavami za 300-letne vode____
Pri Lunovi kmetiji v Lis-
cah že nekaj časa brnijo
razni orodni stroji. Mimoido-
či z zanimanjem spremljajo
dela v strugi Savinje in vse
večje kupe zemlje, proda in
kamenja na obrežju. Ni treba
nikogar spraševati, saj že na
prvi pogled vidijo, da se je
naše vodno gospodarstvo lo-
tilo že prej predvidenega na-
daljevanja regulacije Savinje
od izliva Ložnice (Leske)
navzgor proti Gričku.
To brnenje strojev in poka-
nje marsikdo posluša kot
»prijetno glasbo«. Zlasti še
tisti iz Lise in naselja onstran
Ložnice, vrtnarije, stare mle-
karne, pa Ingradovih obra-
tov, ki so bili doslej še vedno
izpostavljeni občasnim po-
plavam hudourniške Savi-
nje.
Ta romantična Savinja, ki
večji del leta ne premore več
kot dvajset do štirideset ku-
bičnih metrov vode na se-
kundo, se ob velikem dežev-
ju spremeni v veletok. Po
njej v takih primerih pritiska
tudi do tisoč ali več kubičnih
metrov vode na sekundo.
Vodna sila tedaj odnaša celo
obrežna drevesa, ruši in se
razliva naokrog. To se je do-
gajalo tisočletja, tudi potem,
ko si je proti Zidanemu mo-
stu in Savi izdolbla že dokaj
globoko korito.
Prve regulacije
Savinje pred sto leti
Z občasno vodno stihijo
Savinje so se najbrž po svoje
borili že stari Rimljani in
srednjeveški fevdalni gospo-
dje. Do pravega organizira-
nega posega za ukrotitev Sa-
vinje pa je prišlo pred dobri-
mi sto leti, to je nekako 30 let
po zgraditvi železnice Du-
naj-Mari bor-Celje-L j ubl ja-
na-Trst.
Poslanci in drugi pred-
stavniki javnega življenja
najbrž niso imeli lahkega de-
la, ko so se v avstrijskem
parlamentu borili za denar
za regulacijo Savinje. Toda
slednjič so le uspeli. Po po-
datkih, ki jih je zbral Rado
Planteu, sedaj direktor tozd
vodno gospodarstvo pri
celjskem podjetju NIVO, so
prvi zakon za regulacijo Sa-
vinje sprejeli leta 1876. Za-
tem so podobne zakone za
regulacijo sprejeli še v letih
1885, 1891 in 1893. leta.
Nad izlivom Ložnice pri
Celju so Savinjo dejansko
začeli regulirati leta 1877.
Dela so trajala celih 16 let,
dokler struge Savinje niso
uredili do Nazarij v skupni
dolžini 28 km ir. ICC metrov.
Kasneje so dodali še celjsko
mestno območje do Pečov-
nika.
Za tiste čase in tehniške
možnosti je bilo to veliko po-
četje, saj je še prevladovalo
ročno delo. Marsikje so mo-
rali uravnavati strugo, jo po-
glabljati, izločati nepotrebne
rokave, graditi nasipe, obrež-
je pa obložiti s kamni. Še da-
nes je na tem okrog 30 km
dolgem odseku mogoče vi-
deti ponekod bolj, drugje
spet manj ohranjeno regula-
cijo.
Obsežna regulacija priča,
kako so s hmeljem obogate-
ni Savinjčani večali svoj
vpliv za zaščito donosnih
polj. Iz srednjeveškega obrt-
niškega in trgovskega Celja
pa je v tistih letih tudi že na-
stajalo večje gospodarsko
središče, med drugim tudi z
nastajanjem industrije (Cin-
karna).
Strugo Savinje so takrat
uredili tako, da je zmogla
pretok nekaj čez 820 kubič-
nih metrov vode na sekun-
do. Po starih ocenah naj bi
Savinja poprečno samo en-
krat v 50 letih (ob nalivih)
imela več vode.
Grozovita »celjska
noč« leta 1954
V času stare Jugoslavije so
nekatere vodnogospodarske
objekte na Savinji sicer vzdr-
ževali oziroma obnavljali,
morda tudi kaj malega zgra-
dili, večjih, omembe vrednih
posegov pa ni bilo. Med oku-
pacijo so Nemci začeli kopa-
ti kanal, da bi presekali veli-
ko koleno Savinje pod Sta-
rim gradom, dela pa niso do-
končali. Tudi nova Jugosla-
vija je imela preveč skrbi z
obnovo in razvojem gospo-
darstva, da bi v prvem povoj-
nem času lahko posvetila vo-
dotokom več pozornosti.
Potem je prišla tista nepo-
zabna, strašna celjska noč. V
petek zvečer, 4. junija 1954,
je Celje z okolico doživelo
vodno katastrofo, kakršne
ne pomnijo v zgodovini.
Komaj so delavke druge
izmene Topra po 22. uri preš-
le most čez Voglajno pri po-
šti, je vodna sila dvignila že-
lezni most in ga bočno vrgla
ob bližnjo hišo. Od Vojnika
in Škofje vasi pa od Ostrož-
nega in Lokrovca je prodira-
la voda v valovih in zalivala
vse za seboj. Na Dolgem po-
lju je prešla Savinjsko progo
in v baraki v ulici 29. novem-
bra utopila več članov neke
družine, ki niso uspeli pravo-
časno zbežati. Pri Cinkarni
je neki moški dolgo visel na
železnih križih okna, dokler
ni omahnil. Tudi kolesar, ki
je pred tem upal, da bo še
lahko prevozil Kidričevo ce-
sto v Gaberju. Žrtev je bilo
okrog 20.
Po Miklošičevi ulici so še v
soboto 5. junija vozili čolni,
Aškerčeva ulica se je spre-
menila v reko. Staro mestno
jedro z Vodnikovo in Zidan-
škovo ulico pa tja do železni-
ške postaje je bil otok sredi
podivjane vode. Tisto noč je
bilo mesto brez elektrike in
vode, ljudje so begali sem ter
tja z žepnimi ali drugimi sve-
tilkami. Tri četrtine Celja s
skoraj vso industrijo, je bilo
v vodi.
Zaljubljeni pari, ki bi se bi-
li morali tisto soboto poroči-
ti, niso mogli do matičnega
urada na občini v Gregorči-
čevi ulici. Znamenje na tej
hiši še kaže, kako visoko je
segala voda na ulici. Edini
stik s svetom je Celju, kjer so
tedaj ustanavljali tudi zača-
sne brezplačne kuhinje,
ostala samo železniška pro-
ga. Malo je manjkalo, da vo-
da ni prestopila višinske toč-
ke pri restavraciji Na-na ali
pri Narodnem domu, ker bi
tedaj zalila še samo trgovsko
središče mesta.
Začetek nove
regulacije
Po tisti vodni katastrofi je
Celje s širšo družbeno po-
močjo najprej celilo rane. Po
odteku vode so čistili blato iz
pritličnih in kletnih prosto-
rov, postopoma pa začeli po-
novno usposabljati tudi in-
dustrijske obrate, graditi po-
rušene mostove v mestu in
okolici itd.
Pomembna pa je bila zlasti
odločitev, da si mora sedaj
gospodarsko že močno
razvito Celje zagotoviti večjo
varnost pred vodnimi ujma-
mi. Dela seveda niso takoj
stekla, saj je bilo treba pri-
praviti projekte in zagotoviti
denar. Prvo skrb so namenili
Savinji; da bi lahko odpravili
veliko koleno pod Starim
gradom, so morali najprej
prestaviti železniško progo,
ki je v Celju prej dvakrat
prečkala Savinjo.
V	drugi polovici petdese-
tih let so dela vendarle ste-
kla, trajala pa šest ali sedem
let. V tistem času so zgradili
tudi nov most čez Savinjo s
podaljškom Ulice 14. divizi-
je, stari leseni »kapucinski
most« pa so odstranili in pre-
težni del lesa uporabili za
nov začasni leseni most v se-
danji Čopovi ulici.
Novo regulacijo od sotočja
z Voglajno so projektirali za
pretok 1250 kubičnih metrov
vode na sekundo. Temu pra-
vijo zagotovitev varnosti
pred 200 do 300 letnimi vo-
dami. Savinja je na mestnem
območju s tem zargs izgubila
svojo privlačnost, toda zad-
njih 20 let potrjuje, da so Ce-
lje zares obvarovali pred po-
plavami. Zlasti še potem, ko
so v naslednjih letih reguli-
rali tudi pritoke in zgradili še
pregrado pri Ločah (Šmar-
tinsko jezero), ki lahko zadr-
ži do pet milijonov kub. me-
trov vode.
Nadaljevanje
regulacije, zbirni
kanal in prvi »mehki
jez«
V	Celju je bilo sicer že dol-
go jasno, da bo treba regula-
cijo Savinje nadaljevati tudi
nad izlivom sedaj že reguli-
rane Ložnice (Leske - s Ko-
privnico in Sušnico). Vendar
so morali počakati zaradi
prednosti drugih projektov.
Povodnji v zadnjih letih, zla-
sti še tista leta 1980, ki je Sa-
vinja dosegla pretok 950 ku-
bikov vode na sekundo in se
razlila vse do Ljubljanske ce-
ste v Medlogu, pa so jasno
kazale, da je treba Savinjo še
dalje nad Celjem usposablja-
ti za večje pretoke.
Po srednjeročnem načrtu
bi morali pričeti že lani, ven-
dar so se stvari malce zavle-
kle. Toda to zimo so dela le
stekla. Začeli so na desnem
bregu v Liscah od novega
naselja mimo Lunove kmeti-
je. Kakor je povedal Franc
Oberžan, direktor tozd vo-
dne in nizke gradnje pri po-
djetju Nivo, bodo v sedanji
etapi glede na finančne mož-
nosti najbrž uredili le odsek
Savinje do Grička.
Savinjo sedaj na levi polo-
vici struge poglabljajo pri-
bližno za en meter (razbija-
nju laporja bo sledilo tudi
razstreljevanje), hkrati bodo
za približno en meter dvigni-
li še obrežni nasip, strugo pa
malce razširili in uravnali.
Tudi na tem odseku bodo za-
gotovili pretok 1250 kubikov
vode na sekundo. Ko bodo
na desnem bregu prvi odsek
končali, se bodo preselili na
levega. Obljubljajo tudi zgra-
ditev brvi čez Ložnico. Tako
bosta oba bregova regulacije
koristna tudi kot podaljšek
sedanjih sprehajališč ob Sa-
vinji. Pri Gričku predvide-
vajo še zgraditev brvi čez Sa-
vinjo, kar bo mnogim prijet-
na bližnjica do rekreacijske-
ga centra.
Ko že pišemo o nadaljeva-
nju regulacije, ne smemo
prezreti še dveh pomembnih
projektov, ki zadevajo Savi-
njo na območju Celja. Prvič
gre za gradnjo kanalizacij-
skega zbiralnika v koritu Sa-
vinje za mestne odplake. Po-
tegnili ga bodo do bodoče či-
stilne naprave nad sotočjem
z Voglajno. Nad kanalom
gradijo čez dva metra široko
sprehajalno ploščad, ki bo
dobrodošla tudi za sončenje.
Vsekakor pa bi do ploščadi
morali urediti več stopnišč.
Kanal (ki še ni v rabi), je
sedaj dolg že blizu kilome-
tra. Tam, kjer se konča druga
etapa (pri gozdni restavraci-
ji), so že začeli s pripravljal-
nimi deli za zgraditev prvega
»mehkega«, vrečastega iz
gume izdelanega praga (je-
zu). Posebnost te pregrade
bo v tem, da ob normalnem
vodostaju zviša gladino vode
v Savinji (vodni športi), ob
visoki vodi pa se pod težo
preliva vode splošči. Novi vi-
šini vode, je že prirejena tudi
višina ploščadi. Kasneje naj
bi tak vrečasti jez vgradili še
tam, kjer je bil prej stari »ka-
pucinski« most. Regulirana
Savinja bo s tem znova dobi-
la tudi večjo rekreacijsko
funkcijo.
V.J.
Regulacije rečnega dna in brežin si skorajda ne moremo zamisliti brez sodobne mehanizacije. (Foto: F. Pungerčič)
Na podlagi sklepa sveta delovne skupnosti -
komisije za kadrovske zadeve in izobraževanje
Kazenskega poboljševalnega
doma za mladoletnike in zaporov
Celje
razpisujemo prosta dela in naloge:
1.	Referenta za varstvo pri delu in
požarno varnost
2.	Ekonoma - oskrbnika premoženja
Poleg splošnih pogojev, določenih v 156. členz Za-
kona o sistemu državne uprave (Ur. list SRS št. 24-
1149/79 z dne 26/7-1979), morajo kandidati izpolnje-
vati še:
Za dela in naloge pod številko 1:
a)	splošne pogoje;
-	končan program za pridobitev višje strokovne izo-
brazbe varnostne smeri,
-	strokovni izpit iz varstva pri delu,
-	3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih
delih in nalogah,
-	poznavanje splošnih in posebnih predpisov s po-
dročja varstva pri delu in požarne varnosti.
b)	posebne zahteve:
-	za moške urejena vojaška obveznost,
-	da ni sodno kaznovan in da ni v kazenskem po-
stopku,
-	zavzetost in družbena aktivnost pri uveljavljanju in
razvijanju socialističnega samoupravnega sistema,
-	znanje slovenskega jezika.
Za dela in naloge pod številko 2:
a)	splošni pogoji
-	končan program srednjega 4-letnega izobraževa-
nja ekonomsko-komercialne smeri,
-	2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih
delih in nalogah,
b)	posebne zahteve:
-	za moške urejena vojaška obveznost,
-	da ni sodno kaznovan in da ni v kazenskem po-
stopku,
-	zavzetost in družbena aktivnost pri uveljavljanju in
razvijanju socialističnega samoupravnega sistema.
-	znanje slovenskega jezika.
Na obeh delih in nalogah se čas opravljanja dolžno-
sti šteje v zavarovalno dobo s povečanjem (12/16
mesecev).
Nastop službe je mogoč takoj oz. po dogovoru.
Stanovanja ni.
Z lastnoročno napisanimi prošnjami in življenjepisi
ter dokazili o šolski oz. strokovni izobrazbi naj se
kandidati osebno zglasijo na razgovor pri tukajšnji
upravi v Celju, Linhartova 3, in sicer c*b torkih, četrt-
kih in petkih od 8.30 do 11. ure ter ob sredah od 8.30
do 11. ure in od 13.-17. ure, kjer bodo dobili še vsa
ostala potrebna pojasnila.
Kandidati, ki ne bodo prišli na osebni razgovor in
predložili zahtevanih listin, ne bodo obravnavani.
Prijave kandidatov bomo sprejemali 8 dni po tej
objavi.
Prijavljene kandidate posebej opozarjamo, da bodo
glede na zbrane podatke in listine, ki jih bodo pred-
ložili, po potrebi preverjane posebne zahteve, ki jih
morajo izpolnjevati za zasedbo prostih del in nalog v
mejah določil, ki jih določa zakon oziroma ustrezni
samoupravni splošni akt delovne skupnosti zavoda.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
fflMŠM- WMM
24. FEBRUAR 1983
Zaradi toče manj zelenjave in sadja
Letos bodo v celjski občini preusmerili 28 kmetij
V	celjski občini ocenjujejo, da so
dale sedanje preusmeritve kmetij v
govedorejo dobre rezultate. Stalež
prireje in odkupa mladega pitanega
goveda se je precej povečal v primer-
javi z nekaj leti nazaj, še največ zara-
di povečane gradnje silosov.
Letos nameravajo v KZ Celje preu-
smeriti na novo 28 kmetij in sicer v
govedorejo, kunčjerejo, konjerejo ter v
proizvodnjo sadja, jagodičevja in tudi
v proizvodnjo rib.
V	programu sanacije kmetijskih
zemljišč je hidromelioracija na po-
dročju Zepine na 66 hektarih, v Zado-
brovi na 106 hektarih, v Medlogu, na
Lopati in Gorici pa skupaj na 310 hek-
tarih. V Bukovžlaku in Zepini so opa-
zili zakislitev kmetijskih zemljišč, za
kar bi v zadrugi potrebovali večjo koli-
čino Tomaževe žlindre.
Glede na »mladost« celjske kmetijske
zadruge so v občini Celje začeli s po-
godbeno proizvodnjo zelenjave šele
1979. leta in tedaj odkupili 80 ton zele-
njave ter sadja. Lani so odkupili že 278
ton razne zelenjave in še 76 ton krom-
pirja. Načrtovali so sicer večji odkup,
vendar je toča oklestila pridelek, mar-
sikje tudi sto odstotno. Tako se je zgo-
dilo tudi z oljaricami (predvsem buča-
mi) na 2,5 hektarih. Letos mislijo povr-
šine z bučami povečati na tri hektare.
V prejšnji kmetijski sezoni so obno-
vili tudi 20 hektarov plantažnih sadov-
njakov pri sedmih kooperantih, ki so
organizirani v sadjarski skupnosti. Tu-
di njim je. toča temeljito obdelala sa-
dovnjake in je zadruga lahko odkupila
le pet ton namiznega sadja. Kljub te-
mu pa so uspeli odkupiti skoraj 600
ton industrijskega sadja in rešiti 98 od-
stotkov pridelka v kmečki proizvod-
nji.
Proizvodne zmogljivosti rib so v
celjski občini trenutno od šest do
osem ton ameriških postrvi, vendar
imajo rejci velike probleme s krmili
oziroma uvoznimi sestavinami zanje,
zato proizvodnja upada. Problem je še
v prodaji, ker Celjani nimajo organizi-
rane lastne prodaje, na drugih ribjih
trgih, kot na primer na zagrebškem, pa
morajo občutno popustiti pri ceni. Za-
radi boljše prodaje in odvisnosti od
domačih krmil so se sedaj preusmerili
na vzgojo ciprimidov-krapov amurjev.
V ta namen so že začeli z urejanjem
ribnikov na površini 3,5 hektarov zem-
ljišč, ki niso primerna za poljedelstvo.
MITJA UMNIK
Do torka dopoldne že 1089
prijav za naš izlet
Prav gotovo bomo letos dosegli nov rekord prijav
kmečkih žensk za 11. izlet, ki ga bomo pripravili 25. in
26. marca v Portorož in Rovinj. Tako smo do torka
dopoldne dobili že 1106 prijev, kar je samo 24 manj kot
lani (1130). Ker zaključujemo sprejemanje kuponov
danes, v četrtek, bomo lansko številko prav gotovo
presegli.
Imamo pa že tudi prvo potnico za naš izlet, kajti
mimo žreba gre tista, ki jo ob prispeli pošti preštejemo
pod številko 1000! To je letos Rozalija Šket iz Gorice
48, Gorica pri Slivnici. Vse ostale pa bodo romale v
koš, iz katerega bomo 1. marca izžrebali srečne potnice
za sodelovanje na izletu. Srečne potnice bomo takoj
pismeno obvestili, da potujejo z nami ter pokrovite-
ljem SOZD Hmezad KZ Savinjska dolina tozd Lastna
proizvodnja - SIP Šempeter in dvema Izletnikovima
avtobusoma.
TV
Veliko dela za konjiške zadružnike
Aktiv mladih zadružni-
kov v Slovenskih Konjicah
se že vrsto let odlikuje po
svojem dobrem delu. De-
cembra je prevzela mentor-
stvo aktivna Vilma Topol-
šek, ki je z njim preživela že
vrsto let.
Kakšni so načrti vašega
aktiva?
V.Topolšek: »Veliko jih je
.n upam, da jih bomo uresni-
•ili. Tako predvidevamo v
kviru družbenopolitične
ejavnosti politično šolo,
redavanja in seminarje, vse
eveda v sklopu dela občin-
<e mladinske konference.
Ja strokovnem področju bo-
10 delali sortne poskuse,
ripravili strokovna preda-
anja in sodelovali na tek-
novanju Mladi in kmetijstvo
er na traktorskem tekmova-
iju. če bomo dobili v najem
zemljo od Kmetijske zadru-
ge, bomo na njej pridelovali
■coruzo in pšenico. Na kul-
turnem področju bomo so-
delovali na Naši besedi, na
kmečkem prazniku na Vran-
skem ter na srečanju aktivov
mladih zadružnikov v Zgor-
nji Polskavi, kjer se bomo
predstavili z enodejanko
Gumb. Radi pa bi pripravili
še gledališče pod kozolcem.«
Nalog je res veliko. Boste
zmogli vse sami?
V. Topolšek: »Ne, nikakor.
Na strokovnem področju
nam veliko pomagajo naši
pospeševalci, predvsem pa
prejšnja mentorica IdaTepe-
jeva. V našem aktivu je 46
članov in imamo tudi dobro
predsedstvo, tako da se na-
log ne ustrašimo. Res pa je,
da smo zadnje čase zgubili
precej izredno zavzetih čla-
nov, ki so ali že prestari ali
pa so odšli v JLA.«
Kako pa ocenjujete sode-
lovanje z občinsko konfe-
renco ZSMS?
