/)0  r .



Psalmov knjiga prva.

I 1  Blagor možu, ki ne hodi
po svetu brezbožnih in ne
stopa na pot grešnikov'ter ne
sedeva v družbi zasmehovalcev.
2  Temuč veselje njegovo je v
postavi Gospodovi, in postavo
njegovo premišljuje noč in dan.
3  Je namreč kakor drevo, za¬
sajeno ob potokih voda, ki rodi
svoj sad ob svojem času in ki mu
listje ne uvene, in karkoli po¬
čenja, se mu posreči.

4  Ne tako brezbožni, ampak
kakor pleve so, ki jih veter
raznaša. 5  Zatorej ne obstoje
brezbožni v sodbi, ne grešniki v
zboru pravičnih . 6  Kajti Gospod
pozna pravičnih pot, pot pa
brezbožnih izgine.

2 1  Zakaj hrume narodi in
ljudstva si izmišljajo prazne
reči? 2  Vzdigujejo se kralji zem¬
lje in knezi se skupaj posvetu¬
jejo zoper Gospoda in zoper
Maziljenca njegovega , 3 govorec:
Raztrgajmo njih vezi in s sebe
vrzimo njih spone!

4  On, ki stolu je v nebesih,
se smeje, zasmehuje jih Gospod.
5  Tedaj jih ogovori v jezi svoji
in v srdu svojem jih prestraši:
6  Jaz pa sem vendar postavil

kralja svojega na Sionu, gori
svetosti svoje.

7  Oznanim naj vam  sklep:
Gospod mi je rekel: Sin moj si
ti, jaz sem te danes rodil . 8  Veli
mi, in narode ti dam v dediščino
in kraje zemlje v posest tvojo.
9  Zdrobiš jih s palico železno,
kakor prsteno posodo jih raz¬
biješ.

1Q Zdaj torej, o kralji, bodite
pametni, dajte se poučiti, ozem¬
lje sodniki! 11  V svetem stra¬
hu služite Gospodu in radujte
se s trepetom. 12  Poljubite Si¬
na, da se ne razsrdi in ne po¬
ginete na potu, ker skoraj se
razvname jeza njegova. Blagor
vsem, ki imajo v njem zavetje
svoje!

3  Psalm Davidov, ko je bežal
pred Absalonom, sinom svojim.

1  Gospod, koliko je nasprot¬
nikov mojih! Mnogo jih je, ki
vstajajo proti meni. 2  Mnogo
jih je, ki govore o duši moji:
Ni zanj rešitve v Bogu nobene.
(Sela.)

3  Ti pa, o Gospod, ščit si
meni, slava moja in ki povzdi¬
guješ glavo mojo. 4  Z glasom
svojim vpijem h Gospodu in mi

4

Psalm 3. 4. 5.

odgovarja z gore svetosti svoje.
(Sela.)

5  Legel sem in spal, in zbu¬
dil sem se, ker Gospod me pod¬
pira. 6  Ne bodem se bal ljudstva
miriad, ki so se okrog razpo¬
stavili proti meni.

7  Vstani, o Gospod, reši me,
moj Bog! ker ti si udaril vse
sovražnike moje po čeljustih,
brezbožnikom zobe si zdrobil ti.
8  Gospodova je rešitev. Na ljud¬
stvo tvoje pridi blagoslov tvoj!
(Sela.)

4  Načelniku godbe; z godbo na
strune. Psalm Davidov.

1  Ko kličem, odgovori mi, o
Bog pravičnosti moje, ki si mi
v stiski napravil prostora; mi¬
losten mi bodi in poslušaj mo¬
litev mojo.

2  Sinovi odličnih  mož, doklej
bode slava moja v nečast? Bo¬
dete li ljubili ničemurnost in
iskali laži? (Sela.) 3  Spoznajte
vendar, da si je Gospod posebej
odbralpobožnega; Gospod čuje,
ko k njemu kličem. 4  Prestra¬
šite se in ne grešite; razgovar-
jajte se v srcu svojem na leži¬
ščih svojih in pomirite se! (Sela.)
5  Darujte daritve pravičnosti in
upajte v Gospoda!

6  Mnogi govore: «0 da bi
uživali dobro!» Dvigni nad nas
svetlobo obličja svojega, Go¬
spod! 7  Ti si mi dal veselja v
srce, več nego imajo oni,  ko se

jim žita in vina obrodi na pre¬
bitek. 8  V miru ležem in zdajci
zaspim, zakaj ti, Gospod, i v
samoti mi daješ, da prebivam
brez skrbi.

Načelniku godbe; s piščalmi.
Psalm Davidov.

