Wzp@redno§f med Nemcl Glasilo nemške manjšine v dravski banovini, v Celju izhajajoča »Deutsche Zeitung«, se zavzerrta povodom vpisa otrok v šolo z vnemo za nemško šolo. V svojem članku piše med drugim: »Naša (to»je: nemška) šola je doživela konec drugega šolskega leta ter s tem prestala, kakor upamo, svojo najtežjo dobo. Novi otroci bodo stopili v njo, da se vzgojujejo na naraven način, to je, y svojem družinskem jeziku. KaJko dragoceno je to za dušo otrokovo, za njegovo nepohabljeno rast, za tvorbo njegovega značaja in za vse poznejše življenje, ne moremo s kratkimi besedami opisati. Mislimo, da tak opis niti ni potreben, l.er mora to spoznanje in prepričanje živeti v srcu vsakc nemške matere in vsakega nemškega očeta. Ne moremo si misliti, da bi pri nemških starših, ki jim je dana možnost izbirati med nemško in kakšno drugo šolo, tako napredovala lenivost srca, da bi se odločili proti nemški šoli, ker govorijo navidezne ali začasne ugodnosti za drugo šolo. Tukaj ne gre za ugodnost in neugodnost, marveč za prvo zadevo vsake družine, za duševno in praktično bodcčnost otroka ... Priti mora čas in upamo, da je že tukaj, ko bo odveč in nepotrebno, da bi morali v našem listu nemškim staršem nemško šolo še priporočati. Nemška šola je za nas nujnost, za nemške starše pa mora biti nekaj, kar ie samoobsebi razumljivo.« Gospodom okoli »Deutsche Zeitung« priporočamo, naj gredo k svojim nemškim bratcem na avstrijsko Koroško in naj tamkaj objavijo v nemških listih ta-le članek z edino spremembo, da mesto nemških staršev, nemških otrok in nemške šole postavijo slovenske staršo, slovenske otroke in slovensko šolo. Bodo gospodje naše nemške manjšine videli, kaj bodo na Koroškem doživeli. Z mokrimi cunjami jih bodo njihovi ncrnški bratci pognali nazaj v Jugoslavijo. Da bi ' -jroški Nemci dali Slovencem in njihovim otrokom slovensko šolo? Ne, tega nočojo storiti. To bi bilo za nemško-nacionalno nadutost nckaj nezasl-~anega. Ncmci znajo prepevati lcpo melodijo o tem, kako je trcl)a zašutiti narodnc manjšine in jim dati vsc njihove piavice. Tapesom pa velja za nemšl.e manjšine, ne velja pa za slovanske. Takšne manjšine je treba brezobzirno in neusmiljcno ponemčiti. Gospodje nemške narodne manjšine, ki so od naše države prejeli vse, kar more in mora država dati narodnim manjšinam, se niti nočejo več potruditi, da bi na svoje nemške bratce na Koroškem vplivali, da vendar enkrat prenehajo s krivičnim in nasilnim ponemčevanjem koroških Slovencev. Pa se bodo morali potruditi! Načela narodno-manjšinskega varstva so mednarodna, veljajo torej ne samo za nemško, marveč tudi za slovensko narodno manjšino. »Deutsche Zeitung« pravilno povdarja, da je edino pravi in naravni način vzgoje vzgoja v družinskem, materinem jeziku, da je takšna vzgoja velika dragocenost za dušo otrokovo, za njegovo nepohabljeno rast, za tvorbo njejovcga značaja in za vse njegovo poznejše življenje. Ali ne velja to tudi za slovenske otroke na Koroškem? Mar li to velja samo za nemške otroke v naši državi? Če pa ne velja za slovenske otroke na Koroškem, ne bi smelo in tudi ne bo veljalo za nernške otroke v Jugoslaviji. Gospodje nemške narodne manjšine pri nas naj si dobro zapomnijo: Prišel bo čas, ko se bo ta vzporednost med Slovenci na Koroškem in Nemci v Sloveniji strogo izvajala.