V. Topolšek: »Ne bi sicer
mogla reči, da je sedaj naj-
boljše, a upam, da bomo to
uredili. Sami se namerava-
mo v njihovo dejavnost tvor-
no vključevati. Sicer pa je
sodelovanje z njimi podobno
kot sodelovanje z drugimi
aktivi mladih zadružnikov.
Pogrešamo večjo poveza-
nost in izmenjavo izkušenj.«
Strokovno delo je seveda
najpomembnejše. Kakšne
izkušnje imate?
V. Topolšek: »Izkušenj ne
manjka, zlasti pri sortnih po-
skusih s krompirjem, fižo-
lom in lani tudi bučami. O
rezultatih se pogovorimo in
dobre tudi uporabljamo.«
Je kmetijstvo danes za
mlade privlačno?
V. Topolšek: »Mladi, ki
ostajajo doma, si normalno
žele čimboljšega pridelka.
Tu pa nastopijo težave z re-
promateriali, z nafto... Še
vedno tudi niso rešena šte-
vilna druga vprašanja, pa naj
gre za stanovanjske kredite
ali pa na primer za plačan
porodniški dopust kmetic. V
konjiški občini tega še ni-
smo sprejeli, upam pa, da
bomo pri tem uspeli. Zaradi
vsega tega kmetijstvo je in ni
privlačno za mlade. Odločiti
se je treba za trdo, a lepo
delo.«
MILEN A B. POKLIC
Škodljivci v
shrambah
Mislimo predvsem na
škodljivce zrnja in stročnic
ter mlevskih izdelkov v
shrambah. Le-ti so velika
nadlega, saj povzročajo so-
razmerno velike izgube pri-
delkov, ki znašajo tudi do
10 odstotkov svetovnega
pridelka. Škodljivci so zelo
pisana druščina, saj v Jugo-
slaviji na primer poznamo
142 vrst žuželk, 33 vrst
pršic, tri vrste glodalcev in
eno vrsto psevdoškorpijo-
nov.
Vsi škodljivci povzročajo
v glavnem tri vrste škode.
Prva je škoda zaradi
zmanjšane teže pridelkov.
Tovrstna škoda ostaja dol-
go časa prikrita, saj jo pov-
zročajo škodljivci, ki izje-
dajo notranjost zrnja. Veči-
noma tudi žive v njem, zato
jih ne opazimo, še posebno,
če pustimo kup ali skrinjo z
zrnjem dlje časa nedotak-
njeno. Te vrste škodo pov-
zročajo žuželke in pršice.
Druga vrsta škode je
zmanjšanje kakovosti pri-
delkov, kar povzročajo po
vrsti vsi škodljivci. Zrnje za
seme slabše kali, iztrebki
škodljivcev, ostanki od le-
vitev in mrtvi osebki, lahko
močno zmanjšajo kakovost
in vrednost pridelka. Ob
hujših napadih pridelka ni-
ti ne moremo uporabiti za
krmo domačih živali.
Tretja vrsta škode pa so
vplivi na zdravje ljudi in
domačih živali. Nekateri
škodljivci (žuželke in prši-
ce) povzročajo le zdravstve-
ne nevšečnosti, drugi patu-,
di nekatere bolezni. V okle-
pu žitnega žužka je n. pr.
veliko kinonov, ki zaneslji-
vo povzročajo raka. Od
zdravstvenih nevšečnosti
pa kaže omeniti motnje pri
dihanju, preobčutljivost in
kožna obolenja.
UM
V	devizni stiski mora dohiti
turizem podporo in prednost
V	Zdravilišču Rogaška Slatina se nalog zavedajo, podpore
pa ne čutijo.
Med organizacijami zdru-
ženega dela, ki naj bi v le-
tošnjem letu kar največ do-
prinesle k prizadevanjem
na čim višji skupni devizni
izkupiček, je v občini Šmar-
je pri Jelšah, poleg največ-
jega izvoznika, Steklarne
Boris Kidrič, tudi Zdravili-
šče iz Rogaške Slatine.
Ta delovna organizacija
predvideva letos iztržiti za
nekaj več kot pet milijonov
dinarjev deviznega porekla,
od tega skoraj milijon in 200
tisoč dolarjev deviznega pri-
liva. To pa je, ob zmanjševa-
nju vseh vrst porabe, ob na-
raščajočih stroških, investi-
cijskih dolgovih (tudi zuna-
njih), negotovem lastnem
deviznem iztržku in ob nego-
tovi izgradnji hotelskega
kompleksa Sava, težavna na-
loga in obveza, ki bo od sle-
hernega delavca terjala kar
največ moči in zanosa. Pred-
videnih dvajset odstotkov
več inozemskih nočitev kot
lani, ni mačji kašelj.
V Zdravilišču Rogaška
Slatina vedo, kaj vse bi bilo
treba še narediti, da bi priva-
bili čim več tujih gostov, pa
so velikokrat nemočni v teh
svojih željah in prizadeva-
njih. Čeprav so s trenutno za-
sedenostjo novega hotela Sa-
va zadovoljni, je kasnitev del
izvajalca Slovenija ceste Te-
hnike iz Ljubljane povzroči-
la izpad dohodka oziroma
deviznega priliva. Izvajalec
kaže svoj nesoliden odnos še
danes, ko je povezujoči ho-
dnik med Terapijo in hote-
lom Sava eno samo gradbi-
šče.
Lani novembra so v Zdra-
vilišču ugotovili, da obisk,
zlasti domačih gostov, naglo
upada. Krčenje programov
pristojnih interesnih skup-
nosti kaže, da smo začeli naj-
bolj korenito varčevati pri
zdravju, konkretno pri reha-
bilitaciji bolnikov, torej tam.
kjer bi ne smeli. Vsakomui
je jasno, da je pot zdravili-
škega zdravljenja najhitrejše
pot k vrnitvi delavca na delo
Na srečo se ljudje-bolniki sa
mi zavedajo pomembnost:
takšnega zdravljenja, zato a
tem času narašča število sa
moplačnikov, kar pa nikako:
ni v skladu z našo socialn(
politiko.
Ker smo v vseh razvojni!
in planskih dokumentih za
pisali, da je turizem tista de
javnost, ki ima prednost 1
današnji devizni stiski, je ka
nekam nerazumljivo družbe
no nepriznavanje devizn«
realizacije delavcem, ki dela
jo v turizmu, tudi v zdravili
škem. Izredno nizek odste
tek deviz, s katerim naj bi1
letošnjem letu razpolagal1
tudi Zdravilišče v Rogašk
Slatini se zatorej ne sklada
nalogami, ki jih bo treba le
tos uresničiti.
MARJELA AGRE:
Več poudarka mladim
Komisija za delo z mladino, ki deluje v okviru Celjske
turistične zveze, je že v preteklem letu začrtala naloge na
področju turistične vzgoje mladih. Z zavodom za šolstvo so
se dogovorili, da se bodo letos še bolj organizirano vključili
v izobraževanje osnovnošolcev na področju turistične
vzgoje. Vseh 66 osnovnih šol z našega območja so povabili k
akcijam za najlepše urejeno šolsko okolje, organizirali bodo
test o poznavanju turizma, vsem šolam pa so predlagali
ustanovitev turističnih krožkov.
PP
Izšle so turistične objave
Celjska turistična zveza je izdala prvo letošnjo številko
turističnih objav. Na šestintridesetih straneh prinaša ta turi-
stični informator vrsto zanimivih prispevkov o delu zveze in
turističnih društev v minulem obdobju, daje grobe ocene
turistične sezone, seznanja s prireditvami in aktualnimi turi-
stičnimi informacijami. Glasilo, ki ima velik pomen na po-
dročju turistične vzgoje, je dokaz, da pri zvezi dobro skrbijo
za informiranost.
PP
Ha kopanje na Dobrno
Marsikdo je letos do nadaljnega odložil zimske počitnice
na morju iz takšnih ali drugačnih razlogov. Če je to storil,
pa se mi ni treba odreči kopanja v pokritih kopalnih
bazenih, ki jih imamo na našem območju povsod pred
nosom (Celje - Golovec, Dobrna, Laško, Titovo Velenje,
Topolšica, Atomske Toplica in Rogaška Slatina). Za danes
smo izbrali Dobrno.
Če smo na tesnem z bencinom, imamo na Dobrno dovolj
avtobusnih zvez - kar vsako uro ob delavnikih, ob nedeljah
pa vsako drugo uro. Odhod iz Celja je 25 minut čez uro,
povratek iz Dobrne 5 minut čez uro, vozovnica pa stane na
vsako stran 19 dinarjev. Tako poceni kakor zdaj, se ne
bomo nikoli več vozili.
Kopalni bazen je v novem hotelu Dobrna (odprt pa je
tudi v starem Zdraviliškem domu), voda ima temperaturo
34 C, tudi zrak ima primerno temperaturo, bazen pa
izmere 18 x 22 m. Ta voda je najbolj topla na našem ob-
močju. Gneče ni nikoli in lahko imenitno plavamo. Vstop-
nina v bazen velja za odrasle 50 dinarjev. Po kopanju (več
kot eno uro ne priporočamo), se bomo ohladili še v prijazni
hotelski kavarni, nato pa se zadovoljni vrnili domov.
Z.V.
24. FEBRUAR 1983
Bil
NOVI TH—I - STHAli ti
Dva tedna potepanja po
Iranu brez potnega lista
Franci Gaber, snemalec RTV Ljubljana, Je strnil vtise z obiska ob 4. obletnici
Islamske revolucije v Iranu
Na povabilo Ambasade
Islamske republike Irana v
Beogradu, se nas je na pre-
dvečer 30. januarja zbralo tri-
najst na beograjskem letali-
šču. Odpotovali smo proti
Iranu, točneje v Teheran, na
proslavo četrte obletnice
zmage islamske revolucije v
Iranu. Zbrala se nas je dokaj
pisana druščina iz različnih
krajev naše domovine. Poleg
dveh televizijskih ekip so bi-
li tu še novinarji iz Beograda
in Zagreba. Z nami so poto-
vali tudi nekateri gostje, ki
so tokrat odhajali na prazno-
vanje obletnice revolucije že
drugo leto zapored. Po kakš-
nem ključu so bili izbrani,
nam še danes ni povsem ja-
sno.
Do Aten smo potovali z Ja-
tovim letalom. V Atenah
smo se pa že srečali z delom
strogih zakonov Irana. Ko
smo vstopali v letalo Air
Iran-a so nas prijazno spreje-
le stevardese pokrite s ča-
dorji. Polet je bil miren, le
čez čas smo postali vznemir-
jeni, kajti pod nami smo za-
gledali iransko vojno letalo.
1 To naj bi namreč skrbelo tu-
di za našo varnost, v prime-
I ru, da bi nas napadli Iračani.
Srečno smo pristali na veli-
kem mednarodnem letališču
Meflrabad v Teheranu. Se-
daj, ko vladajo v Iranu vojne
' razmere, je na tem letališču
promet precej okrnjen.
Gostitelji so nas pričakali
I in so nas po zelo natančnem
in strogem carinsko - policij-
skem pregledu odpeljali z
avtobusi in močnim oboro-
ženim spremstvom skozi
| mesto, ki šteje že okoli štiri
milijone prebivalcev do ho-
tela v severnem delu Tehera-
na. Pri razmeščanju po so-
bah smo morali oddati potne
liste, v prepričanju, da nam
jih bodo takoj vrnili, ko bodo
izpisali iz njih vse potrebne
| podatke. Toda zmotili smo
se, potne liste so zadržali.
Navkljub našim protestom
so nam z vljudnostjo in pri-
jaznim nasmehom na obrazu
zagotavljali, da je vse v redu
in da jih bomo dobili nazaj
pravočasno, ko bo to potreb-
no. Ni nam preostalo druge-
ga, kot da smo se vdali v uso-
do, v upanju na najboljše.
Drugo presenečenje pa smo
doživeli, ko smo ugotovili,
da nam je povsem onemogo-
čen izhod iz hotela. Pred ho-
telom in daleč naokrog so bi-
li razvrščeni stražarji oboro-
ženi z brzostrelkami. Seveda
so nam »prijazni« gostitelji
zagotavljali, da je vse to izk-
ljučno zaradi našega varnega
bivanja in dobrega počutja v
hotelu.
Hotel v katerega smo bih
nastanjeni, je bil zgrajen še
za časa šahove vladavine. Ta-
krat je bil namenjen števil-
nim poslovnim gostom iz ce-
lega sveta, ki so številno pri-
hajali v Iran po raznih po-
slih. Sedaj je hotel zaprt, le
ob posebnih priložnostih,
kot je naprimer bila ta. ob
praznovanju, ga odprejo. V
svojih 26 nadstropjih lahko
nudi preko tisoč gostom vse
udobje, ki ga potrebujejo.
Praznovanje v počastitev
četrte obletnice islamske re-
volucije se je v hotelu odvija-
lo po vnaprej pripravljenem
programu, za katerega pa
smo vedno izvedeli šele v
zadnjem trenutku. Prve tri
dni našega bivanja je bil
kongres v počastitev islam-
ske revolucije. Kongresu so
prisostvovali poleg več sto
gostov islamske vere iz cele-
ga sveta tudi številni najvišji
predstavniki verskega in po-
litičnega življenja v Iranu. Ti
so v svojih govorih, ki so bili
zelo dolgi, zagotavljali, da je
njihovo prepričanje v Islam
in zmago, predvsem pa pri
širjenju islamske revolucije
po svetu pravilno. Ob tej pri-
ložnosti so izdali ogromne
količine propagandnega ma-
teriala v obliki knjig, brošur,
plakatov in fotografij, na ka-
terih je bila povsod poudar-
jena zmaga Islama.
V naslednjih dneh so nas
pričeli voziti naokrog na
razna srečanja z njihovim'
najvišjimi predstavniki in na
razne oglede. Nedaleč od Te-
herana smo obiskali pokopa-
lišče več tisoč žrtev islamske
revolucije. Tu je bilo zbranih
na tisoče svojcev padlih v
spopadih v islamski revolu-
ciji, ki so z burnim skandira-
njem proti Ameriki. SZ.
Izraelu in Iraku preglasili
ves prostor. Prisotni so bili
tudi številni bivši borci.
predvsem prostovoljci, ki so
bili ranjeni in so sedaj priko-
vani na invalidske vozičke.
Pravijo, da so se žrtvovali za
domovino, predvsem pa za
Alaha in da jih zaradi tega
obdaja sreča. Tu nas je nav-
dalo prepričanje, da so Iran-
ci ljudje, ki jih navdaja mo-
čan verski fanatizem.
V dneh, ki so minevali za
nas dokaj počasi, smo bili
med drugim tudi gostje v
parlamentu. pri predsedniku
vlade, seznanili so nas z de-
lom vrhovnega sodišča. Zelo
nas je pretreslo srečanje z
iraškimi vojnimi ujetniki. Po
nekaterih podatkih naj bi
imeli Iranci zajetih več kot
50 tisoč iraških vojakov".
Ujetniki, ki so nam jih poka-
zali. so bili izgleda izbrani,
saj so vsi glasno skandirali
proti Iraku in iraškemu
predsedniku Sadamu Husei-
nu. Ameriki in ostalim drža-
vam. ki so na strani Iraka.
Videli smo veliko število teh
ujetnikov, ki so v vojni po-
stali invalidi za vse čase.
Naslednji dan so nas pelja-
li z avtobusi po novi avto ce-
sti v sveto mesto Qom. Qom
imenujejo tudi šiitski Vati-
kan. Tu je eno izmed šiitskih
svetišč, kjer je pokopana Fa-
tima, sestra osmega I mama
Nad vhodom v zlato mošejo
je napis: -Nevernikom vstop
prepovedan!- Tu nas je spre-
jel v svoji rezidenci potem,
ko so nas stražarji natančno
pregledali in preiskali. Aja-
toia Montazeri. najverjetnej-
ši Homeinijev naslednik. V
Qomu je preživel Homeim
precej časa. po vrnitvi iz izg-
nanstva v Franciji, dokler se
ni preselil v rezidenco na
obrobju severnega predela
Teherana.
Po programu ogledov in
obiskov je bil na vrsti dvo-
dnevni ogled položajev na
fronti. Odpravljali smo se z
dokaj čudnimi občutki. Go-
ste. več sto, kolikor nas je
bilo. so naložili na teheran-
skem letališču v posebno le-
talo Boing 747. Letalo je Po-
letelo proti jugu države in
pristalo na vojaškem letali-
šču blizu Miakula. Tu so nas
čakali že pripravljeni vojaški
avtobusi, ki so nas popeljali
proti Abadanu. Tu smo si
ogledali porušene objekte,
med njimi del rafinerije, bol-
nišnico in stanovanjske so-
seske. Med samim obiskom
v Abadanu je bilo slišati tudi
zelo blizu močno topovsko
streljanje. Spogledovali smo
se. gostitelji pa so zatrjevali,
da ni nič nevarnega, da stre-
ljajo iranski vojaki. V manj-
šem kraju smo tudi prenoči-
li. Povem lahko, da sem spal
skupaj z ostalimi verjetno v
eni od največjih »spalnic«. V
enem prostoru nas je spalo
preko tri sto ljudi skupaj, se-
veda ne na posteljah, temveč
na tleh in ob čudovitih vo-
njavah in burnem smrčanju.
Po obvezni jutranji molitvi
nekaterih gostov in gostite-
ljev in po zajtrku na pro-
stem. se je pričela kolona
enajstih avtobusov pomikati
proti novim frontnim ob-
močjem. Tu smo lahko videli
številne uničene iraške tan-
ke, zbombardirana številna
naselja m mesta, uničene
mostove, grobove na fronti
padlih vojakov in nedolžnih
ljudi. Skratka prizori so bili
strašni. Gostitelji pa so nam
z velikim ponosom vse to
razkazovali in na široko ko-
mentirali vsako posamezno
stvar. Človeka obide obču-
tek. da se Iranci zelo radi po-
našajo s svojimi številnimi
žrtvami. Ni veliko manjkalo,
da ne bi žrtvovali celo nas.
Kolona avtobusov se je-na
vsem lepem ustavila. Daleč
naokoli je bila sama čistina.
Gostitelji so nas opozorili, da
naj pogledamo v desno, kjer
bomo lahko, če borno malo
natančneje opazovali, videli
mitralježka gnezda iraških
vojakov. Vse skupaj je bilo
oddaljeno od nas slabih: štiri
sto metrov. Na številna naša
prigovarjanja, da lahko poč-
nejo ti streljati na nas, so se
gostitelji samo. nasmejali in
nam rek k. da dosJjej tako ve-
like kolone avtobusov se ni-
so nikoli napadih, posamez-
nih avtobusov se pa lotijo.
Imeh smo prilik® vndeti.
prav tu na fronti, kako cmltadle
že od 12 let naprej stare fan-
te, prostovoljce iumemovane
» Baeusi-. pripraviijajj© * mo-
litvami Alahu. ga edino jih od-
peljejo na bojišča, predvsem
v prve jurišne visite. Ti s<o>
prepričam, tuciii če bodi©- pad-
li da bodo crneHii pri) Aiahui,
zagotovljeno posmrtno- živ-
ljenje. Fantje., ptrežetu s fana-
tizmom. s svojimi teliesi luifcu-
rajo pota skazii minska pcijia
jurišajo gokwno«ii ima tanke.__
Povedati maram, da se je
prav na tem ofbnmočjiu^ igjer
smo se potikal,. priičella le ne-
kaj ur zatem.. k®/ $me» gwflBrtteDii
z letalom nazaj] pnostu Tefaejra-
nu, nova vellika ofenziva..
Ofenziva, kot jje Tiramo,, se
je na začetku pričela uisspeš-
no za iransko vojjsdko. T©xdia
Iračani so napadalce poča-
kali zelo d©fcc©> priiprasdfjjeinii
z močnimi utrdbami tak® da
so po poročilih tm#h agencij;
iranci izgubili wfflk.<D. številko,
svojih vojakov. Vse to pa jje
pred nami k® nas jje sprejet,
zanikal imam Homneiini.
Zadnje dejanje praznova-
nja jie balo v petek., majjprejj z
veliko moMvijj® v parita uni-
verze v Tehesraim TFk se jte
zbiralo prek© deset tis©x£ Ijju-
di. ki so se z suuliiivijjo pripoi-
ročali Alahu. z burnim vzMi-
kanjem Homemrmijiu pa s<o>
izražali privrženost njieimu in.
njegovi politiki.. Popoldan jje
bila pred poslopjema ministr-
stva za kmetijstvo ob- prist-
nosti več milijionov Ijpdi v©>-
jaška parada, na kateri se so-
delovali vsi rodovi iranske
vojske.
Tako je minil© tudii teh
petnajst burnih dni Čeravno
brez potnih listov^ in dksbro
zastraženi smo obiskali in vi-
deli vse tisto, kar s© nam pri-
pravili v programu ob poča-
stitvi četrte obletnice zmage
islamske revolucije v Iranu.