1  Besede moje čuj, Gospod,
ozri se na premišljevanje moje.
2  Poslušaj vpitja mojega glas,
Kralj moj in Bog moj, kajti k
tebi molim. 3  Gospod, zgodaj
bodeš slišal glas moj, zgodaj
položim prošnjo  pred teboj in
bodem čakal. 4  Ker ti nisi Bog
mogočni, ki bi mu bila všeč
brezbožnost, hudobnež ne sme
bivati pred teboj. 5  Samohval-
niki ne zdrže pred očmi tvojimi,
sovražiš vse, ki delajo krivico.
6 Pogubiš nje, ki govore laž; mo¬
ža krvoželjnega in zvijačnega
mrzi Gospod.

7  Jaz pa vnidem, obdan z
obilostjo milosti tvoje, v hišo
tvojo, priklonim se proti hramu
svetosti tvoje v svetem strahu
tvojem. 8  Gospod, vodi me v
pravičnosti svoji zavoljo zale¬
zovalcev mojih, ravno stori pot
svojo pred menoj. 9  Zakaj v
njih ustih ni nič resničnega,
njih notranjost je poguba, grob
odprt njih grlo, z jezikom svojim
se dobrikajo zvijačno. 10  Pokori
jih, o Bog, padejo naj po na¬
klepih svojih; pahni jih doli v
obilosti njih pregreh, ker se

Psalm 5. 6. 7.

5

upirajo zoper tebe . 11  In vese¬
lili se bodo vsi, ki pribegajo k
tebi, in na veke bodo prepevali,
ker si jim bramba, in radovali
se bodo v tebi ljubitelji tvojega
imena . 12  Zakaj ti blagoslavljaš
pravičnega, ti, Gospod, delaš, da
ga milost krije kakor ščit.

6  Načelniku godbe; s strunami, za
moške glasove. Psalm Davidov.

1  Gospod, v jezi svoji me ne
karaj, niti v srdu svojem me ne
kaznuj. 2  Milosten mi bodi, Go¬
spod, ker opešal sem, ozdravi
me, Gospod, ker preplašene so
kosti moje, 3  in duša moja je
preplašena silno — ti pa, o
Gospod, doklej?

4  Povrni se, Gospod, otmi
dušo mojo, reši me zaradi mi¬
losti svoje. 5  Kajti spomina na¬
te v smrti ni, v grobu kdo bi te
slavil? 6  Utrujen sem v zdi-
bovanju svojem, vsako noč mo¬
čim s solzami posteljo svojo,
plava mi ležišče v solzah preo-
bilih . 7  Otemnelo je od žalovanja
oko moje, postaralo se je zbok
zatiralcev mojih.

8  Poberite se od mene vsi,
ki delate krivico, ker Gospod
je slišal mojega joka glas.
9  Slišal je Gospod prošnjo mojo,
Gospod sprejme molitev mojo.
10  Osramočeni bodo in se sil¬
no preplašijo vsi sovražniki mo¬
ji, odriniti morajo v sramoti
naglo.

7  Pesem Davidova, ki jo je pel
Gospodu z ozirom na besede
Kusa Benjaminca.

1  O Gospod, Bog moj, v tebi
imam zavetje, reši me vseh pre¬
ganjalcev mojih in oprosti me,
2  da ne zgrabi sovražnik  kakor
lev duše moje in je ne raztrga,
ko ni pomočnika.

3  O Gospod, Bog moj, ako
sem storil tisto, ako je krivica
na rokah mojih, 4  ako sem sto¬
ril hudo v miru živečemu z me¬
noj (ko sem vendar rad poma¬
gal njemu, ki me je zatiral po
krivem): 5 preganja naj sovraž¬
nik dušo mojo in jo dohiti ter
potepta na tleh življenje moje
in v prah potlači slavo mojo.
(Sela.)

6  Vstani, Gospod, v jezi svoji,
vzdigni se proti razkačenosti
zatiralcev mojih in prebudi se
meni na pomoč; saj si sodbo
zapovedal. 7  Tako naj te obda
zbor narodov, in nad njim se
vrni zopet v višavo. 8  Gospod
bode sodil ljudstva. Sodi me,
Gospod, po pravičnosti moji in
po nedolžnosti, ki je na meni.
9  Preneha naj, prosim, zloba
brezbožnikov, pravičnega pa
utrdi; saj preiskuješ srca in
obisti, Bog pravični.

10  Ščit moj je Bog, rešitelj
tistih, ki so pravega srca. 41 Bog
je pravičen sodnik, Bog mogočni
se srdi nad brezbožnikom  vsak

B

Psalm 7. 8. 9.

dan. 12  Ako se ne izpreobrne,
nabrusi svoj meč, lok svoj je
že napel in ga pripravil, 13  po¬
meril je vanj smrtno orožje,
ognjene je naredil pšice svoje.
14  Glej, brezbožnih  rodi krivico;
spočel je nadlogo, rodil bode
laž. 15  Jamo je kopal in jo po¬
globil, a pade vanjo sam, ki jo
je naredil. ie  Povrne se nadloga
njegova na glavo njegovo in nad
teme njegovo pride njegovo na-
silstvo. 17 Hvalilbodem Gospoda
po pravičnosti njegovi in psalme
prepeval imenu Gospoda Naj¬
višjega.