Vendar, najbolj vame smo. se
počutili šele takrat, k© smo v
Atenah zapuščali letalo Air
Iran-a in stopili na grška tla.
G. F.
Grobovi žrtev Islamske revolucije pri Teheranu nikoli ne samevajo.
Srečanje z vojnimi žrtvami-invalidi je bilo posebej pre-
tresljivo.
Petkovih molitev v Teheranu v parku univerze se udeležuje tudi do 10.000 ljudi.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
Šele domoljubje je
poslovenilo planžne
Utrinki iz kronistove beiežnice pričajo o razvoju planinstva v
Sloveniji
»Narveči moje veselje je
na gorah!« - je pisalo na
listku, ki ga je pred skoraj
dvesto leti pustil v stekleni-
ci na vrhu Triglava Janez
Dežman, ki ga poleg njego-
vega brata Jakoba in Valen-
tina Staniča štejemo med
prve slovenske planince.
Toda tudi ti trije in še mar-
sikateri drugi planinec, ki
ga omenja zgodovina naše-
ga gorništva, niso prvi za-
koračili na naše vršace, kaj-
ti še preden so nanje prišli
znanstveniki (botaniki, geo-
logi in drugi) so jih obisko-
vali pastirji, divji lovci, ze-
liščarji in tisti, ki so iskali v
gorah priložnost za boljši
vsakdan. Te omenja v svoji
knjigi »Slava vojvodine
Kranjske« že Janez V. Val-
vazor.
Vsaka zgodovina neke de-
javnosti je ozko povezana z
imeni, priimki in letnicami,
ki so karakteristični zanjo. V
tem prispevku je nemogoče
zajeti vse, ki bi jih kronist
take zgodovine zabeležil. Za-
to se bomo oprli samo na ti-
ste dogodke, ki so pomemb-
ni za razvoj planinstva v Slo-
veniji in še posebej na našem
območju.
Narodna zavest je
pogojila razvoj
planinske
organizacije
Prvi planinci, ki so stopili
na naše vršace, pa naj bodo
to slovenske ali tuje naro-
dnosti, takrat še niso bili na-
rodnostno nestrpni. Toda
napredna gesla na vižmar-
skem in žalskem taboru in
ideja jugoslovanstvaso v sta-
ri Avstriji zganila Slovencem
nenaklonjeno stran. Ta naro-
dna nestrpnost pa se je pre-
nesla tudi v planinske raz-
mere. Tako so ustanovili
Nemško-avstrijsko planin-
sko društvo (Deutscher und
©terreichischer Alpenverein
- DOAV), ki je kmalu postala
vodilna planinska organiza-
cija in se je v svojem delova-
nju opirala na 5 sekcij (kranj-
sko, mariborsko, celjsko, be-
ljaško in tržaško). Janko
Mlakar pripoveduje v članku
»60 let slovenskega planin-
stva«, da je bil osnovni na-
men te organizacije v Slove-
niji ponemčevanje in grad-
nja nemškega mostu k Ja-
dranskemu morju.
Ravno te težnje pa so pri
slovenskih domoljubnih pla-
nincih vzbudile odpor in tež-
njo po ustanovitvi sloven-
skega planinskega društva.
Pri zametek tega je bilo gor-
sko društvo »Triglavski pri-
jatelji« v Bohinju, za katero
je Ivan Zvan že leta 1872 na-
pisal prva pravila ter zbral
denar in organiziral gradnjo
prve koče na Triglavu. Toda
vsa njegova prizadevanja so
se razbila na obzidju avstro-
ogrskih oblasti.
Kar ni uspelo Ivanu Žvanu
in Triglavskim prijateljem,
je uspelo ljubiteljem planin,
ki so se imenovali piparji. Ti
so končno le uspeli, da je de-
želna vlada odobrila pravila
in 27. februarja 1893 je bil pri
Maliču (nasproti hotela Slon)
ustanovni občni zbor Slo-
venskega planinskega druš-
tva.
Franc Kocbek
ustanovi Savinjsko
podružnico SPD
Tudi ljubitelji gora iz naše-
ga področja so kmalu sledili
vzgledu piparjev in pod vod-
stvom Franca Kocbeka, ki je
bil sicer iz Slovenskih goric,
so ustanovili 20. avgusta
1893. leta v Mozirju Savinj-
sko podružnico SPD. Franc
Kocbek je bil načelnik po-
družnice vse do leta 1927 in
je tako postavil temelje orga-
niziranemu planinstvu na
našem območju.
Tej pobudi so sledili tudi
drugi domoljubi, ki so dovo-
lili Savinjski podružnici, da
lahko samo njeni člani mar-
kirajo poti na njihovem
ozemlju. Tako pa so onemo-
gočili delovanje DOAV v Sa-
vinjskih Alpah.
V tem obdobju pa ne sme-
mo pozabiti delovanja dr. Jo-
hanna Frischaufa, ki je kljub
temu, da je bil Nemec in član
avstrijske planinske organi-
zacije, s svojim delovanjem
izredno veliko pripomogel h
graditvi koč, nadelavi poti in
popularizaciji planinstva.
Savinjska podružnica je v
tistem času izredno veliko
pozornosti in tudi sredstev
vlagala v graditev planinskih
zavetišč in koč. Tako so zgra-
dili Kocbekovo kočo na Mo-
lički planini, pa Mozirsko
kočo. kočo na Mrzlici in dru
ge. Tako je bilo delo te orga-
nizacije do 1. svetovne vojne
izredno plodno in široko za-
stavljeno.
Razvoj planinstva
med obema
vojnama do danes
Prva svetovna vojna je
vsekakor zavrla razvoj pla-
ninske dejavnosti takratnih
društev, ni pa ga popolnoma
ustavila. Ker so takrat z me-
dnarodnimi pogodbami zoži-
li slovensko ozemlje, se je to
seveda poznalo tudi pri šte-
vilu planinskih postojank,
kljub temu, da je SPD obdr-
žalo bivše premoženje
DOAV na slovenskem po-
dročju.
Med obema vojnama so na
področju planinstva glavno
pobudo prevzeli člani Turi-
stovskega kluba Skala, ki so
povzročali pogoste spore s
takratnim vodstvom Sloven-
skega planinskega društva.
Očitali so mu namreč, da je
društvo preveč gostinsko
usmerjeno in da posveča
premalo pozornosti kultur-
nemu in znanstvenemu delu.
Med drugo svetovno vojno
je delo na področju ljubitelj-
skega planinstva popolnoma
zamrlo, saj je okupacija pre-
prečila normalno gibanje
prebivalcev. Ker so partizani
pogosto koristili planinske
postojanke za prenočišče in
za skladišča, so jih okupator-
ji požigali in ropali, kjer se je
le dalo.
Pravi razcvet pa je planin-
stvo doživelo po drugi sve-
tovni vojni in še posebej v
zadnjih letih. Zato se Sloven-
ska planinska organizacija
ne ponaša zaman z več kot
sto tisoč organiziranimi
člani.
To potrjujejo tudi številne
alpinistične odorave v vsa
najvišja gorstva sveta, od Hi-
malaje do Kilimandžara, An-
dov in Centralnih alp.
Vse več planinskih postojank
V Gornjesavinjski dolini bo ob 90-letnicl planinstva cela
vrsta prireditev
Z ustanovitvijo Savinj-
ske podružnice planinskega
društva Slovenije se je pre-
nesel boj za slovenske pla-
nine tudi v naše kraje, na
širše celjsko območje. Pla-
ninstvu pa se je pričela pi-
sati drugačna zgodovina tu-
di na področju Gornje Sa-
vonjske doline.
Temelje razvoju so še pred
vojno postavili neutrudni za-
nesenjaki, na čelu s Franjem
Kocbekom, ki je tudi vodil
SPD celih 34 let. Do ustano-
vitve planinskih društev v
dolini pa je prišlo po vojni,
ko so društvo najprej usta-
novili v Mozirju, kasneje pa
tudi v Gbrnjem Gradu, Sol-
čavi in Lučah, pred petimi
leti pa tudi v Rečici ob Savi-
nji. Društva so v začetku bolj
životarila, saj v dolini ni bilo
močnih podjetij, ki bi lahko
podpirala njihovo dejavnost.
Svojo kočo so imeli le v Gor-
njem Gradu, v oskrbo pa so
postojanke prevzeli tudi v
Lučah in Solčavi. Kljub te-
mu, da je bilo mozirsko pla-
ninsko društvo ves čas brez
koče, pa je bila dejavnost
društva povezana s tistim
poslanstvom, ki je za planin-
stvo primarna. Z vzgojo mla-
dih in z organizacijo izletov
po naših planinah in trans-
verzalah. Preko 150 takšnih
izletov so organizirali v zad-
njih petnajstih letih, ter obi-
skali planine in gore v bližnji
in daljni okolici, v domovini
in tudi tujini... Brez planin-
skega zavetišča pa tudi niso,
saj so v Mozirskem gaju po-
stavili kočo, kjer imajo druš-
tvene prostore, prodajajo
značke, v koči pa je tudi žig.
Letos, ob 90-letnici SPD v
vsej dolini, v organizaciji
vseh društev pripravljajo
vrsto prireditev. V maju PD
Ljubno pripravlja pohod k
partizanski bolnišnici Celje,
skupno z vsemi društvi
MDO bodo proslavili odkrit-
je spominske plošče na hiši,
kjer je bila ustanovljena Sa-
vinjska podružnica. Poleg
vrste kulturnih prireditev
bodo organizirali tudi mno-
žični pohod na Mozirsko pla-
nino, ki bo potekal po stari
poti, ob koncu leta pa bodo
odprli kočo Pristava na Me-
nini planini. Jubilejnih 90 let
slovenskega planinstva bo-
do društva v Zgornji Savinj-
ski dolini zaključila z otvori-
tvijo koče GRS na Mozirski
planini. Kot zanimivost, ko-
ča na Klemenči jami bo stala
natanko tam, kjer so temelji
prve koče na Mozirski plani-
ni, ki je bila zgrajena 1896.
leta.
RADO PANTELIC
Franček Knez rine pod nebo
Zdaj ko prebirate te vrstic|)
Franček Knez, doma iz Rimskij
Toplic, avtoelektrikar v ee|f
skem EMO, v Mariboru na stolp*
niči S 23 visi na vrvi in vrt,1
luknje v mrzel beton. Vrta o,1
jutra do mraka, da bi si zaslug
denar za svojo nevsakdanjo p«
Zbira denar za svoj življenja
podvig - rad bi sam s sabo in
še nepremaganimi stenan
razčistil, kdo je nepremagljiv.il
Od hribolazca do
vrhunskega plezalca
Franček Knez, sin strojevod
in gospodinje, si je v otroških lj
tih izbral povsem normalno žii
ljenjsko pot. Da bi razbremen
družinski proračun, se je odloe
za uk avtoelektrikarja. Otrošli
vragolije je preživel enako
njegovi vrstniki, dokler ni sreči
prijatelja, s katerim sta krenila r
- dolgo pot: v Logarsko dolino
Tu je Franček Knez prvič ok.
sil lepoto gora.
Srečanje kratkohlačnika s pl
ninskim svetom ne bi bil za niki
gar izjemen dogodek, če Frančf
ne bi šel v objem Kamniških A
še enkrat. Tokrat oborožen
vrvmi in klini.
Tako je postal plezalec. A1&
nist.
Kaj se je takrat v steni dogaj
lo, nihče, tudi Franček ne ve. R(
pa je, da so ga takrat planine z
svojile.	j
»Najprej me je zasvojila lepo
narave. Potem lepota sten, ki i
nenehno izzivajo. Pri tem ne g
samo za dokazovanje samega a
be, da si močnejši od narave. Gi
za nekaj drugega, gre za lepot
Radijska oddaja o p>
Prva prireditev v počastitev 90-letnice planinstva v Sloveniji
Andrej Šifre r
Planinec in igralec Miro Po-
djed.
Harmonikar Vili Gucek iz
Rečice pri Laškem.
O dejavnosti planincev v Sloveniji in na našem območju sta govorila Franci Jeiovni*
ter predsednik PZS Tomaž Banovec.
NOVI TEDNIK - STRAN 13
vljaš v steni. Plezanje ni
v nje in ni samo prema-
kne,« razlaga ta tršati
' ko z neverjetno pre-
'0 razlaga svoje nagnje-
jstih prvih spoznanj pa
minilo relativno ma-
-fpa ste se medtem pre-
rhunskega plezalca.
^ bil drugič v steni kot
c sem doumel, da je to
, bogati bolj, kot vse
jkrat sem tudi dojel sva-
iših plezalcev, ki so ne-
jozarjali, da stena ne do-
jpak. Stena namreč za-
lega in kompletnega člo-
trice do Eigerja
alaje
0 se proti Mozirju. Pred
,evi so pokopali njegove-
oljšega prijatelja, sople-
jjzeka. Omahnil je v šte-
ta sestopala. Franček je
bedel v steni, nato sam
da bi ugotovil, kako mu
jglj omahnil v smrt. Zdaj
gj v steno. Mora biti sam,
pa bo razčistil nekatere
(ovsod umiraš sam. Vsak
'oda vprašanja ostajajo
ostajamo,« navrže, kot bi
da pravkar razmišljam
tem. Kaj pravzaprav
ja ta 27. letni mladenič, ko
n, ure in ure, tudi dni pre-
iteni. Doslej je preplezal
ko smeri. Od teh je 323
venih. Samo lani je posta-
ord«, v eni sezoni je pre-
deč kot kdorkoli pri nas.
idi tudi tisti vratolomni
tk« severne stene Eigerja,
upnil alpiniste vsega sve-
je razmišljal na Himalaji?
Na Lotseju, ko sta v snežnem me-
težu in brez kisika ostala s kole-
gom povsem brez moči?
»Celo življenje moraš racionali-
zirati in si privzgojiti moč, da v
danem trenutku ravnaš trezno in
v okviru svojih sposobnosti. In
človek je sposoben marsičesa, za
kar zvečine niti ne ve.«
Z nenehnimi treningi, sem sodi
tudi tek iz Rimskih Toplic do
EMO v Celju in nazaj, vsak prosti
čas pa plezanje, je Franček prišel
do spoznanja, da je zdaj na višku
svojih moči. Da se je sposoben
lotiti najtrših, najzahtevnejših,
tudi tistih smeri, ki so pred še
tako smelimi plezalci ohranile
svoje devištvo.
Načrt na nieji človeške
zmogljivosti
»Delovni kolektiv mi je omo-
gočil enoletni neplačan dopust.
Po večletnih pripravah, zbiranju
dokumentacije in vsega potreb-
nega sem se odločil, da bom pre-
plezal nekatere stene v Dolomi-
tih, Marmolati, francoskih in švi-
carskih Alpah, dvakrat pa se
bom podal tudi čez veliko lužo, v
Ameriko. Mikajo me stene E1
Captaina v Severni Ameriki in
stene Patagonije v Južni Ameri-
ki. Moji načrti so vezani na velike
stroške. Rešitev sem našel v delu
pri popravilu fasad na maribor-
skih stanovanjskih stolpnicah.
Nekaj pomoči pa bom deležen
tudi od različnih delovnih kolek-
tivov, za kar se jim že vnaprej
zahvaljujem.«
Cez štirinajst dni bo Franček
Knez, eden izmed naših najbolj-
ših alpinistov-plezalcev krenil na
svojo dolgo pot. Sam. Še bomo
pisali o njegovih podvigih.
J. SEVER
18. spominski pohod na Stol
V spomin na bitko Jeseniške čete 20.
februarja 1942 na pobočju Stola, so le-
tos organizirali že 18. spominski po-
hod na ta vrh, ki pomeni simbol pla-
ninstva med NOB. letošnjega pohoda
se je udeležilo več kot 4500 planincev
iz vse Slovenije, med njimi tudi več sto
iz širše celjske okolice. Okoli tri ure je
bila dolga pot iz doline do Valvazorje-
vega doma, pa mimo Zirovniške plani-
ne na Zabreško do spominskega obe-
ležja Julki Jenšterle ter dalje do Be-
tonske bajte in navzdol do Doslovške
planine ter mimo Valvazorjevega do-
ma zopet v dolino.
Številni ljubitelji planin so v soboto
in nedeljo, kljub naporni poti, uživali v
prekrasnem vremenu in lepoti naših
planin ter ne nazadnje v družbi starih
znancev, ki se srečajo vsaj na tem po-
hodu. Nekateri so dobili priznanja za
večkratno udeležbo na pohodu, vsem
pa je bila najbolj pri srcu opravljena
pot in zavest, da se borci Jeseniške
čete niso zaman bojevali v nemogočih
pogojih in tupli žrtvovali svoja življe
nja.
tostvu
bila v Grižah prva slo-
editev v počastitev 90
Bniziranega planinstva
Prireditev je pripravi-
o Novega tednika in ra-
odelovanju z meddruš-
torom planinskih dru-
ike. V dvorani v Grižah
ikrat zbralo precej obi-
retežno planincev med
bili tudi predstavniki
veze Slovenije s pred-
omažem Banovcem na
* **
£ Celje Nada Božičeva
fcsedilo Francija Ježov-
ki je v treh delih opisal
Slovenskega planinstva.
*1tudi tokrat potrudil in
pal nekaj zelo zanimivih
* * *
P moral tudi ansambel
r[)e> ki pa je pred oddajo
tj1 objektivnih razlogov
pdnji hip je na pomoč
r^ci Zeme s svojim an-
keti so poželi zaslužen
IPo prireditvi so ljudje v
P'zlasti njegova sinova
pjfeja ter pevko Damja-
t a je zapela tudi ob
f.ler- Nanje sta igrali Sa-
[m Mira Ramšak iz Za-
* * *
>kolovčani je v Grižah
Lstari zasedbi, že v krat-
il Pevcem pridružil še en
I v ^ vokalni kvintet.
L^11 pevci izdali veliko
»i ,pl°ščo, ki jo bodo ve-
a°mačih pesmi.
* * *
L°TPodjed je prebral od-
anka Mlakarja. Kako
je Trebušnik hodil na Triglav. Da je
bila stvar še bolj doživeta je Miro
nastopil v planinski obleki.
*• * *
Predsednik Planinske zveze Slo-
venije Tomaž BanOvec je v pogovo-
ru z novinarjem Janezom Vedeni-
kom poudaril, da so trenutno najbo-
lje organizirani planinci v Sloveniji
v savinjskem meddruštvenem odbo-
ru. Ta izjava je bila še zlasti všeč
predsedniku Adiju Vidmajerju ter
tajniku Franciju Ježovniku.
* * *
Harmonikar Vili Guček se je na
oddajo v Griže pripeljal iz Rečice pri
Laškem, kjer je doma. S svojim igra-
njem je dokazal, da je res pravi moj-
ster. Sicer pa se je predstavil že pred
tem poslušalcem radia Celje v zani-
mivih oddajah Iz domačih logov, ki
jih pripravlja neutrudni Jure Krašo-
vec.
Zanimiv je bil tudi pogovor s celj-
skima alpinistoma Zdravkom Can-
karjem ter Alešem Stoparjem. Go-
vorila sta o dejavnosti celjskega alpi-
nističnega odseka ter o pripravah za
odhod na Himalajo. Alpinistom bo-
do na pomoč priskočile nekatere de-
lovne organizacije, denar pa si služi-
jo tudi sami z raznimi priložnostni-
mi deli. Ze sedaj jim želimo srečno
pot in prav tako srečno vrnitev.
* * *
Dlani obiskovalcev v dvorani je
ogrel tudi nonet Studenček z Ostrož-
nega, ki ga vodi Ivo Knez.
* * *
Največ ploskanja je požel vedno
originalni Andrej Šifrer. Za uvod je
poslušalcem predaval o Martinovem
lulčku, potem pa so se zvrstile same
planinske pesmice, vključno z goro
Kadore.
JANEZ VEDENIK
Celjska alpinista Zdravko Cankar in Aleš Stopar.
Na citre sta igrali Saša Polavder in Mira Ramšak iz Zabu-
kovice.
Dvorana v Grižah je bila nabito polna.
T^t^M-novmedn^
24. FEBRUAR 1983
Se o golobih
Neradi ponavljamo zadevo
o golobih, a smo takorekoč
primorani, da ljudem pove-
mo resnico. Gre za dopis, ki
ga je napisal tovariš Kovačič,
vodja občinske straže dne
20. 1. 1983, v katerem piše, da
naše Društvo za varstvo živa-
li v Celju nima pravice oziro-
ma dovoljenja za krmljenje
golobov. Citirali bomo samo
odlomek dopisa, ki je bil iz-
dan dne 23. 1. 1980 od Sveta
za urbanizem (podpisan
Franc Dobrin, dipl. ing.) ki
se takole glasi:
» Prehranitev golobov pre-
ko zime je izvajati s pomočjo
vseh prebivalcev mesta na ta
način, da se jih pozove preko
sredstev javnega obveščanja
k skrbi za ptice in tudi za
golobe, kar naj stori vaše
društvo, to je Društvo za var-
stvo živali v Celju!«
MELITA FURLANI,
Društvo za varstvo
živali
Zanimiva
predavanja
V mesecu februarju pote-
kajo v vseh krajevnih skup-
nostih predavanja za člane
ZRVS po programu splošne-
ga in strokovnega izobraže-
vanja na občinski ravni.
Sama sem se udeležila to-
vrstnega predavanja v kra-
jevni skupnosti Savinja 7. 2.
1983. Zajemalo je dve temi.
O oblikovanju blagovnih
rezerv v miru za potrebe pre-
skrbe oboroženih sil in pre-
bivalstva v vojni ter ob dru-
gih nesrečah in kriznih situa-
cijah, je uspešno podal tova-
riš Miloš Pešec. Problemati-
ko nam je pokazal tako prist-
no in razumljivo, da nam je s
svojim načinom podajanja
približal osnovne pojme, pri
tem pa razjasnil težave in od-
govornosti.
Nič manj uspešen ni bil to-
variš Franc Zorko, ki nam je
s temo Protipožarna zaščita
v miru, neposredni vojni ne-
varnosti in vojni, uspel pri-
bližati to področje, tako da
bomo jutri lahko dosti lažje
povezovali teorijo s prakso.
Mislim, da delim mnenje z
vsemi udeleženci tega preda-
vanja, da je bilo le-to pred-
vsem koristno, saj velikokrat
prav zaradi nepoznavanja v
konkretnih primerih ne zna-
mo pravilno ravnati. Ker je
to področje izredno po-
membno za vsako družinsko
in družbeno okolje je prav,
da se z njim seznanimo vsi.
Zato menim, da bi morali
takšno predavanje vključiti
v programe po šolah, saj po-
žarna varnost spada prav ta-
ko v okvir družbeno samoza-
ščitnih ukrepov.
Takšne in tudi druge obli-
ke izobraževanja si želimo
tudi v bodoče, posebej še, če
bodo tako kvalitetne in
razumljive.
MINKA VOUK, Celje
Še o cesti, dolgi
leto dni
V	Novem tedniku smo dne
27. 1. 1983 opazili članek Ha-
lužan Betke iz Sp. Negonja,
Rogaška Slatina, z naslovom
»Cesta dolga leto dni«. Pisa-
nje tovarišice Halužan Betke
je po našem mnenju žaljivo
in neodgovorno.
S tem v zvezi dajemo na-
slednji odgovor:
Naše podjetje je v prete-
klem letu pričelo uporabljati
lokalno pot v vasi Sp. Nego-
nje. Rogaška Slatina, v dolži-
ni cca 120 ml. Navedena pot
ni bila utrjena, ob cestišču ni
bankin in odvodnih jarkov.
Ves čas uporabe smo izbolj-
ševali cestišče tako, da je
lahko preneslo povečan pro-
met.
Ta pot je v bližnji preteklo-
sti nastala povsem stihijsko,
brez ustreznih načrtov, zato
tudi nima vseh cestnih ele-
mentov. Na ilovico so lastni-
ki okolnih hiš nasuli nekaj
centimetrov ugaskov. Ti se
po vsaki odjugi tudi brez
prometa spremenijo v blato.
Stanje na vozišču se še po-
slabša v jesenskem in zim-
skem času, ko se voda iz
okolnih zemljišč zbira na vo-
zišču.
V	vsem času uporabe ome-
njene poti nismo sprejeli no-
benih pripomb s strani osta-
lih trinajstih uporabnikov
poti, ki so zgradili to pot.
Krajevna skupnost Roga-
ška Slatina, ki vzdržuje lo-
kalne poti na tem območju,
nas ni nikoli opozorila, da
smo poslabšali stanje vozi-
šča.
Skrb za javne ceste je v
krajevni skupnosti Rogaška
Slatina prepuščena komisiji
za komunalo, urbanizem in
varstvo okolja, ki je organ
krajevne skupnosti. Ta ko-
misija po našem mnenju
opravlja dobro zaupano de-
lo. Stanje cestnih objektov
naj bi ocenjevali predvsem
strokovnjaki te komisije.
Objava članka Betke Halu-
žan v Novem tedniku bi bila
umestna potem, ko bi vaše
uredništvo dobilo strokovno
mnenje o stanju poti. Dvo-
mimo tudi o navedbi, da so
pisca članka pooblastili
predstavniki trinajstih dru-
žin, uporabnikov te poti.
Zadnje večje vzdrževanje
cestišča smo opravili decem-
bra 1982, 120 ml dolg odsek
smo utrdili s 46/m3 tampona
in 18 m3 peska za zaklinjanje.
Ta material smo tudi uvalja-
li. Gledano iz gradbeno-te-
hničnega vidika, smo s temi
zadnjimi deli spremenili
neutrjen kolovoz v sodobno
cestišče, ki bo ostalo vašča-
nom še potem, ko sami ne
bomo več uporabljali te ce-
ste.
Po zgraditvi obvoznice bo-
mo zgradili dovozni priklju-
ček na naš kompleks na dru-
gem mestu. Vlogo za lokaci-
jo nove dovozne ceste smo
vložili pri Skupščini občine
Šmarje pri Jelšah oktobra
1982.
STANKO KIT
Vodja TO Gradbeništvo
in obrt
Uredništvo
Hvala za odgovor, ki pisa-
nje naše bralke dodatno po-
jasnjuje. Nikakor pa se ne
moremo strinjati z beseda-
mi, da objava bralkinega
pisma ni umestna. Marsik-
do bi, če bi ga odpravljali
na njegove urgence z oblju-
bami, ki nato niso uresniče-
ne, ravnal podobno. Prav
lahko bi sami bralki pove-
dali, kakšna dela ste opra-
vili na cesti in ravno tako bi
jo lahko napotili na krajev-
no skupnost oziroma na ko-
misijo za komunalo, ki v
krajevni skupnosti Roga-
ška Slatina dobro in aktiv-
no dela. Škoda, da je za
razrešitev sporov in neja-
snosti pogostoma izhod šele
javna kritika v javnih obči-
lih. Zato tudi sodimo, da pi-
smo tov. Halužanove ni ne
žaljivo in ne neodgovorno.
Prej je to ravnanje vaših de-
lavcev, ki so bralko z oblju-
bami zavajali, namesto da
bi ji, kot ste to storili zdaj s
pismom, odgovorili in stva-
ri pojasnili.
Gimnazijci
nasankali na
Rogli
Skoraj predolgo in zaman
smo letos pričakovali zimo
in vse tiste čare, ki spadajo
poleg. In potem je zapadlo
mnogo snega in mraz je šel
do kosti. Zal so bile počitni-
ce takrat le še preteklost. Za-
radi bele opojnosti, ki nas je
vabila na smučišča smo gi-
mnazijci 9. 2. 1983 pripravili
zimski športni dan. Takoj po
športnem dnevu smo imeli v
mislih šolsko prvenstvo v
veleslalomu, ki smo ga vsa-
ko leto izvedli malce pred
občinskim prvenstvom. In
tako smo se tudi letos odloči-
li, da ga bomo tako kot nekaj
let nazaj izvedli na Rogli.
Tekmovanje naj bi bilo 16. 2.
1983.
Pri Centru za mladinski
turizem v Celju smQ povpra-
šali za najcenejšo varianto in
se odločili za paket brez eno-
lončnice po 350 dinarjev (210
dinarjev za smučarsko karto,
ostalo za prevoz z avtobu-
som).
Priprave so hitro stekle.
Izbrali smo razredne ekipe,
pri Smučarskem klubu Izlet-
nik smo si izposodili palice
za tekmovanje, štartne šte-
vilke, merilne naprave, voki-
toki, določili smo sodnike,
štarterja, izdelali štartno li-
sto in pripravili nagrade za
najboljše, ter se omenjenega
dne zjutraj ob 8. uri izpred
gimnazije odpravili na Ro-
glo. Na Roglo je odpotovalo
66 tekmovalcev, 20 organiza-
torjev ter mentorica ŠŠD
Kajuh prof. Marija Cankar.
Ko smo se utaborili v hote-
lu Planja na Rogli in se greli
ob skodelici čaja z limono, so
se začele stvari nepričakova-
no in neprijetno zapletati.
Ko smo že skoraj razdelili
štartne številke je iz smeri od
recepcije prišla vest, da tek
movanja ne bo. Prvošolci ko
so prvič tekmovali so posko-
čili od veselja, ostali pa ni-
smo hoteli nasesti neverjetni
šali. Toda vse je kazalo, da
nekaj vendarle smrdi. Stopi-
la sem malo bližje in sledila
dogodkom.
Največje presenečenje
smo doživeli, ko so nam ho-
teli zaračunati 4 milijone
(40.000 ND) za progo, po ka-
teri smo hoteli tekmovati in
katero smo si nameravli po-
staviti sami. 4 milijone bi
morali plačati zato, da bi se
60 smučarjev med vratci
pognalo po 100 metrov dol-
gem pasu smučišča. Po dalj-
šem oklevanju in telefonira-
nju so bili uslužbenci na Ro-
gli pripravljeni znižati ceno
na milijon. Zakaj? Mar ni
vzdrževalnina proge že všte-
ta v visoko ceno smučarske
karte? Mar bi morali plačati
sneg in sonce, ki je sijalo?
Vse ostalo je bilo naše. In
nenazadnje, katera šola si bo
še sploh lahko privoščila
tekmovanje, če bodo začeli
obračunavati že sneg in son-
ce za tako visoke zneske?
Snega si v našem primeru
res nismo mogli prinesti s se-
boj!
In še nekaj o smučarskih
kartah. Pri Centru za mla-
dinski turizem v Celju so
nam povedali, da stane smu-
čarska karta 210 dinarjev, na
Rogli pa so nam zatrjevali,
da je karta brez enolončnice
230 dinarjev. Kakšna pa je
sploh povezava med smučar-
sko karto in enolončnico?
Kako vpliva cena ene na ce-
no druge ali obratno? Po
krajšem prerekanju nam je
uslužbenka iz recepcije na
Rogli (žal ne vem za njeno
ime) odgovorila, da nam bo
»na svojo roko« obračunala
karte po 207 dinarjev, s tem,
da mora tudi vodja plačati
karto, kljub temu, da mu gle-
de na število smučarjev pri-
padata dve brezplačni karti.
Ko smo tako brezmočno
obstali sredi zimsko turistič-
nega centra na Rogli. se je
naša mentorica vprašala:
»Kam naj sedaj z otroci?«
Vprašanje je namenila bolj
sebi kot drugim, pa ji je
uslužbenka iz recepcije ho-
tro odgovorila: »Ven jih na-
ženite, mi od njih tako nima-
mo nobene koristi!«
S polnimi glavami smo se
zapodili po smučiščih, zgolj
rekreativno, ker so nam v
hotelu zagrozili: »Ce si boste f
kjub temu postavili progo,
vam jo bomo, podrli!« In se- i
daj, ko smo že nekaj dni na
domačih tleh, ko smo že
uspešno izpeljali šolsko pr-
venstvo na Celjski koči, se
sprašujemo še marsikaj. Od
kdaj in od kod imajo na Ro-
gli pravico zahtevati plačilo
snega in sonca? Mar plačilo
omenjenih naravnih dobrin «
doleti vsakogar, ki želi na
Rogli organizirati tekmova-
nje ali, pa se da ob morebit-
nih vezah in zvezah temu
plačilu izogniti? Mar tudi
ostala slovenska smučišča
zahtevajo plačilo snega?
Kam nas vodijo takšna pota,
ko hočemo na takšen primer
kot je bil tale priti morda do
tistih sredstev, ki jih izgub-
ljamo na drugačen način in
po lastni krivdi? In končno
ali nismo mladi tisti, na kate-
rih danes gradimo, katere
učite kako moramo delati?
Sprašujemo se kdo nam
bo odgovoril, če so na Rogli
ravnali pravilno?
MATEJA ZALOŽNIK,
Celja
UREDNIŠTVO:
Zapisanim vprašanjem
celjskih usmerjenih gimna-
zijcev bi se lahko pridružili
v uredništvu še s kakšnimi.
Pa ne bomo, ker so že za-
stavljena vprašanja dovolj
in preveč. In ker se je Rogla
dolgo ter pametno borila za
svoj ugled, se ne zdi normal-
no, da ga tako poceni izgub-
lja. Na vsak način zahteva-
mo jasne odgovore od urav-
ljalcev tega smučišča!
VERA VEPLET-
KREFL
NAZARJE
zaposli tri šivilje.
Nudimo odlične delovne
pogoje, napredovanje, ter
visok OD
Od vas pa pričakujemo
stalnost, prakso, ter
kreativnost.
Nastop službe takoj ali po
dogovoru.
Ponudbe sprejemamo na
telefon: 831-955.
Lukavci
(Lukaufzen), dvor,
graščina
V ravnini, Lukavci 5, ob cesti
Gornja Radgona-Ormož Občina
Ljutomer.
Kraj se omenja kot Villa Lu-
kauz v Otokarjevem deželnoknež-
jem urbarju iz 1265-1267. Tedaj je
bil tu strelski dvorec, okoli 1290
pa sta bila tu že dva strelska zaj-
ma. Od tu izvira rod lukavških vi-
tezov: 1290 Herrand Payer, 1319
Henrik Payer zu Locauz. 1422 je
bil lastnik dvora Hans von Lo-
kaucz, ljutomerski gradnik. Nje-
gov sin Gašper je dobil v Lukav-
cih - Ix»cacz kot strelski fevd dvor
(gradič) in 17 in pol kmetij. 1440 in
1443 brata Wolfgang in Ahac (dvor
in devet kmetij), 1449 Jorg-Jurij
Schweinbeck. Ko so lukavški vi-
tezi izumrli, je cesar Friderik po-
delil njihov fevd Vitalu Dornerju
in 1492 Jorgu z Vivšnika; njegovi
dediči so ga posedovali še 1568.
Ali je ta fevd obsegal tudi dvor, ni
jasno, saj je bil večji del Lukavcev
1542 v posesti Schvveinbeckovih
dedičev. Njihov naslednik Gašper
grof Draškovič je 1648 odprodal
baronici Siguni Khevenhiiller šest
in pol kmetij s pomirjem in pravi-
co do desetine, vendar pa je bil
lukavški dvor 1632 v rokah Jurija
Stubicha iz Spilj, 1730-1791 pa v
rokah grofov Kacijanarjev, prav
tako iz Spilj (Spielfelda).
Graščina je, preden so jo v 19.
stol. prezidali, kazala stilne karak-
teristike 18. stoletja, torej so jo ne-
mara pozidali Kacijanarji na me-
stu nekdanjega dvora. Njeni poz-
nejši lastniki so bili baron Fleury,
Kiihrer pl. Reichsheim, do 1806
rodovina Csemosz, nazadnje go-
spa Jožefa pl.Petkovič, roj. Cse-
mosz. Od nje jo je kupil major
Franc Ks.Schenkel, ki jo je 1838
zapustil svojemu mladoletnemu
sinu Avgustu; njegovi dediči so jo
posedovali do zadnje vojne, zdaj
pa je v njih Dom oskrbovancev. V
času nemirov 1848 so graščino na-
padli okoliški kmetje, ki jih je
pregnalo šele vojaštvo. V njej je
bil tudi sedež okrožne gosposke za
šestnajst občin. Lokavški grb ima
srebrno čapljo na modrem polju z
zlato kačo v kljunu, okrog čaplje
pa rase trsje.
Graščina Lukavci je pravokot-
na, enonadstropna stavba z vzdig-
njenim pritličjem, z diagonalno
postavljenimi, plitkimi, pravokot-
nimi stolpiči na vogalih, ki ne pre-
segajo obsega vogalnih pomolov.
Na prednji strani se k zasnova pri-
slanja za nadstropje višji vhodni
stolpič kjer je bila prej v nadstrop-
ju kapela. Okenske odprtine na fa-
sadah so predelane, mlajše, iz časa
nastanka graščine pa je ohranjen
portal na vhodni fasadi v avli stol-
piča. Portal je polkrožen, zgodnje-
baročen, okrašen s profiliranima
kapiteloma in volutastim sklepni-
kom. Na začelju stavbe je novejši
prizidek. Oboki so se ohranili v
veži, v pritličju in veži nadstropja.
Stavbo, ki je nastala po 1700, ob-
daja park, nekdaj pa jo je obtekala
voda.
Limbuš (Lembach),
grad
Na strmem hribu nad istoimen-
skim naseljem pri Mariboru. Obči-
na Maribor.
V bližini Limbuša je bilo že v
prazgodovinski dobi utrjeno gra-
dišče, zato je bil kraj najbrž tudi v
srednjem veku že zgodaj naseljen.
Ko je grof Bernard Mariborski
1147 padel na križarskem pohodu
v Laodiceji, je štajerskemu krajiš-
niku Otokarju III. zapustil več vi-
tezov, med katerimi so bili tudi
Limbuški - di von Leuvenbach.
1189 se omenja kot priča prvi po
imenu znani limbuški ministerial
Leopold - Lupolt de Leumbach,
ki "je med leti 1193-1220 od šentpa-
velskega opata Ulrika kot njegov
fevdnik vas Kumen pri Lovrencu
v Puščavi in posestvo v bližini, tri
kmetije v Bistrici in 24 veder gor-
jiine v zameno za dve kmetiji v
"Kamilici in posestvo pri Sobru ob
Dravi. V tej listini se omenja kot
domino Liupoldo ministeriali
nostro de Levnbach. Isti Leopold
je na samostanski zemlji v Kamni-
ci samovoljno pozidal utrdbo, ki
pa jo je nato proti odškodnini
vrnil. Konrad Limbuški, očitno
prav tako srborit kot njegov pred-
hodnik, je oškodoval Žički samo-
stan, kar je skušala z delom svoje
dediščine poravnati njegova teta
Zofija Limbuška. 1259 sta brata
Rudolf in Henrik Limbuška daro-
vala studeniškemu samostanu
šest kmetij za svoji sestri Zofijo in
Elizabeto. Limbuški so imeli skro-
mno posest, zato pa številne otro-
ke, ki so si iskali kruha v tujih
službah. Srednjeveški viri jih po-
gosto omenjajo.
Grad Limbuš se prvič omenja
šele 1332 in še to samo posredno -
der Purchperch ze Levmvach in
isto leto še enkrat der Purperch ze
Lembach - grajski hrib. Grad pa
tedaj že ni bil več v posesti rodovi-
ne Limbuških. 1333 je gospa Lui-
za, vdova Brigka Mariborskega,
izročila Ulriku Walsee v zastavo
pol gradu Limbuš, ki ga je verjet-
no dobila za doto.
Limbuš, grad ob koncu 17. stoletja
k FEBRUAR 1983
mAW MDMM
NOVI TEDNIK - STRAN 15
frbovški otroci na smučanju pri Laščanih
Laško je teden dni gostilo malčke vrtca Kate Peinovič iz Vrbovca. Vsako leto prihajajo cicibani in
jionirji iz te občine na Šmohor, kjer se učijo smučarskih veščin in spoznavajo vrstnike, le letos jim jo je
iekoliko zagodel sneg. Poleti pa laški otroci gostujejo v njihovem počitniškem domu na Lošinju. Tako
;e tradicija ohranjanja vezi med dvema pobratenima občinama nadaljuje iz roda v rod, niti prijateljstva
pase pričnejo spletati že med najmlajšimi.	■ k-
Gasilci so razvrščeni v starost-
ne skupine: mlajši in starejši pio-
nirji ter mladinci; ti še ne sodelu-
jejo v akcijah. Ti tekmujejo na
raznih tekmovanjih in naši pio-
nirji so še vedno dosegali lepe
uspehe.
Potem so tu še člani, ki sodelu-
jejo v akcijah.
Ne smemo pa pozabiti že sta-
rejših gasilcev, ki v akcijah ne
sodelujejo več, ampak so častni
člani, pohvaljeni za preteklo
delo.
Ko je tovariš Rakun zaključil s
predavanjem, smo si pogledali
potek gašenja z vodo. Zraven je
še povedal, da če se vname olje,
ga ne smemo gasiti z vodo, am-
pak je takrat najbolj uporaben
pesek.
Tovariš nam je razdelil nalep-
ke, ter nas povabil v gasilsko
društvo.
TANJA BOLE, 7.r
OŠ bratov Lvvtonje
ŠMARTNO OB PAKI
Stara mama
STARA MAMA IMA PUJSKE.
KO PRIDE IZ HLEVA, DA NA
HODNIK VERIGE, KO PA GRE
SPET V HLEV, VZAME VERI-
GE. PUJSKOM DA HITRO
HRANE, STARI ATA PA SE
LEZI. POTEM SE ZBUDI, PA
GRE V HLEV.
MATEJA JEVSENAK, l.r
OŠ STRANICE
Pust
Nestrpno sem pričakoval pust-
il torek. Na podstrešju sem poi-
kal staro masko. Mamica mi je
iripravila obleko.
V šolo sem šel namaskiran.
»redstavljal sem Palčka. Tam
rno imeli rajanje. Plesali smo in
e veselili. V mraku sem se vrnil
lomov. Tako se je zame končal
lustni torek.
MITJA GRAJZL, 2.r
OŠ KOMPOLE
Ntoj dnevnik
PONEDELJEK: Danes sem
pastirica Na vrtu pasem koren-
ček, peteršilj, paradižnike in ku-
narico.
TOREK: Danes sem miličnik,
'smerjam mamice z otroškimi
ozički.
SREDA: Danes sem vremeno-
ovka Zapovedujem oblakom,
sj se do nedelje zberejo in nam
ožljejo sneg.
ČETRTEK: Danes sem kuhari-
a Kuham žabjo juho in zajčjo
rikuho.
PETEK: Danes sem mlekarica.
•olzem kokoši, petelina in pu-
ma.
SOBOTA: Danes sem čistilka.
fiam veliko vedro in majhno
letlo. Umivam strehe.
NEDELJA: Danes sem snežin-
a V zraku se pozibavam, razve-
!ljujem otroke in jim sedam na
Dske in kape.
BARBARA PACNIK, 2.b
OŠ VITANJE
Na lovu
[ •Med počitnicami me je očka
pabil s seboj na lov. Ker zelo
ada grem z njim v naravo, sem
j1'3 hitro pripravljena. Kot ve-
sva tudi tokrat vzela s seboj
'Slfka, jamarja Borija.
. ^ka pozna dosti jazbin in lisi-
n Odločil se je, da pojdeva ja-
r^it v Brezovec. Ko sva prišla z
*om v gozd, sva zagledala prvo
Očka jo je pokril s pra-
F°tjo. Potem sva šla naprej. Bo-
sva izpustila. Pridno je iskal.
Brezovcu sva imela smolo. Do-
a nisva nič. Potem sva se od-
tela v Crešnjevac. Tam, je bilo
'ko lukenj. Notri je bil jazbec,
daljevala sva pot po gozdu.
' 1 pa ni hotel preveč ubogati,
ij ka ie rekel, da bo Borija ustre-
f J37 Pa sem postala solzna, ker
^ Mislila, da res. Čeprav vem,
ne da Borija za noben de-
lčka je rekel, da bi, če bi bil
{(•t' v'dela vsaj stopinje lisice.
&st n'SVa imela sreče, sva se ža-
na vrnila domov.
pOLONCA SKOFLEK. 2. r
OS FRANKOLOVO
Poredni smo
V ŠOLI NISMO PRIDNI. TO-
VARISICA NAS OPOZARJA,
DA NE SMEMO HODITI PO
ZELENICI. PO ZELENICAH
SKACEMO. TOVARIŠICA JE
ŽALOSTNA. NA SESTANKU
VSE POVE IN SMO DOMA TE-
PENI.
MATEJA JEVŠENAK, l.r
OS STRANICE
Vesela maškarada
Zdravilišče Dobrna je letos že
drugič organiziralo veselo pusto-
vanje za otroke.
Rajanje se je pričelo ob dveh
popoldne na pustno nedeljo,
vendar smo bili neučakani in
smo se od doma odpravili že de-
belo uro prej. Toda nekateri so
bili še pred nami. Kmalu je bila
restavracija polna najrazličnejših
mask.
Za uvod v veselo praznovanje
smo zaplesali »Račke«. V odmo-
rih med plesom smo izvedli ne-
kaj šaljivih tekmovanj. V eni
skupini tekmovalcev sem bila tu-
di jaz. Na mizi so bili štirje krož-
niki, na njih pa rezina torte z de-
belo plastjo smetane. Roke smo
dali na hrbet in na znak začeli
jesti. Z rokami si nismo smeli po-
magati. Spremljalo nas je navdu-
šeno ploskanje in smeh. Torto
sem pojedla druga, prijateljica
Lučka pa tretja.
Ze dolgo se nisem tako prijet-
no zabavala, zato mi bo letošnja
pustna nedelja ostala dolgo v
spominu.
. - MARTA NIKOLIC
Novinarski krožek
OŠ DOBRNA
V gasilskem domu
Obiskali smo gasilski dom,
kjer smo spoznali delo in organi-
zacijo gasilcev.
Najprej nam je tovariš Rakun
predstavil delo v akcijah. Omenil
je požare, ki so najpogostejši in
povzročijo največ škode. Njiho-
vo delo pri tem je, da v najkraj-
šem času pogasijo požar in sproti
rešijo najprej ljudi in prizadete
stavbe, zatem pa živino in še
razne vrednostne predmete, ki so
v požaru dosegljivi.
Opozoril je, da so požarov naj-
več krivi otroci in pa, da nekateri
ljudje zanetijo požare nameno-
ma. Izvedeli smo tudi, kako naj
obvestimo najbližje gasilsko
društvo in pa, kakšen je znak si-
rene za požar. Gasilskemu avto-
mobilu, ki ima vključeno sireno
in mu utripata modri lučki, se
moramo umakniti. • •
Opisal nam je nekaj gasilnih
aparatov ter pokazal zaščitno
obleko, s katero gre človek lahko
za nekaj minut reševat v ogenj.
Zajčja
Sem poskočen,
uren zajček mlad.
Pasem se
na travi rad.
Kadar lovca ni,
me zajčja družba
veseli.
Ko pa lovec dela
pok, pok, pok,
uren je moj
zajčji skok.
- DOROTEJA BRECKO, 3.r
OS STRANICE
- Ilustrirala: N. K.
Tokrat boste poiskali razlike na dveh sličicah. Osem jih je. Ce boste našli vse, jih na eni od
sličic obkrožite, nalepite na.dopisnico in pošljite na naslov: NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a,
63000 CELJE do torka, 1. marca 1983. Seveda morate pripisati svoj naslov, razred in šolo. ki jo
obiskujete. Nagrada AERA čaka na enega med reševalci.
V prejšnji številki ste reševali križanko, ki vam menda ni delala težav. Pravilno rešitev je
poslala tudi Magdica Kač, Ločica 90, Polzela, ki ji je žreb namenil nagrado.
Pokrajinski muzej
Pokrajinski muzej je odprt vsak dan razen ob ponedeljkih od
9. do 12 ure, ob sredah tudi popoldan od 14. do 16. ure.
Obiskovalci si lahko ogledajo stalno razstavno zbirko in rimski
lapidarij. V Pokrajinskem muzeju pa je odprta razstava Lov in
divjad na podobah celjskega muzeja. Razstava je odprta v
času, ko si lahko ogledate stalne muzejske zbirke do 1. maja.
IVIuzej revolucije
Muzej revolucije je odprt vsak dan od 9. do 12. ure, ob sredah
tudi v popoldanskem času od 14. do 17. ure, ob ponedeljkih pa
je muzej za obiskovalce zaprt. Ogledate si lahko stalno muzej-,
sko zbirko.
V	spodnjih prostorih Muzeja revolucije pa so občasno odprte
razstave različnih ustvarjalcev.
Knjižnica Edvarda Kardelja
Knjižnica Edvarda Kardelja je pripravila v okviru praznova-
nja slovenskega kulturnega praznika in ob obletnici rojstva
Edvarda Kardelja razstavo o življenju in delu Prežihovega
Voranca od 1893 do 1950. leta. Sočasno pa se v avlah knjižnice
predstavlja s svojimi deli likovnih Stane Petrovič, član društva
likovnih amaterjev iz Celja.
Kino Vojnik
V	kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo, 27.
februarja ob 17. in 19.30 uri švedski film Ljubezenski trikotnik.
Kulturni dom Vojnik
V	dvorani kulturnega doma v Vojniku pripravlja v soboto,
26. februarja Turistično društvo iz Vojnika podelitev priznanj
za najlepše cvetje in okolje. Ob tem so pripravili kulturni
program, na katerem bodo sodelovali učenci Glasbene šole iz
Celja in člani kulturnega društva iz Vojnika, za zaključek pa
bodo predvajali film s turistično tematiko.
Likovni salon Ceije
V	Likovnem salonu v Celju je bila včeraj ob 18. uri otvoritev
razstave .umetniške fotografije Viktorja Macarola. Razstavo v
Celju je posredoval Razstavni salon Rotovž iz Maribora, odprta
pa bo do 12. marca.
Narodni dom Celje
V	dvorani Narodnega doma v Celju bo danes ob 19. uri
koncert Pihalnega orkestra ZPD France Prešeren iz Celja.
Gost na koncertu bo operni pevec ljubljanske opere Ladko
Korošec.
Razstavni salon Rogaška Slatina
Delavska univerza Rogaška Slatina je pripravila v sodelova-
nju z Občinsko kulturno skupnostjo Šmarje in Turističnim
društvom iz Rogaške Slatine razstavo likovnih del avtorjev
Jožeta Horvata-Jakija in Gorana Horvata. Razstava je odprta v
Razstavnem salonu v Rogaški Slatini in si jo lahko ogledate do
konca februarja.
Knjižnica Titovo Velenje
V	knjižnici v Titovem Velenju bo v petek, torej jutri ob 19.
uri Prleški večer, na katerem bodo predstavili knjigo Manka
Golarja Verženci. Ob predstavitvi knjige bosta navzoča tudi
avtor in ilustrator Božo Kos. V kulturnem programu večera pa
bodo nastopili člani kulturno umetniškega društva Veržej.
VVelchselbergov dvorec Laško
V	razstavnem prostoru Weichselbergovega dvorca v Laškem
bo jutri, v petek otvoritev razstave likovnih del slikarke Jelke
Reichmann. Razstava bo odprta do 4. marca.
Kinematografi v Celju
Union od 28. februarja dalje na dveh predstavah francoska
komedija - Gadje na dopustu in na eni predstavi švedska
ljubezenska drama - Ljubezenski trikotnik.
Mali Union od 28. februarja ameriška drama - Rocky.
Metropol od 24. febr. do 3. marca na dveh predstavah ameri-
ški pustolovski film - Peklenski angeli in na eni predstavi
zahodnonemški erotični film - Dekleta gredo v Miinchen.
Metropol - matineja 26. febr. ameriška komedija - Pasji
sinovi.
Dom od 24. do 27. februarja ha eni predstavi slovenski
mladinski film - Dolina miru in na dveh predstavah hongkon-
ški film - Pogodba. Od 28. februarja dalje ameriška komedija -
Pasji sinovi.
Slovensko ljudsko gledališče Celje
Četrtek, 24. febr. ob 12. dr. Alenka Goljavšček SREČANJE
NA OSO J AH. Abonma Pedagoški šolski center
Ponedeljek, 28. febr. ob 9. Peter Shaffer AMADEUS. Zaklju-
čena predstava za ŠC za Trgovinsko dejavnost Celje.
Sreda, 2. marca ob 11., 12.15 in 15. Milan Dekleva: ZGODBA
O MAGNETNEM DEČKU. Gostovanje v Trbovljah.
Sreda, 2. marca ob 19.30 Dominik Smole ANTIGDNA. Izven.
Gostovanje MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJAN-
SKEGA.
Kino Šmarje
V	kinodvorani, v Šmarju bodo predvajali v naslednjih dneh:
Četrtek, 24. 2. ob 19. nemška vojna komedija - Lili Marlen.
Petek, 25. 2. ob 19. ameriški vestem - Ulice brez zakona.
Sobota, 26. 2. ob 19. hongkonški akcijski film - Veličastni.
. Nedelja, 27. 2. ob 18. ameriški film - Ta čudoviti svet divjine.
»Antigona« v Celju
V	sredo, 2. marca ob 19.30 uri bo v Slovenskem ljudskem
gledališču v Celju gostovalo Mestno gledališče ljubljansko z
uprizoritvijo »Antigone« Dominika Smoleta. Delo. ki sodi v
sam vrh slovenske dramske ustvarjalnosti - napisano pred 23.
leti - je zrežiral Franci Križaj. Nastopili bodo Tone Kuntner.
Zlatko Šugman. Jožica Avbljeva in drugi.
16. STRAN - NOVI TEDNIK

24. FEBRUAR Ig
Dobro zastavljeno
delo pri
Rokometnem
klubu Aero
Za 6. sejo zbora članov
Rokometnega kluba Aero
Celje bi lahko rekli, da je
bila prelomnica v doseda-
njem delovanju. Bila je kri-
tična do vsega opravljene-
ga in neopravljenega dela
ter vztrajna pri tem, da se
dobro zastavljeni program
za letošnje leto ob vestnem
delu vseh članov predsed-
stva, izvršnega odbora in
komisij popolnoma izpelje.
Doslej je zlasti v organiza-
cijskem delu bilo preveč
šibkih točk, do teh pa je
prišlo tudi zaradi tega, ker
so mnogi izvoljeni člani bili
povsem neaktivni ter je ta-
ko zahtevno in obsežno de-
lo slonelo samo na nekaj
posameznikih, ki pa vsega
niso zmogli.
Dopolnili so vse samo-
upravne akte, sprejeli pro-
gram dela in finančni načrt
za letošnje obdobje ter
opravili nekatere kadrov-
ske spremembe oziroma
dopolnitve. Predsednik bo
tudi v prihodnje Mile Zu-
pančič, kandidat za pred-
sednika Izvršnega odbora
pa je Franc Erjavec.
TV
Rogaška ne pozna poraza
Oslabljena Metka Izgubila s Pomurjem
Med najatraktivnejšimi
športi na celjskem območju
je trenutno vsekakor košar-
ka, saj domala deset ekip
nastopa od II. zvezne do naj-
nižjih republiških lig. Uspe-
hi so različni, najbolj pa
moti, da nekatere ekipe
kljub močnemu vodstvu in
dobri poziciji vseeno pre-
močno nihajo iz tekme v
tekmo.
Košarkarji Libele so v 16.
kolu II. zvezne lige gostovali
v Ljubljani in doživeli poraz
proti zadnjeuvrščeni Ježici
po podaljšku 102:98. To je
njihov tretji poraz v sicer
bleščečem sprehodu skozi to
ligo. In prav zaradi tega si
kljub raznim neugodnostim,
ki jih pestijo v zadnjem času,
kaj takšnega ne bi smeli pri-
voščiti. Zaradi lastnega in
celjskega ugleda, namreč.
Najboljša strelca sta bila
Gole 25 in Kafedžič 20. V pri-
hodnjem kolu bodo Celjani
igrali doma proti Zaprudju,
ki je osmo.
V ženski republiški ligi
nič novega. Rogaška nada-
ljuje svoj neusmiljen pohod
proti prvemu mestu. Štiri-
najst kol - štirinajst zmag.
Zadnja na Jesenicah proti
istoimenski ekipi, ki je bila
dovolj močna samo v delu
prvega polčasa, nakar je za-
čel mleti rogaški stroj! Če-
prav si je večina igralk Roga-
ške že v prvem polčasu na-
brala po štiri osebne napake,
zaradi bolezni pa ni nastopi-
la Pešičeva ter je igrala z vro-
čino Cuježeva, so dosegle
prepričljivo zmago 93:56.
Dobro je, da Rogaška nima
samo pet enakovrednih
igralk, temveč nekaj več. To-
krat so v II. polčasu odlično
zaigrale sicer »rezervne«
igralke, svoj delež pa je do-
dala odlična Cuježeva, ki je
ves drugi polčas igrala s štiri-
mi osebnimi napakami in
dala še 17 košev! Sploh so
vse strelke razen ene bile po
danih koših v razponu 10 do
18 (Mlakar). Metka je po pri-
čakovanju, vendar nekoliko
previsoko izgubila v Murski
Soboti proti Pomurju 88:53,
Comet pa je dobil srečanje v
Litiji 64:57. Vodi Rogaška, 4.
je Comet in 5. Metka. 15. ko-
lo: COMET - Novo mesto,
METKA - Kladivar in Slo-
van - ROGAŠKA.
V	moški republiški ligi je
Kovinar visoko izgubil proti
vodečerhu Heliosu 114:87
(najboljši strelec Djuričič
29), Comet pa je srečanje z
Novolesom odigral v torek v
Novem mestu. Comet je če-
trti, Kovinar sedmi. 12. kolo:
COMET - Zagorje m KOVI-
NAR - Cerknica.
V	II. republiški ligi -
vzhod je KK Garant odigral
prvo srečanje v novi telova-
dnici na Polzeli in izgubil
pred okoli 200 gledalci z Zla-
torogom iz Laškega 75 74.
TONE VRABL
Velik uspeh celjskega plavalca
Jožefa Tanka
Svetovna federacija za plavalne maratone je izda]«
listo najuspešnejših tekmovalcev v lanskem letu v pla.
valnih maratonih. Točke je dobilo devetnajst plavalcev
iz ZDA, Argentine, Kanade, Egipta, Mehike in Italije tet
Jugoslavije, ki jo je kot edini predstavljal in častno
zastopal Jože Tanko, član Plavalnega kluba Neptun Ce.
Ije.
Med devetnajstimi plavalci, ki so bili uspešni celo na
olimpijskih igrah z osvajanjem medalj (npr. Asmuth,
Northway itd.) je pristal na odličnem dvanajstem mestu.
Zbral je 357 točk. Ta uspeh je toliko večji, če ga ilustriramo
z naslednjimi podatki: Jože praktično plava sam, nima
trenerja in spremljevalca ali zdravnika, živi skratka pov.
sem poprečno plavalno življenje, kar pa seveda ne velja za
vse ostale, ki imajo okoli sebe cel organizacijski štab. Jož?
dosega te uspehe s srcem in entuziazmom, zadnji rezultati
pa so takšni, kot jih ni doseglo veliko celjskih športnikov,
pa čeprav gre »samo« za plavalni maraton v umazanih
rekah in razburkanem morju. Med ženskami je bila lani
najboljša Joke Van Staveren (Nizozemska), med moškimi
pa Paul Asmuth, ki je z Jožetom tudi sicer velik prijatelj.
TV
Prekinjeno hokejsko srečanje
Vse kaže, da bo odločitev
o tretjem mestu v letošnjem
hokejskem prvenstvu Jugo-
slavije padla za zeleno mizo
v Zagrebu. Tam je namreč
tudi tekmovalna komisija,
ki pa je letos močno naklo-
njena svojemu prvoligašu.
Vsega tega pa ne bi bilo
treba, če bi se celjski brani-
lec Grabler nekoliko zadržal
v srečanju proti Medvešča-
ku, ki je bilo v soboto v Za-
grebu prekinjeno v 31. minu-
ti in 12 sekundi. Rezultat na
semaforju je bil 2:1 za Celja-
ne, ki so začetno vodstvo
Medveščaka preko Filipovi-
ča izenačili in v začetku dru-
ge tretjine povedli preko
Lepše.
Precej neodločen in pri-
stranski sodnik Grepelj iz Ši-
ška je vso tekmo močno kaz-
noval celjske branilce. Stal-
no so bili na kazenski klopi.
Tako je bilo tudi v 31. minu-
ti. Grablerja je sodnik naj-
prej ižključil za dve minuti.
Le-ta ga je vprašal zakaj in že
je dobil še dodatnih deset
minut disciplinske kazni. To
pa je bilo preveč za Grabler-
ja, ki je udaril sodnika, da je
padel na led in obležal. Sle-
dila je kazen izključitve in
srečanje se je nadaljevalo.
Toda sodnik je po osmih se-
kundah igre znova padel v
nezavest in srečanje je bilo
prekinjeno zaradi slabo
sodnika.
V pravilih piše, da se
takšnem primeru sreča
nadaljuje in da pomočni
sodita srečanje do konca,
so Celjani tudi zahtevali,!
da domačini so ostali v s
čilnicah.
Mladi celjski igralec Gr
bler je velik talent, toda sv
talent v zadnjem času v
bolj in bolj izkazuje na i
pravilen način. Na tekmah
grob, nešporten in nekonti
liran. Takšna igra ga je p
vedla tudi to tega, da je n
pravil v Zagrebu medved
uslugo svojim soigralca
Gotovo bo sledila vsaj en
letna pi^poved igranja, kil
verjetno močno ohladi
»vročo« kri celjskemu hofa
jistu. Potem bo njegov p
mer obravnavala tudi p
stoj na komisija pri HI
Cinkarna in ga tudi primi
no kaznovala. Celjski hokf
sti so prvenstvo sklenili vi
raj z zadnjo tekmo proti,
senicam.
J. KUZN
Za uvod poraz
Ke ;ljači Celja so slabo štartali
v rei ubliškem kegljaškem pr-
venstvu. V Celju so izgubili v 1.
kolu proti Cardi iz Murske Sobo-
te za 76 kegljev. Končni rezultat
Celje 5201, Carda 5277.
V	celjskem moštvu so razoča-
rali vsi razen Ivana Srota, ki je
dosegel 896 kegljev. Ostali so
močno zaostali, kar potrjujejo tu-
di rezultati: Tisovec 859, Kom-
pan 855, Sivka 872, Nareks 859 in
Urh 860. Tehnični vodja ekipe
Jože Lubej je takole ocenil na-
stop: »Kvalifikacije so pustile
sledove. Po uspehu na njih so se
fantje, precej utrujeni, prehitro
sprostili. In Carda je ekipa, ki zna
presenetiti. Že lani nas je prema-
gala v Celju.«
V	drugem kolu bodo Celjani
nastopili v Kranju proti Triglavu
z moško in žensko ekipo. Slednja
je zaostalo tekmo proti Kamniku
odigrala v torek.
J. KUZMA
Opekarna
neodločeno s
Kovinotehno
V 4. kolu zaključnega dela ob-
činske hokejske lige, ki jo igrajo
štiri moštva vsako nedeljo popol-
dne v Mestnem parku je prišlo
skoraj do presenečenja, saj je ve-
dno boljša Kovinotehna po zad-
njih zaporednih zmagah igrala le
neodločeno z Opekarno 5:5.
Strelci za Kovinotehno Kerkoš
in Dobovičnik po 2 ter Škrubej 1,
za Opekarno pa Samec in A. Pan-
gerl po 2 ter Z.Pangerl 1. Vodi
Kovinotehna s 7. točkami (gol
razlika 28 proti 17), sledijo Ope-
karna 5 (21:13), Zlatarna 4(27:14)
in EMO nič točk (11:38). Najbolj-
ši strelci: Ograjenšek (Zlatarna)
13, Smrkol (EMO) in Dobovičnik
(Kovinotehna) po 9 itd. Prihodnji
srečanji bosta v nedeljo, 27. fe-
bruarja na drsališču v Mestnem
parku ob 16,30 med Kovinotehno
in Emo ter ob 17,30 med Opekar-
no in Zlatarno.
Smučarji v
Senožetah pri
Rimskih Toplicah
Nastopili so na odprtem prven-
stvu Rimskih Toplic v slalomu.
V različnih kategorijah je nasto-
pilo 35 tekmovalcev, žal pa vsi
'niso zmogli proge, ki je bila do-
bro pripravljena, vendar strma in
zahtevna. Med člani je zmagal
Jure Celesnik iz Celja pred Jane-
zom Stopinškom in Ljubom Sto-
parjem, oba Rimske Toplice.
Med članicami je bila najboljša
Jasna Vehčič pred Ireno Fliz,
obe Rim. Toplice. V konkurenci
pionirjev je zmagal Damjan Sto-
par (Rim. Toplice), medtem ko
proge ni izvozila nobena prijav-
ljena pionirka.
SAMO LAH
Dvigalci uteži
startajo v republiški
ligi
Člani sekcije za dviganje uteži
pri TVD Partizan Celje mesto se
bodo v Soboto v 1. kolu srečali
doma z močno ekipo ljubljanske
Olimpije, za katero bo nastopil
tudi novi član, Franjo Molnar,
bivši član Celja. Srečanje 1. kola
bo v soboto, 26. februarja ob 17.
uri v telovadnici Pedagoškega
šolskega cnetra. V letošnjem tek-
movanju bo za vsako ekipo na-
stopilo po osem tekmovalcev, za
končno uvrstitev pa jih bodo
upoštevali sedem s tem, da bodo
od dvignjene teže odšteli prvič
dvojno težo tekmovalca, ki je re-
zultat postavil. Celjani bodo na-
stopili pomlajeni, vendar vseeno
računajo z uglednim nasprotni-
kom na ugoden rezultat.
JOŽE URANKAR
Zlata puščica Viliju
Dečmanu
Na strelišču v Žalcu in v orga-
nizaciji tamkajšnje strelske dru-
žine je bilo zaključno regijsko
tekmovanje z zračno puško za
»zlato puščico«, kjer je nastopilo
40 najboljših strelcev s predho-
dnih občinskih tekmovanj v la-
ški, žalski in celjski občini. Zma-
gal je veteran Vili Dečman (Kovi-
nar Store) z odličnim rezultatom
in osebnim rekordom 559 kro-
gov, sledijo pa: Ervin Seršen 557,
Jože Jeram 556, Barbara Jager
(vsi Celje) 547, Branko Malec
(Kovinar Štore) 547, Rudi Kotnik
(SD Žalec) 545, Marjan Dobovič-
nik (Celje) 542, Franc Kotnik (Ža-
lec) 542, Tone Jager (Celje) 542,
Damjan Pader (SD »Dušan Pože-
nel« Rečica pri Laškem) 540,
Alenka Jager (Celje) 540, Mladen
Melanšek (Žalec) 540, Marjan Ko-
čevar (Kovinar Štore) 540 in Fri-
derik Rezar (Kovinar Štore) 537
krogov. Vsi omenjeni strelci so
izpolnili normo za nastop na re-
publiškem prvenstvu za lovoriko
»zlata puščica«.
DRAGO GREŠAK
Helena Lavrinc
republiška prvakinja
V Kranju je bilo republiško pr-
venstvo v streljanju s standardno
zračno puško in pištolo, kjer so
med drugimi s širšega celjskega
območja nastopili tudi laški
strelci. Velik uspeh je dosegla
Helena Lavrinc, članica SD
D. Poženel Rečica pri Laškem, ki
je zmagala med mladinkami v
streljanju z zračno pištolo 334
krogov in tako postala republi-
ška prvakinja. Lep uspeh je do-
segel tudi Andrej Brunšek, član
SD Stane Rozman iz Laškega, ki
je med člani nastreTjal 557 kro-
gov krogov in se s tem rezulta-
tom uvrstil na državno prven-
stvo, ki bo v Samoborju. S celj-
skega območja so lep uspeh do-
segle še strelke SD Mrož iz Tito-
vega Velenja, ki so bile najboljše
med članicami tudi z novim re-
publiškim rekordom.
V.L.
Mladi celjski
smučarji na Vrheh
Tam je SK Toper Celje pripra-
vil in izvedel tekmovanje vzho-
dne slovenske regije (predstavni-
ki celjskega, zasavskega, koro-
škega in mariborskega predela) v
veleslalomu za cicibane in cici-
banke. Nastopilo je 180 tekmo-
valcev. Med cicibankami je zma-
gala Andreja Rakuša (Branik Ma-
ribor), med cicibani pa so bili
najboljši Miran Rauter, Matej
Košič (4) oba iz Titovega Velenja
in Gregor (5) iz SK Toper Celje.
Starejši in mlajši mladinci iste-
ga kluba so nastopili tudi na dr-
žavnem prvenstvu v smuku na
Pohorju. Med starejšimi mladin-
ci je bil Janko Cesar ml. peti in
med mlajšimi Matjaž Marguč
osmi.
JANKO CESAR
Turni smuk
Mrzlica-Zahom
privabil 86
smučarjev
Turni smuk iz Mrzlice v Za-
hom je po več letih zaživel pred
tremi, lansko zimo ga zaradi po-
manjkanja snega ni bilo, letos pa
so ga organizatorji TVD Partizan
Griže in Planinskega društva Za-
bukovica končno le uspeli izpe-
ljati. Vreme je bilo lepo, progo so
organizatorji dobro pripravili, ta-
ko da je do cilja privozilo vseh 86
nastopajočih in med njimi ni bilo
nobenega poškodovanega. Naj-
starejši udeležene II. turnega
smuka Mrzlica-Zahom je bil 58
letni Karel Lemenšek. Zmago-
valci: v kategoriji do 20 let Dušan
Štampar, do 30 let Dušan Cret-
nik, do 40 let Toni Kitek (vsi že
tudi letos zmagovalci turnega
smuka Šmohor-Liboje!!!), nad
40 let Branko Hriberšek in v
enotni kategoriji žensk Bojana
Hriberšek. Organizator pričaku-
je, da bo, na tem prijetnem tek-
movanju tudi prihodnje leto še
več udeležencev, kot jih je bilo
na prvem in letošnjem drugem
turnem smuku.
TV
Prislan 5,5, Štucl 5
točk
V	5. in 6. kolu je bilo odigranih
nekaj zelo pomembnih srečanj
letošnjega prvenstva celjske re-
gije v šahu. Lesjak je presenetil
Mikca in zmagal, toda izgubil je
prekinjeno igro proti vodečemu
Prislanu, ki vodi za pol točke
pred Štuclom. Oba sta še nepora-
žena. V zadnjih dveh kolih se je
močno popravil Crepan, ki je
osvojil dve točki. Stanje na le-
stvici po 6. kolu:
Prislan 5,5, Štucl 5, Crepan 4.
Lesjak 3,5, Mikac in Toromano-
vič 3, Bogadi 2,5 (1), Brdnik 2(2),
Obrul 2(1), Zalokar 1,5, Plahuta 1
in Matko brez točk.
EMO in Libela
Pričelo se je tudi sindikalno ša-
hovsko prvenstvo na katerem so-
delujejo v treh skupinah šahisti
24 delovnih organizacij. Po dveh
kolih je v prvi skupini v vodstvu
EMO s 6. točkami, pred Kovino-
tehno 5 in Žično 4,5. V tej skupi-
ni je presenetila ekipa Aera, ki je
premagala Ingrad 3:1.
V	drugi skupini je najboljša Li-
bela, zbrala je 6 točk, ŠKIMC iz
Štor ima 5,5, Sodišče 3,5. V tretji
ligi pa vodijo šahisti Železnice.
Veleslalom v
Rogaški Slatini
Po daljšem času so marljivi or-
ganizatorji pri Partizanu Roga-
ška Slatina, njihova sekcija za
smučanje, izvedli tekmovanje v
veleslalomu. Na tem odprtem pr-
venstvu, ki je bilo naTrneku nad
Rogaško Slatino, so sodelovali
vsi najboljši smučarji tega kraja.
Pri članih je zmagal Kužner, pri
mladincih Anderlič in pri pionir-
jih Furjan. Najboljša članica je
bila Korbarjeva in najboljša pio-
nirka Berčkova. Vsi najboljši so
prejeli lepe kristalne pokale.
J. K.
Vivod izžrebal
nagrajence
V 37. šahovski nagradni igri
je nagrade prispeval kolektiv
Zlatarne iz Celja. Ponovno
smo dobili veliko odgovorov,
kar 135! Izmed njih je tri »sreč-
neže« izžrebal Branko Vivod,
nekoč odlični skakalec v viši-
no, republiški in državni
prvak, državni reprezentant
itd., prej zaposlen v rudniku,
zdaj pa v Zlatarni.
1.	nagrada: DARKO SIVKA,
Podčetrtek N. B. Podčetrtek,
<33254,
2.	nagrada: MILKA MULEJ,
Tkalska 3, Celje, 63000 in
3.	nagrada: JANEZ NE-
DELJKOVIC, Pivovarniška 2,
Laško, 63270.
Štiri medalje za Cinkarno
Celjski umetnostni drsalci so osvojili štiri medalje na repu
škem članskem in mladinskem prvenstvu.
Med članicami je zmagala Metka Hladin pred klubsko ki
gico Matejo Aubreht, ki je prvič nastopila med članicami. (
skupaj tvorita vrh slovenskega ženskega kvalitetnega umetn
nega drsanja. Med člani je ponovno osvojil naslov Matej P
gerl, ki ni imel resnega nasprotnika v predstavnikih Ljublja
Zanimivo je bilo med mladinkami, kjer smo pričakovali ne
liko več. Zmagala je Mordejeva iz Ljubljane, toda celjski teki
valki Lea Vodušek, ki je bila tretja in Mateja Grenko na četrt
mestu bi lahko dosegli vsaj eno mesto več. Toda spodrslaj
opravili svoje. Lea je bila najboljša v obveznem programu,
teja pa v prostem.	j KU52
Trener iz Ljubljane
Kljub visokemu snegu pri NK Kladivar te dni že vadiji
novo sezono. Prvo moštvo vodi novi trener Dragan Rogič, s
trener Olimpije. Toda po medsebojnem dobrem odnosi
Ljubljančani posodili za spomladanski del prvenstva svo!
trenerja celjskim nogometašem. Ob njem je pomožni in d
trener Ivan Bauman. Treningi so resni in udeležba primeru
Mladinsko moštvo vodi pri NK Kladivar Nežmah, ka<
Kvartič in pionirje Milovanovič. Tako sestavljen strokovni
kluba bo prinesel vsekakor uspeh in končno povratek I
ekipe v I. republiško ligo.
SAHOVSKA NAGRADNA IGRA 31
Za razvoj šahovske igre v Rogaški Slatini so spodž
imenovani šahisti veliko storili. Eden izmed njih p!
je ogromno prispeval tudi za razvoj šaha v CeljL
Kdo izmed trojke?
Mile Jovičič prof. Jože Graše
Maks Djurkovič
Pravilni odgovor obkrožite, kupon izrežite in
lepljen na dopisnico pošljite v naše uredništvi
najkasneje do 10. marca. Tokrat bo nagrade pf
speva/ delovni kolektiv STEKLARNE »BORIS Ki
DRIČ« v Rogaški Slatini.
gft. FEBRUAR 1983
MM-BilM
......III HI III11 II lil IH—!■■>—I—■■! II ■■—■■—MM III 111 IIIII
NOVI TEDNIK - STRAN 17
0 Miličniki so prijeli 11-
letnega fantiča J.B., ki je že
zašel na kriva pota. Prejšnji
teden si je zaželel spremem-
be in je pobegnil iz vzgojnega
zavoda v Veržeju. Takoj ko je
prišel v Celje, se je lotil žepar-
skih podvigov in dokazal je,
da je še vedno v ,stari formi'
Uspešno je izvedel štiri žepne
tatvine in pospravil za več
kot 10.000 dinarjev plena, za-
praviti pa jih ni več utegnil.
•	V Hifeju ,Han' je že po-
poldan -razgrajal Dragomir P
Ker je bil tudi vinjen, so mu
miličniki svetovali, da se od-
pravi domov in si odpočije.
Dragomirju njihpv nasvet ni
bil všeč, zato se je z možmi
postave srečal že čez eno uro,
leo je razgrajal v hotelu Evro-
pa Tokrat so bili možje v uni-
formah bolj strogi in Drago-
mir je moral prenočiti na po-
staji milice.
•	V blagovnici Teko sta se
srečala znanca, ki sta imela
verjetno še stare, neporavna-
ne račune. Najprej sta se
mrko gledala, nato zmerjala,
nazadnje pa je Branko D. za-
čel s pretepom, preden so ju
razdvojili, sta razbila še šipo
v trgovini.
•	Žarko K. se je zvečer
sprehajal po Kukovičevi uli-
ci, ko mu je nasproti prišla
neka ženska. Odpel si je hla-
če in ji hotel nekaj pokazati.
Ženska ni pokazala nobene
radovednosti za Žarkovo
one, ampak je začela bežati.
Žarko pa je z odprto zadrgo
tekel za njo.
•	Tudi zadnji športni ples
v dvorani Golovec ni minil
brez intervencij miličnikov.
Najprej so morali posredova-
ti nekaj po polnoči, ko sta se
spoprijela Davor Z. in Marjan
O. in med ruvanjem razbila
fcipo na}vhodnih vratih. Dru-
gič so prišli miličniki v dvo-
rano ob peti uri zjutraj, ko
skupina preveč vztrajnih go-
stov še vedno ni hotela do-
mov v tople postelje, g g
Na zatožno klop za grabež,
ponarejanja listin in darila
Pred sodniki se bo moral
zagovarjati 40-letni Franc
Cakš iz Vojnika, ki mu celj-
ski javni tožilec očita, da je
kot poslovodja Dinosove
poslovne enote v Celju lani
in leto poprej neupravičeno
sprejemal darila, ponarejal
poslovne listine in izvršil
grabež v zvezi s poneverbo.
V obtožnici je zapisano, da
je Cakš sprejel od Božidarja
Mitroviča iz Smedereva de-
setkrat po 10.000 dinarjev.
Za ta denar je Mitrovič dobil
prednost pri nakupu odpa-
dnih surovin, večinoma
električnih kablov, ki jih je
potem predelal in preprodal
v Srbiji.
Mitrovič je v Celju kupil
vse skupaj približno 120 ton
odpadnih surovin, pri šestih
nakupih pa je Cakš v račune
napisal manjše količine, kot
pa jih je Mitrovič dejansko
odpeljal iz Dinosa. Razliko je
spravil v žep Cakš in na ta
način oškodoval delovno or-
ganizacijo za 183.190,50 di-
narjev.
Tožilec Cakša prav tako
bremeni za pet ponarejanj
poslovnih listin. Mitrovič je
namreč surovine kupoval
večinoma popoldan, ko je
Cakš kot poslovodja nado-
mestoval računovodjo. Tako
je v petih primerih sam napi-
sal v račune manjše količine
in manjše zneske, enkrat pa
je dal napačne podatke raču-
novodji.
Cakš zanika kazniva deja-
nja, ki mu jih očita tožilec,
medtem ko je Mitrovič priz-
nal, da mu je sprva dajal ob
nakupih po 10.000 dinarjev,
medtem ko kasneje Cakš teh
daril ni zahteval več. Prav ta-
ko je Mitrovič priznal, da je
enkrat videl, kako je čakš na-
pisal na račun, da je kupil 20
ton surovin, čeprav jih je v
resnici odpeljal 32 ton.
Sicer pa so preiskovalci
primerjali količine, napisane
na računih in tiste iz železni-
ških tovornih listin (Mitrovič
je namreč blago vozil v Sme-
derevo po železnici) in ugo-
tovili razliko oziroma izkupi-
ček, ki ga je spravil v žep
Cakš.
Tožilec je Mitroviča obtožil
za kaznivi dejanji neupravi-
čenega dajanja daril in za po-
moč pri storitvi kaznivega
dejanja poneverbe. O vseh
nepravilnostih v celjski po-
slovalnici pa je Javno tožil-
stvo obvestilo delavski svet
Dinosa v Ljubljani. Tožilec
je predlagal tudi uvedbo dis-
ciplinskega postopka proti
Cakšu in začasno razporedi-
tev na drugo delovno mesto.
Sicer pa je Cakš še v enem
kazenskem postopku, prav
tako zaradi nepravilnega po-
slovanja v celjski poslovni
enoti.
S. ŠROT
Vlamljala sta na črpalkah
Celjski javni tožilec je ob-
tožil 32-letnega Mateja Ba-
bica, kovinostrugarja iz Za-
greba za nadaljevano kazni-
vo dejanje velike tatvine.
Babic naj bi lani v avgustu
skupaj s Stjepanom Skali-
čem vlomil v dve bencinski
črpalki in odnesel za več
kot 700.000 dinarjev plena.
Škalič in Babič naj bi vlo-
mila v več bencinskih črpalk
v naši republiki in na sosed-
njem Hrvaškem, vendar je
obtoženec priznal samo dva
vloma. Prvo tatvino sta izvr-
šila v Vratnem Gornjem v
bencinski črpalki INA. Z
orodjem za menjavanje gum
sta odprla vrata. Škalič se je
lotil železne blagajne »Pri-
mat« z varilnim aparatom,
Babič pa je stražil. Iz blagaj-
ne sta vzela 300.000 dinarjev
gotovine in za 200.000 dinar-
jev bencinskih in turističnih
bonov ter čekov.
Drugo tatvino sta izvršila
na bencinski črpalki v Bla-
govici v noči s 23. na 24. av-
gust lani. Plen je bil precej
manjši: odnesla sta 122.807
dinarjev gotovine, za 33.800
dinarjev bencinskih bonov,
za 8400 dinarjev turističnih
bonov in za 13.980 dinarjev
čekov. Odnesla sta še nekaj
drugih stvari, tako da je
skupna škoda več kot
180.000 dinarjev.
Mateja Babiča so kmalu
nato prijeli v Zagrebu in ga
26. avgusta lani priprli, med-
tem ko je Stjepan Škalič še
na begu. Oba sta specialna
povratnika, saj sta bila že
prej obsojena zaradi tatvin.
Babič je Škaliča spoznal v
zaporu v Lepoglavi, kjer je
prestajal kazen osem let za-
pora, na katero ga je zaradi
velike tatvine obsodilo sodi-
šče leta 1974.
Skupaj naj bi izvršila še
več vlomnih tatvin v bencin-
ske črpalke, vendar pa Babič
priznava samo dve. Ker pa je
Skalič še na begu, so proti
njemu zaustavili preiskavo.
S. ŠROT
Vlak v osebni avtomobil
Na nezavarovanem železniškem prehodu na Bregu pri
Polzeli je potniški vlak, ki je pripeljal iz Titovega Velenja,
zadel osebni avto in ga zbil ob progo. Voznik Anton Jager,
doma s'Polzele, je sicer videl bližajoči se vlak, ko je peljal
proti prehodu. Zaviral je, vendar ga je zaradi spolzke ceste
zaneslo na tire. Voznik je bil huje ranjen, avto pa je popol-
noma uničen. Škodo cenijo na približno 17.000 dinarjev.
Foto: TONE TAVčAR
Padel pod vlak in
umrl
Z vlakom se je peljal iz Zidane-
ga mosta proti Celju 48-letni Vu-
kašin Bjelič iz Prnjavorja, zača-
sno stanuje v Titovem Velenju.
Pri mostu čez Savinjo v Tre mar-
ju, je vlak vozil počasneje. Vuka-
šin je verjetno mislil, da je celj-
ska postaja že mimo, zato je po-
grabil prtljago in izstopil. Vendar
mu je spodrsnilo, tako da je pa-
del pod kolesa vlaka. Umrl je na
kraju nesreče.
Voznik je pobegnil
Iz Zidanega mosta proti Rade-
čam je ponoči pešačil 49-letni Pe-
ter Milovanovič iz Bjeline. Hodil
je po levi strani, ko je za njim
pripeljal neznani voznik osebne-
ga avtomobila in ga zadel. V ne-
sreči se je Milovanovič huje ranil,
voznika, ki je pobegnil, pa še
iščejo. Miličniki so na cesti našli
delce avtomobilskega laka, kar
jim bo olajšalo iskanje brezvest-
nega voznika.
S sanmi pod vlak
Prejšnji četrtek dopoldan sta
se blizu doma v Dobrišni vasi pri
Šentvidu pri Grobelnem sankala
devetletni Jože P. in petletna se-
strica Marta. Njuna sankaška ste-
za je peljala po lokalni cesti in
čez železniško progo. Ko sta se
nekaj pred 11: uro spet spustila
po bregu navzdol, sta zapeljala
na železniške tire v trenutku, ko
je iz šmarske smeri pripeljal vlak
in s prednjim delom zadel v sani.
Jože, ki je bil spredaj, se je pri
tem tako hudo ranil, da je popol-
dan umrl v celjski bolnišnici, ma-
la Marta pa je nepoškodovana
zbežala domov.
Ob tej nesreči opozarjajo na
previdnost predvsem starše, ki
dovoljujejo otrokom sankanje po
cestah in v večih primerih tudi
čez železniške tire. Tako so stro-
jevodje opažih, da kar nekaj san-
kaških in smučarskih prog pelje
čez tire, v nekem kraju pa imajo
proti železniški progi postavlje-
no tudi smučarsko skakalnico.
S. S.
Najslabša poravnava je boljša
od najboljše sodbe - Zato so
poravnalni sveti!
Drugi primer: soseda je
nasproti sosedi govorila o
tretji nenavzoči sosedi, da
je »prava luskavka«. Tej
tretji sosedi je to kaj kma-
lu prišlo na uho. Ta, ob-
čutljiva in rahločutna, si
kaj takega že ne pysti go-
voriti o sebi. Prišlo je do
zasebne .kazenske tožbe,
ki jo je vložil odvetnik
užaljene sosede. Že na
prvi obravnavi na sodišču
je bilo ugotovljeno, da je
beseda »luskavka« bota-
ničen pojem (kar vse tri
sosede seveda niti vedele
niso) in je obdolženko
oprostilo. Stroški na stra-
ni zasebne tožilke: za se-
stavo zasebne tožbe z do-
kaznima predlogoma
720.00 din, za zastopanje
560.00 in 600.00 din, od-
sotnost iz pisarne 2 uri ali
380.00 din, pavšal 470.00
din, takse 200.00 din, vse
skupaj torej 2930.00 din.
Obdolženka na srečo za-
sebne tožilke ni zahtevala
povrnitev svojih stro-
škov. Skoraj 300 starih ti-
sočakov je zasebno tožil-
ko stala zmota, ker je mi-
slila, da je »luskavka« le
druga beseda za »triper«
(kapavica). Ce bi se obrni-
la na poravnalni svet, bi
jo njena zmota ne stala ni-
ti dinarja, še verjetneje pa
je, da bi obdolženka svojo
»luskavko« celo obžalo-
vala in se zasebni tožilki
opravičila.
Tretji primer: Tožnik,
sicer premožen kmet je
po odvetniku vložil tožbo
zoper toženca zaradi mo-
tenja posesti. Toženec je
sicer stanoval v bližini in
imel manjše posestvece z
nekaj hoste, sicer pa ho-
dil na delo v rudnik. Po
delu je večkrat pomagal
tožniku ob košnji in po-
dobnih delih. Nekoč je
moral toženec prošnjo
tožnika za tako pomoč za-
Piše
Boris Debič
vrniti, ker ga je ravno ta-
krat »štihalo v križu«.
Tožniku se je seveda za-
meril in je samo čakal, ka-
ko bo tožencu »posvetil«.
Ne dolgo zatem je tože-
nec iz svoje hoste vlačil
hlod, ki mu ga je na na
neravnem zemljišču za-
neslo na tožnikov trav-
nik, ne da bi toženec to
hotel. Tožnik je takoj sto-
pil do odvetnika ki je na
tožnikovo zahtevo vložil
tožbo z zahtevkom, da so-
dišče ugotovi, da je tože-
nec tega in tega dne vlačil
hlod preko njegovega
travnika, čeprav take pra-
vice nima, s čimer je tož-
nika motil v njegovi pose-
sti travnika parcelna šte-
vilka ta in ta itd. in z na-
daljnjim zahtevkom, da
sodišče prepove tožencu
v bodoče vsa taka in po-
dobna motilna dejanja in
da mora toženec povrniti
tožniku vse pravdne stro-
ške. Zanimivo je, da tož-
nik najbrž niti ne bi izve-
del za dogodek, če ne bi
toženec še istega dne zve-
čer prišel k tožniku, mu
povedal, kaj se mu je pri-
petilo in da mu je priprav-
ljen povrniti škodo. Že na
prvi glavni obravnavi je
toženec priznal dejanje,
ga obžaloval in povedal,
da ni imel pač nobenega
namena vlačiti hlod po
tožnikovem svetu, saj do-
bro ve, da take pravice ni-
ma. Sodišče je bilo mne-
nja, da na strani toženca
ni bilo nobene volje moti-
ti tožnika v njegovi pose-
sti travnika in je zavrnilo
tožbeni zahtevek. Tožni-
kovo pritožbo je tudi pri-
tožbeno sodišče zavrnilo.
Stroški na strani tožnika:
tožba zaradi motenja po-
sesti 320 din, zastopanje
320 din, odškodnina za
odsotnost odvetnika iz pi-
sarne 2 uri ali 380 din,
pavšal 255 din, sestava
pritožbe 320 din, takse
400 din ali vse skupaj
1995 din. Toženec ni za-
hteval povrnitve svojih
pravdnih stroškov. Tudi
v tem primeru proč vržen
denar! Ce je tožnik že bil
toliko maščevalen in ma-
lenkosten, bi se lahko
obrnil na poravnalni svet,
pred katerim bi se tože-
nec prav gotovo oprostil
tožniku, kakor se mu je
pred sodiščem in najbrž
bi se poravnala še za koš,
dva sena... vse brez di-
narja stroškov.
Četrti primer: Ko je po
izročilni pogodbi »mladi«
prevzel očetovo posestvo,
je bil mir med sosedi, do-
kler je »stari« živel. Po-
tem pa je kmalu prišlo do
spora med nekim sose-
dom in »mladim« o služ-
nostni pravici voženj z
vsemi vprežnimi in tovor-
nimi vozili preko nekega
pašnika. Na predlog sose-
da je poravnalni svet po-
klical oba in še nekaj dru-
gih starejših gospodarjev
iz vasi, ki so dobro vedeli
še, kako so vozili predni-
ki strank v sooru. Nato je
bila sklenjena poravnava,
s katero je »mladi« sose-
du priznal sporno služ-
nostno cesto in v pismeni
obliki tudi dovolil vknjiž-
bo služnostne pravice pri
njegovem kot služečem
zemljišču. In ostala sta
dobra soseda, ki si še se-
daj medsebojno pomaga-
ta. In kaj je več vredno
kot dober sosed?
Prav služnostni spori
pred sodiščem pa mnogo-
krat zahtevajo milijonske
stroške, ki jih ljudje ne bi
imeli, če bi ravnali, kakor
je opisano v prejšnjem
primeru.
Poravnalni svet nam bo
vedno in rad pomagal, saj
je to naše, ljudsko, samo-
upravno sodišče in še za-
stonj je!
Tiralica za Mehom
Tožilec le razširil obtožnico, v priporu
tudi Ema Meh
Velenjski javni tožilec je
razširil obtožnico za 41-let-
nega Janka Meha iz Podkra-
ja pri Titovem Velenju.
Razširjena obtožnica ga
bremeni še za kaznivo deja-
nje zatajitve davščin v
skupni višini 5.985.730 di-
narjev.
Janko Meh je namreč kot
imetnik skupne obratovalni-
ce z Emo Meh (s katero je bil
nekaj časa tudi poročen) v
davčni napovedi za leto 1980
prikazal za 6.611.742 dinarjev
manj dohodka kot pa sta ga
dejansko dosegla. Za toliko
sta namreč v davčni napove-
di prikazala stroškov, čeprav
je ta znesek stroškov že pla-
čala slovenjegraška Obrtno
nabavna prodajna zadruga.
V tem primeru je torej šlo za
dvakratno uveljavljanje iste-
ga stroška.
Javni tožilec je v zvezi s
tem kaznivim dejanjem za-
hteval preiskavo tudi za
Emo Meh, ki je imela skup-
no poslovalnico z Jankom
Mehom. Ema Meh je torej
utemeljeno osumljena, da je
skupaj z Jankom Mehom da-
la napačne podatke o dohod-
kih z namenom, da se izog-
neta plačilu davščin. Na pod-
lagi sklepa UNZ Celje so 15.
februarja Emo Meh tudi pri-
prli.
Velenjski javni tožilec pa
je Janka Meha obtožil tudi za
kaznivo dejanje davanja mi-
ta po 235 1 členu Kazenske-
ga zakonika SR Hrvatske.
Meh naj bi namreč na grad-
bišču puranjih farm v Pazi-
nu dal barvni televizor Mila-
nu Krajcarju iz delovne orga-
ni zacije »Učka-konzalting«.
Krajcar je vršil dolžnost nad-
zornega organa na gradbi-
ščih, kjer je izvajal dela tudi
Janko Meh, v zameno za da-
rilo pa je nedosledno izvajal
nadzor.
Dopustil je, da je Janko
Meh del gradbenega mate-
riala, ki je bil namenjen za
gradnjo farm, uporabil za
gradnjo objekta za nogomet-
ni klub »Katun« iz Katuna v
Istri. Prav tako je Krajcar
priznaval Mehu (v začasnih
gradbenih situacijah) dela,
ki jih ni opravil oziroma jih
je opravil nedosledno, kar se
je pokazalo kasneje pri te-
hničnih pregledih objektov.
Senat velenjskega sodišča
je v petek 18, februarja za
Janka Meha spet odredil pri-
por, potem ko so ga pred pri-
bližno mesecem dni izpustili
iz pripora v zameno za var-
ščino 500.000 dinarjev. Senat
je odločitev utemeljil z bego-
sumnostjo in kolizijsko ne-
varnostjo (vplivanje na pri-
če, uničevanje dokaznega
materiala ipd). V petek so tu-
di izdali tiralico, vendar ga
delavci UNZ do torka, 22. fe-
bruarja še niso odkrili. Od
doma v Podkraju naj bi po
izjavah domačih odšel v pe-
tek, 18. februarja zjutraj.
S. ŠROT
CTRAN - NOVI TEDNIK
jmtMMi
24. FEBRUAR 1983
24. FEBRUAR 1933
NOVI TEDNIK - STRAN 19
Kaj je prav?
Boljši
Občanov ALI
Nakup
Brežbrižen
Odnos
Nabave
Mi vprašujemo
Ali veste, kakšna je razlika
med standardom in produk-
tivnostjo?
Pravite, da ni nobene
razlike - da oba padata.
To je že res. Vendar je
razlika v tem, da se zaradi po-
danja standarda vsi razburja-
mo, zaradi padanja produktiv-
nosti pa ne!
Preveč in premalo
Nekaterim je zdaj ob prijavi
dohodka kar nerodno priznati
kako veliko zaslužijo.
So pa tudi taki, ki jih je sram
priznati, kako malo zaslužijo.
GOLOB je ptica miru - pri nas pa je gledali-
ška predstava GOLOBNJAK zanetila pravo
vojno.
Mnogi so se šli ob tej igri še kakšno drugo
igro. In to ne ne odru.
Mitja Ribičič je na nedavni tiskovni konfe-
renci za tuje novinarje med drugim dejal, da je
CK predlagal, naj se bencinski boni ukinejo že
s 1. marcem. Vendar tako hitro le ne bo šlo.
S tem je odgovoril tudi tistim, ki menijo, da
pri nas CK o vsem odloča!
100 Žensk
na morje
Novi tednik in radio Ce-
lje bosta tudi letos pope-
ljala sto žensk na morje.
Nekateri pripominjajo,
da bo ob raznih podraži-
tvah to gotovo ena največ-
jih organiziranih domačih
skupin turistov, ki bodo šli
na naš Jadran!
TAKA SE MISEL PORAJA,
DA SE POGOSTO DOGAJA:
ROKE DVIGUJEJO DELEGATI,
ODLOČAJO PA LE BIROKRATI!
Vikendi - stanovanja
Kaj vikend je, kaj stanovanje?
Vprašujejo tisti bolj bogati,
ki znašli zdaj so se v zagati,
ko sprazniti bi morali domovanje.
Na srečo vse le ni tako pereče:
luknje v zakonu so zazijale
in rešitve nekaterim dale,
kako skoz njih lahko se uteče!
Čudež
Tokrat se je res zgodil čudež!
Meso se je podražilo!
Ampak to, da se je podražilo meso, ni čudež.
Čudež je, da so kljub podražitvi mesa mesnice še
vedno prazne; če odštejemo mesarja, seveda.
Doslej se je namreč vedno dogajalo, de je bilo s podra-
žitvijo kakšne stvari, te takoj dosti na prodajnih mestih.
Mesarji seveda vedo za rešitev.
Še eno podražitev.
»Sporazumevajoča« oskrba
Pravijo, da so Celjani podpisali že dovolj samo-
upravnih sporazumov za zagotovitev osnovnih pre-
hrambenih artiklov.
Zdaj je treba te sporazume le še uresničiti.
Če bo pri tem zaškripalo - lahko po želodcih
kruli.
DEREZE, kupite dereze. Zelo potreben pripomo-
ček, če hočete slediti našim zamrnjenim cenam ali
se podajati na spolzke terene sporazumevanja in
dogovarjanja. Z njihovo pomočjo se lahko tudi
vzpnete komu na glavo, čeprav je gladka zaradi
masla, ki ga ima na njej. In končno - pridejo vam
tudi prav pri hoji po naših v teh dneh še vedno
zasneženih in poledenelih cestah in pločnikih.
Zlata poroka v Zlakovi
. Polna je bila poročna dvorana v Slovenskih Konjicah, ko
p Alojz Podgrajšek pred matičarja pripeljal svojo ženo
^ančiško, da sta si po petdesetih letih skupnega življenja
znova obljubila zvestobo in medsebojno pomoč.
Alojz Podgrajšek, kmečki sin iz Gorenja nad Zrečami, se
J|,r°dil 1909 leta, leto dni mlajša Frančiška pa v Dortmundu.
^kupno življenje sta pričela v Zlakovi pri Zrečah in si s
Pfldnim delom ustvarila dom, njuna družina pa se je z leti
Povečala za dvanajst članov, šest sinov in šest hčera. »Da
preživiš tako številno družino, je potrebno veliko
^irekanja pa tudi trdega dela«, sta povedala slavljenca. »Ata
'hodil po pohorskih domačijah in s tesarskim delom in
. šarjenjem še dodatno prispeval k družinskemu prora-
Ur>u.< Pa je dodala Frančiška.
Kljub temu, da jima življenje ni bilo postlano z rožcami,
19 oba zlatoporočenca dobre volje in trdnega zdravja, naj-
/ečnejša pa takrat, ko se v domači hiši zbere cela družina
r njunih 28 vnukov in 4 pravnuki.
ANICA PADEZNIK
Računi
Kako je kompani-
ja izračunala, da se ji izplača
porabiti dvatisoč nastopajo-
čih z vseh koncev sveta in
plačati za vse skupine sku-
paj pet miljonov letalskih ki-
lometrov, gostiti jih skoraj
teden dni v hotelu (zoper ka-
terega nimam prav nič ugo-
vorov), vse zato, da bodo ne-
kaj odplesali, odpeli, odigrali
v dneh pred otvoritvijo in ob
otvoritvi EPCOT centra (za
nevedne: to je »Eksperimen-
talni prototip skupnosti pri-
hodnjega časa« in pač velik
kompleks različnih paviljo-
nov s prikazi raznih tem ali
pa s posnetki arhitektur in
sploh kultur raznih naro-
dov)? Moji slovenski buči to
ne gre »noter«. Dvoje pa ven-
dar vem. Računa niso poza-
bili delati in dobro se jim je
izšel. Pa še to: najbrž ga niso
delali zgolj za tekoče leto.
Nabrali so si televizijskega
gradiva (kaj bi si ga šele, ko
bi jim sobotnega predvečera
ne odplaknil dež) za lep čas.
In nabrali so si epitetov, da
jih bodo vzidali v veličasno
zgradbo svoje propagande in
dobrega imena. Za EPCOT
mora veljati, da je svetoven,
na svetu edini, po vsem sve-
tu slaven, ves svet združujoč.
Zanj mora veljati, da romajo
vanj ljudje z vsega sveta.
Zanj mora biti na dlani, da je
njegovo gostoljubje široko-
potezno, osupljive (in da se
torej splača kupiti vstopnico
za 18 dolarjev). »Človeštvo«
mora biti v njem priljuden,
skoraj samoumeven pojem,
nič ne de. če po ameriško
obarvan, tega Amerikanec še
opazil ne bo. Zatorej je grad-
nja EPCOT veljala za eno
najpomembnejših, najdraž-
jih javnih gradenj. Tisoči in
tisoči delavcev so tu vgraje-
vali miljone in miljone dolar-
jev, stotine in stotine zapo-
slenih bo zdaj delalo v njem,
iz sto in več držav bodo pri-
hajali obiskovalci, desetine
miljonov jih bo... No, torej
smo z vsem tem otvoritve-
nim vrvežom vendarle samo
pika na i. Mastna pika, a so-
razmerna.
Kakšna čudna industrija
tale »usmerjeni« turizem.
Tale spektakl z nadihom res-
nosti, kulture, vzgoje. Dobro
zavite v pisani staniol udob-
ja, razvedrila. Bogme, ali bo
zdaj staro »Magično kralje-
stvo« ki je doslej tam blizu
pogoltnilo na leto po 15 mi-
ljonov obiskovalcev, kaj
manj na udaru? Ali ga bodo
starine vendarle kaj bolj pre-
pu^Liu iiuauiui. rui sc uu-
bri, povprečno radoživi
Amerikanec do smrti ne bo
nehal ogrevati za Miki-mi-
ško, ki kraljuje v tem prvem
Disneyevem kraljestvu na
Floridi?
Sprejemi
Prvega se rad
spominjam, povabljeni smo
bili predstavniki. Gospa
Margareta, nekakšno osrčje
vsega, je že med vrati sijala,
mi smo prišli pa prvi (morda
se na kakšne družabne uzuse
nismo prav spoznali). Na
tem sprejemu so nudili kaj
različne jedi, nekaterih bi se
komaj znal lotiti. Pa saj sem
ob svoji angleščini potrebo-
val proste roke za pogovor.
Lažem. Za čašo kalifornij-
skega se je bila vsaka moja
roka kar hitro pripravljena
žrtvovati. Skusil sem. da je
beli vendarle skoraj boljši od
črnega, in sem se potem tako
tudi ravnal.
Ko smo naleteli na vod-
stvo bratislavske Lučnice.
smo kajpak brž ustanovili
slovanski krožek in spet sem
se našel v tisti bedasti zmoti,
da »zaradi lažjega razumeva-
nja« govorim z njimi - v sr-
bohrvaščini. ,
Kaj so delali predstavniki
črne Afrike ves čas spreje-
ma. zares ne vem. Zdelo se
mi je. da jedo. Toda ko so nas
sklicali k kratkemu (tudi že
poslovilnemu) nagovoru ge-
neralnega sekretarja družbe,
so se ti prijatelji lotili teme-
ljitega konsumiranja. Svoje-
vrsten užitek je spremljati
konice prstov mlade plesal-
ke. kako se ljubeč oprijem-
ljejo kosa hrane, se skorajda
ovijejo okrog njega in ga z
neprikrito slastjo nesejo
slastnim ustnam v objem.
Samo ne spodobi se. Gledati,
namreč.
V EPCOT Centru.
20. STRAN - NOVI TEDNIK
Model št. 3
Letošnja moda se navdu-
šuje nad več kosi oblačil, ki
jih nosimo drugo vrh dru-
gega.
Zelo uporaben je kos gar-
derobe - brezrokavnik, ki je
vatiran, iz balonske svile, us-
nja ali blaga z dodatki iz kož.
Brezrokavnike nosimo pre-
ko plašča, puloverjev, jaken,
blazerjev...
Naš brezrokavnik je nare-
jen iz velurja, ob strani ima
zadrgo, ter ob robovih kovin-
ske pritiskače. Pod njim je
usnjena jakna in široke hla-
če, preko katerih potegnemo
pletene gamaše.
Model št. 4
Jeans je znova na pohodu.
Kot sem vas že na začetku
opozorila, je letos poln barv
rdeče, rumene, zelene, violet
in modre.
Širok brezrokavnik in
obleka pod njim sta iz jean-
Fripravlla
DuSka Sorn_
sa. Brezrokavnik ima sedlo
iz rebrastega žameta in veli-
ke našite žepe z dvojnimi po-
klopci.
Obleka se zapenja po vsej
dolžini s pritiskači in je mini
dolžine.
Srabova juha s svinjsko kračo
Potrebujemo 300 g graha, 300 g pora, en majhen gomolj
zelene, eno steblo peteršilja, eno malo svinjsko kračo,
200 g prekajene klobase, dva krompirja. Kuhamo pri-
bližno štiri ure.
Grah operemo in pristavimo v 4 1 vode. Dodamo svinjsko
kračo (ali povojen svinjski parkeljc) in počasi kuhamo 3 ure.
Potem dodamo por, zelenin gomolj, zrezan na drobne re-
zine, in med kuhanjem večkrat premešamo, da se juha ne
prismodi. Dodamo klobaso in kuhamo še pol ure. Krompir
nastrgamo in z njim zgostimo juho. Klobaso in gnjat pobe-
remo iz juhe, zrežemo na majhne kose in jih damo spet v
juho. Juho posolimo in popopramo, potresemo s seseklja-
nim peteršiljem. Kot prilogo ponudimo zraven skutine žlič-
nike.
Zrak v Celju
V preteklem tednu je prevladovalo lepo vreme. Temperature
zraka so v primerjavi s prejšnjimi tedni zelo padle, tako da so se
jutranje temperature gibale med 0 in -15 °C, opoldanske med -4
in 4 °C, večerne pa med 0 in -11 °C.
Tudi hitrosti vetra so bile razmeroma nizke, pihal pa je pre-
težno veter iz vzhodne smeri.
Od 17. 2. dalje so se redno pojavljale močnejše jutranje inver-
zije.
ONESNAŽENOST ZRAKA
Onesnaženost zraka se je zaradi povečanega ogrevanja in neu-
godnih vremenskih razmer zvišala. Prve tri dni so bile koncen-
tracije sicer še pod dovoljeno mejo vendar so se že 17. 2. zvišale
in presegle dovoljenih 0,30 mg S02/m3
Vodja enote za varstvo okolja
ANTON STEGNAR
IZLETI
ZA DAN ŽENA V PULJ 5. in 6. marca
Cena 2.260,- din s KUPONOM NT 2.110,- din
KUPON ZA IZLET TTG in NT-RC
Prijavljam se za izlet za DAN ŽENA v PULJ 5. in 6. marca
Ime in priimek .........................................................................
Naslov ........................................................................."..........
Kupon je vreden 150.- din
*_
ZA DAN ŽENA NA BLED 5. marca
Cena 840 - din
SMUČANJE
Za organizirane skupine smučanje na KOPAH, ROGLI ali
GOLTEH
LETOVANJA
Od 1. marca dalje NOVA PONUDBA POČITNIC '83, organi-
ziran prevoz z vlakom.
Prijave in informacije: TTG na železniški postaji Celje tel
23-448
HMEZAD
KMETIJSKA ZADRUGA
SAVINJSKA DOLINA
ŽALEC
Zadružni svet TZO Tabor in zadružni svet TZO
Šempeter razpisujeta deia in naloge
1.	individualnega poslovodnega
organa - upravnika TZO Tabor
2.	individualnega poslovodnega
organa - upravnika TZO Šempeter
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjeva-
ti še naslednje:
-	da so državljani SFRJ in da izpolnjujejo splošne
pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazu-
mi in družbenimi dogovori
-	da imajo višjo ali srednjo strokovno izobrazbo
-	da imajo najmanj 3 leta delovnih izkušenj
-	da imajo ustrezne moralno politične kvalitete, ki
se odražajo v odnosu do samoupravljanja, v razvitem
čutu odgovornosti do dela, do delovnih ljudi in v
osebni poštenosti.	,
. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o iz-
polnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh od objave
razpisa na naslov:
HMEZAD - KZ SAVINJSKA DOLINA ŽALEC TZO TA-
BOR oziroma TZO Šempeter - za razpisno komisijo.
Mikroračunalnik v službi slepili
Strokovnjaki Inštituta
Jožef Štefan in tovarne ra-
čunalnikov Iskra so na po-
budo Zveze slepih in slabo-
vidnih Slovenije razvili mi-
kroračunalniški sistem za
avtomatično prevajanje in
tiskanje Braillove pisave.
Sto petdeset let je namreč
od takrat, ko je francoski
učitelj slepih, Louis Braille
odkril reliefno pisavo za
slepe in še nepolno stoletje
od takrat, ko so to pisavo
prilagodili slovenskemu in
srbohrvaškemu jeziku.
Kako pomembno je to od-
kritje govori podatek, da bi
za prevod knjige srednjega
formata v Braillovo pisavo
potrebovali najmanj dve leti,
medtem ko so prevodi dnev-
nega časopisja z aktualnimi
novicami kasnili kar za cel
mesec.
Zahvaljujoč mikroračunal-
niškemu sistemu prevajanja,
porabijo v Ljubljani, kjer ta
sistem že deluje, za prevod
knjige srednjega formata de-
set dni. Dnevno časopisje pa
sedaj izdajajo s komaj eno-
dnevno zamudo. Trakove s
fotostavka spustijo skozi ra-
čunalnik, ki normalno pisa-
vo prevaja v Braillovo in
vstavljajo v stroje tiskarske
matrice, na katerih tiskajo
časopise za slepe.
Mikroračunalniški in pre-
vajalski sistem je opremljen
s programom za prevod v
slovenščino in tako že okoli
2500 slepih v Sloveniji izko-
rišča prednosti tega sistema.
Nadaljne raziskave stro-
kovnjakov Inštituta Jožef
Štefan, Iskre in Zveze slepih
in slabovidnih Slovenije so
usmerjene v izdelavo takoi-
menovanega čitalca Braillo-
ve pisave. Vanj bi vstavili ka-
seto in uporabnik bo lahko
doma na svojem hišnem ter-
minalu bral kasete, ki bi jih
sam izbiral. Do izdelave tega
projekta pa je po izračunih
strokovnjakov iz Ljubljane
še najmanj tri leta.
Ž. ZAGORAC - TANJUG
NOVO V CELJU
Servis bojlerjev, servis
termoakomulacijskih peči,
zamenjava stikal, vtičnic in
grl, priklopi gospodinjskih
aparatov in ostala manjša
popravila. Vsa popravila
izven garancije.
ELEKTRO-
INSTALACIJE
CELJE
Telefon 063/22-474/28-749
VSAK DAN od 7. do 18. ure.
BršC
Bršč ali navadni dežen (Heracleum spondylium L.)
spada v rod dežnov in je bližnji sorodnik korenja. 2e
samo latinsko ime spominja na grškega polboga Hera-
kleja, ki se je odlikoval po svoji postavi in izjemni
moči. Tudi rastline tega rodu so zelo lepe in na pogled
mogočne. Nekatere izmed njih zrastejo do višine treh
metrov.
Bršč je tudi dokaj velika rastlina in jo srečujemo po
vsej Evropi in tudi v Sloveniji raste po travnikih, ob
robu gozda. Ima mogočno steblo, visoko do 2 metra in
je votlo ter kosmato. Listi so veliki, dlakavi in krpasto
narezani. Listne nožice so napihnjene. Na vrhu stebla
so veliki kobuli drobcenih, snežno belih cvetov. Bršč
cveti od pomladi do jeseni. Plodovi so okrogli in plo-
ščati ter so podobni leči. Jeseni so prava poslastica za
male ptiče, ki prirejajo na bršču prave male pojedine.
Ce prerežemo steblo, se cedi sok, ki je grenkega okusa
in diši po korenju.
Nabiramo celo rastlino, tako korenine kot steblo z
listi. Bršč vsebuje precej zdravilnih snovi in sicer argi-
nin, glutamin, araben, holin, kumarinske heterozide,
plodovi pa vsebujejo precej eteričnega olja. Danes ceni
bršč le ljudsko zdravilstvo. Iz njega si marsikje pri-
pravljajo zdravilne napitke zoper prebavne tegobe, za
jačanje apetita; nekateri zeliščarji priporočajo bršč
tudi zoper impotenco, ki izvira iz nervoze in splošne
telesne oslabelosti. Severni narodi kot so Norvežani,
Laponci, Švedi in Rusi, pripravljajo iz bršča domače
zdravilne napitke zoper histerijo, božjast, prebavne
motnje, če je črevo leno ter proti glistam.
Tudi sami si lahko naberemo.brščeve liste, jih hitro
posušimo na prepihu. Iz njih si pripravimo poparek,
tako da vzamemo eno žlico droge in jo poparimo s
3 del vrele vode, pustimo, da se ohladi in nato prece-
dimo. Caj pijemo dvakrat na dan po jedi. Naredimo pa
si lahko tudi alkoholni izvleček in sicer tako, da nare-
žemo brščfevo korenino na drobne koščke in namo-
čimo v dobrem domačem žganju. Pustimo na toplem
štirinajst dni, da se zdravilne snovi dobro izlužijo. Nato
precedimo in vsak dan jemljemo po 20 do 30 kapljic
dnevno z nekaj vode, če imamo težave s histerijo,
nespečnostjo, če imamo težave s prebavili, nimamo
apetita ipd.
V starih časih so mečkali sveže liste bršča in so kašo
polagali na rane, ki se niso hotele zaceliti. Sok iz stebla
pa omili pike žuželk.
BORIS JAGODIC
Prodajno servisna organizacija
»AVTO CELJE« Celje
nudi kupcem
10% POPUST
pri nakupu snežnih verig do 28. februarja tega leta -
v vseh svojih prodajalnah v Celju, Ljubljanska 11, in
Ipavčeva 21, v Radečah, Šentjurju pri Ceiju, Titovem
Velenju, Žalcu in Ljubljani. Izkoristite ugodno prilož-
nost, snežne verige boste morda potrebovali še to
zimo.
»AVTO CELJE« Celje
Hlevski gnoj
Gnojenje samo z umetnimi gnojili ne zadostuje za do-
sego najvišjih pridelkov. Zato je treba od časa do časa
gnojiti s hlevskim gnojem. Gnoj oskrbi zemljo z neobho-
dno potrebnim humusom. Ta je namreč nujno potreben za
razvoj in življenje talnih organizmov, od katerih je odvisna
rodnost tal. To je stanje, ko je zemlja v fizikalnem in
kemičnem pomenu strukturno najboljša, najbogatejša na
hranilih, pa še zračna, propustna in rahla. Živi organizmi v
tleh delujejo kakor kvas v testu, dvigajo in rahljajo zemljo.
Hlevski gnoj pa ni le dobavitelj humusa, ampak tudi hra-
nil. Dober hlevski gnoj vsebuje dušik, fosfor in kalij. Rast-
line se najslabše oskrbijo z dušikom (N). V času treh do
štirih let, dokler se pozna vpliv gnoja v tleh, korenine
izkoristijo le 25 do 35% dušika, v glavnem ga izkoriščajo
prvo leto po gnojenju. Zato je v naslednjih letih dognoje-
vanje z umetnimi gnojili neizbežno.
Lokvanji pozimi
Lokvanj prezimimo kar v bazenu.v vodi. Brez vode so
lakvanjeve korenine občutljive za mraz. Četudi jih obdaja
lod, jim to ne škodi, ker imajo še dovolj zraka, da lahko
dihajo. Bazen za mraz ni občutljiv, če vanj damo nekaj
slame, ki omogoči raztezanje ledu in daje zlasti ribicam
dovolj kisika. Ce prezimujemo lokvanje v kleti, jih mora
obdajati voda, da zanesljivo prezimijo.
Delo v društvu
Zdaj tečejo zadnje priprave na strokovne demonstracije-
Prav kmalu bo napočil čas, ko se bomo zbrali ob strokov-
njakih v vrtovih, sadovnjakih in drugod in se seznanjali z
deli, ki nas čakajo. S plačevanjem članarine ne gre tako
kot si želimo. Prihaja pa tudi obdobje, ko bomo že začeli
misliti na izlete.
FEBRUAR 1983
MŽMO
mmmmmtmmBmmmmmmammm
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
žM M/M
24. FEBRUAR Ig


NOVI TEDNIK - STRAH ,3
24. STRAN - NOVI TEDNIK
24. FEBRUAR
Celjski šport je slavil lanske dosežke
Hala Golovec je bila
prejšnji teden dva dni v
znamenju zbora vsega, kar
je v Celju na športnem po-
dročju dobrega in perspek-
tivnega. V četrtek so se
zbrali na tovariškem sreča-
nju perspektivni športniki;
bilo jih je kar 59 in to je nov
dokaz, da se na tem področ-
ju v celjski občini dobro de-
la kljub vsem težavam. V
petek je bilo srečanje šport-
nikov in tistih, ki so se izka-
zali na tekmovanjih v mno-
žičnosti, v sindikalnih
športnih igrah in občinskih
prvenstvih, kar vse je spe-
ljal Strokovni svet za šport-
no rekreacijo pri Zvezi tele-
sno kulturnih organizacij
Celje.
Dobrodošlico s kratkim
povzetkom lanskega dela ter
željami za letošnje leto je
izrekel predsednik skupšči-
ne TKS Danijel Rine, podeli-
tev priznanj delovnim orag-
nizacijam za športno rekrea-
tivne dosežke pa so opravili
podpredsednik Občinskega
sindikalnega sveta Albin Co-
cej, predsednik Strokovnega
sveta za športno rekreacijo
Marjan Mirnik in strokovni
tajnik ZTKO Bogdan Pova-
lej.
Rezultati: vrstni red do
100 zaposlenih moški 1. Za-
pori, 2. Toper, 3. LB - Sb,
ženske 1. Obnova, 2. Zapori
in 3. Nivo. Od 100 do 500 za-
poslenih moški 1. Obnova, 2.
Savinja, 3. Zlatarna, ženske
1. Blagovni center, 2. Savinja
in 3. Ingrad. Nad 500 zapo-
slenih moški 1.-2. EMO in
Železarna, 3.-4. Aero - Kovi-
notehna, ženske 1.-2. EMO-
Kovinostehna, 3. Aero.
Vrstni red na Sindikalnih
športnih igrah 82: smučanje
moški PTT, Nivo, Libela,
ženske PTT, Kovinotehna,
Železarna, st. člani Libela,
Občina in Nivo. Odbojka
moški Ingrad, Železarna Kli-
ma, ženske Ingrad, OŠ S.
Šlander, Cinkarna, st. člani
Klima, Ingrad, Aero. Strelja-
nje moški Postaja milice,
Železarna, Cinkarna, ženske
Cinkarna, Savinja, Ingrad,
st. člani Ingrad, Savinja in
Cinkarna. Mali nogomet čl&-
ni Kovinotehna, Cinkarna in
ZTO, st. člani ŽTO, Libela in
Savinja. Igre spretnosti čla-
ni Blagovni center, Obnova,
Železarna. Namizni tenis
ženske Ingrad, Cinkarna, Že-
lezarna, st. člani Aero, Žele-
zarna, Cinkarna. Kegljanje
moški PTT, EMO, Avto Ce-
lje, ženske Savinja, Obnova,
Metka, st. člani Toper, Žele-
zarna, Obnova. Košarka čla-
ni Nivo, Kovinostehna, Raz-
vojni center, šah Kovinote-
hna, EMO, Ingrad. Rezultati
občinskih prvenstev 1982
ekipno: mali nogomet I. liga
Aškerčeva, Skavti, Penal, II.
liga Bili As, Zelezar, III. liga
Zvezdaš, Podgorje, IV. liga
JLA, Dolgo polje. Veliki no-
gomet Zlatarna, Žična, Kli-
ma, rokomet Obnova, Aero,
EMO, balinanje Železarna,
Obnova, Aero, basket Kovi-
notehna, Aero, Zapori in ho-
kej na ledu Zlatarna, Ope-
karna, EMO. Priznanja so do-
bili tudi najboljši posamez-
niki v posameznih indivi-
dualnih panogah.
Športnikom leta sta izroči-
la priznanja predsednik
skupščine TKS Celje Danijel
Rine in direktor NT - RC Bo-
ris Rosina. Obe prireditvi so
tako kot vsa zadnja leta
skupno pripravili in izpeljali
TKS, ZTKO in NT - RC Ce-*
lje.
Tekst: TONE VRABL
Foto: RADIV0J KLINCOV
Najboljši v sindikalnih športnih igrah
Najbolj zanimivo je bilo tudi lani v tekmovanju, kateri kolektiv bo v vseh aktivnostih
»zaposlil« čimveč svojih delavcev. Tako so v množičnosti zmagali in za njihove kolektive
prejeli priznanja (od "leve proti desni): Rudi Štante za Železarno Štore, ki je bila najboljša
med moškimi kolektivi z več kot 500 zaposlenimi (skupaj z EMO), Magda Lesjak iz Obnove
Celje (ženske tega kolektiva so zmagale v skupini do 100 zaposlenih, moški pa od 100 do
500), Vlado Nendl iz Kovinotehne za delitev prvega mesta med ženskami v skupini z nad
500 zaposlenimi skupaj z EMO (slednjih žal na prireditvi sploh ni bilo in tako tudi niso
prejeli priznanj za dve najvišji mesti oz. njihovo delitev!), Zdenka Zimšek iz Blagovnega
centra za ekipno zmago žensk v kolektivih od 100 do 500 zaposlenih in Bojan Jug iz
Zaporov, ki so zmagali med moškimi v množičnosti do 100 zaposlenih.
Celjski perspektivni športniki
Ob zaključku športnih in sindikalnih iger 1982, so prejeli
posebna priznanja tudi perspektivni športniki Celja:
Celotna rokometna mladinska ekipa Aero Celje za osvo-
jeno državno prvenstvo, celotna kadetska košarkaška ekipa
Libele ter posamezniki:
Grega Jurak, Matjaž Stepišnik, Nataša in Saša Lavrič,
Mojca Anderle, Tanja Fermentin, Zana Radaljac, Tanja
Drezgič, Polona Hočevar, Dejan Tešovič (vsi PK Neptun),
Samo Pungeršek, Rolanda Jager in Leon Meštrov (Indo
klub »Ivo Reya«), Vesna Cuček, Alenka in Barbara (SD
Celje), Mateja Aubreht, Metka Hladin, Matej Pangerl, Jer-
neja in Špela Pere, Lea Vodušek, Jernej Lakner (vsi HDK
Cinkarna), Dušan Konda, Matjaž Murgelj, Sandi Jelene
(Nivo Celje), Jani Cencelj in Aleksander Turk (Libela),
Marko Urankar (Partizan Celje) ter atleti in atletinje Kladi-
varja Branko Senica, Gregor Barič, Renata Keresteš, Liljana
Mihovljanec, Kristina Jazbinšek, Nenad Stojakovič, Robert
Gaber, Igor Turnšek, Guzej Franc, Damjan Pintar, Samo
Cmok, Aleš Lotrič, Marija Štravs, Bojan Kranjc, Nataša
Erjavec in Stojan Plahutnik.	j
AMADEUS POROČA
Da se kroglični ležaji vrtijo, lahko ugotovimo brez
Galileja. Da se je pa že mnogim zavrtelo v likvidno-
sti in tudi v glavi ob proiz\rodnji »kugllagerjev«, pa
tudi vemo. Torej lahko ŽIČNI zaželimo ob uvedbi
nove proizvodnje nadvse mirno in enakomerno »vr-
tenje«.
isdice
V današnji situaciji še meteorologi
točno ne vedo - kam veter piha.
čudno da moramo uvažati staro železo
ko pa na sestankih mnogi govorniki m
spuščajo klamfe.
Kljub topli zimi se da potrošnik več-
krat speljati - na tanek led.
Nič čudnega, če je naša medicina ne-
močna proti raku - ko pa je v delu zdrav-
nikov nešteto rak-ran.
Denar je bil sveta vladar - dokler niso
pogruntali bonov in depozita.
Pa ne bodo navsezadnje odgovorni lju-
dje še trdili, da je prišla odmrznitev cen
- zaradi mile zime.
Beseda »nimamo« v trgovskem žar-
gonu že dolgo pomeni - blago čaka v
skladišču na podražitev.
MARJAN BRADAČ
Toper cicibanom ob koncu tečaja
Cisto zaresna tekma 81 cicibanov od 4. do 7. leta starosti
na celjskem Golovcu je pomenila zaključek organiziranega
smučarskega tečaja za začetnike, ki ga je vzorno pripravil
ZVUTS Celje. Ogledu zahtevne proge (petero vratic) in
preizkusni vožnji, je sledila dirka, v kateri so nekateri celo
zadeli prava vratica, čeprav so imeli v mislih le dvoje: priti
do konca in predvsem, prepeljati se skozi cilj. Uspelo jc
vsem. Najboljši so dobili pokale, kape, trakove, prav vsi pa
lične diplome, značke in posterje Topra.
Tečaji na Golovcu se nadaljujejo tudi v tem tednu in bodo
dokler bo dovolj cicibanov, željnih smučarskih veščin in
seveda, dovolj snega.	g J