8  Načelniku godbe; na gitit.
Psalm Davidov.

d O Jehova, Gospod naš, kako
veličastno je ime tvoje na vsej
zemlji, ki si odel s slavo svojo
nebesa! 2  Iz ust otrok in dojen¬
cev si ustanovil si hvalo zavoljo
nasprotnikov svojih, da ukrotiš
neprijatelja in maščevalca.

3  Ko ogledujem nebesa tvoja,
prstov tvojih delo, mesec in
zvezde, ki si jih postavil, 4  go¬
vorim:  Kaj je človek, da se ga
spominjaš, ali sin človekov, da
ga obiskuješ? 5  Le malo si ga
nižjega storil nego angele, a
venčal si ga s slavo in veli¬
častvom. 6  Postavil si ga za
vladarja čez dela svojih rok,
vse si mu podložil pod noge:
7  drobnico in goved, kolikor
je je, in tudi poljske živali,

8  ptice pod nebom in ribe v
morju, karkoli se izprehaja po
morskih stezah.

9  Jehova, Gospod naš, kako
veličastno je ime tvoje na vsej
zemlji!

9  Načelniku godbe; na mut-
laben. Psalm Davidov.

1  Hvalil te  bodem, Gospod,
iz vsega srca svojega, pripove¬
doval vsa čudovita dela tvoja.
2  Veselil se bodem in radoval
v tebi, psalme bom prepeval
tvojemu imenu, Najvišji. 3  Ker
sovražniki moji se umikajo, pa¬
dajo in ginejo pred obličjem
tvojim. 4 Zakaj ti si vodil sodbo
mojo in pravdo mojo, sedel si
na prestolu kot pravičen sod¬
nik; 5  pokaral si narode, po¬
gubil krivičnika, njih ime si iz¬
brisal na večne čase. 6  Sovraž¬
nikom je konec, razdejani so na
veke, mesta njih si uničil, da,
njih spomin je izginil.

7  A Gospod stolu j e na veke,
pripravil je za sodbo prestol
svoj. 8  On bode sodil vesoljni
svet v pravičnosti, pravde raz¬
sojal narodom po pravici. 9  Go¬
spod tudi bode grad na višini
siromaku, grad na višini, ko je
v stiski. 10  In bodo upali v te,
kateri poznajo ime tvoje, ker
ne zapustiš njih, ki te iščejo,
Gospod.

11  Hvalnice pojte Gospodu,
ki prebiva na Sionu, oznanjujte

Psalm 9. 10.

7

ljudstvom dela njegova. 12  Da se
je on, ki maščuje kri v moritvi
prelito, spomnil njih, ni pozabil
vpitja trpinov.

13  Usmili se me, Gospod, ozri
se v ponižanje moje od sovraž¬
nikov mojih, da me vzdigneš iz¬
pred smrtnih vrat: 14  da ozna¬
njam vso slavo tvojo, med vrati
hčere Sionske se radujem v
zveličanju tvojem.

15 Pogreznili so se narodi v
jamo, ki so jo sami napravili, v
mrežo, ki so jo skrito nastavili,
se je ujela njih noga. 16  Po¬
kazal se je Gospod po sodbi,
katero je storil: v njega lastnem
delu je zapletel brezbožnika.
(Pomisleka vredno! Sela.)

17  Brezbožniki se morajo
obrniti v pekel, vsi narodi, ki
so pozabili Boga. 18  Kajti siro¬
mak ne bode na veke pozabljen,
ubožcev upanje ne pogine za
večno.

19  Vstani, o Gospod, da se
ne šopiri človek umrljivi, sojeni
naj bodo narodi pred obličjem
tvojim. 20  V strah jih primi,
Gospod, spoznajo naj narodi,
da so umrjoči. (Sela.)

/i A 1  Zakaj stojiš oddaleč, o
Gospod? Zakaj  se skrivaš
ob časih stiske? 2  Prevzetnost
brezbožnika hudo straši ubožca.
Ujamejo se naj v naklepih, ka¬
tere izmišljajo. 3  Kajti brezbož-
nik se hvali z željami duše svoje,

in lakomnik se odreka Gospoda
in ga zaničuje. 4  Brezbožnik v
napuhu obraza svojega govori:
Saj ne bo kaznoval, ni Boga.
To  so vse misli njegove. 5  Varna
so pota njegova v vsakem času;
previsoko so pogledu njegovemu
sodbe tvoje; na svoje nasprot¬
nike piha prezirljivo.  6  V srcu
svojem govori: Ne ganem se,
od roda do roda bodem brez
nesreče. 7  Kletve polna so
usta njegova in zvijač in golju¬
fije; pod jezikom njegovim je
nadloga in krivica. 8  Poseda na
preži po vaseh, v zakotju ubija
nedolžnega, oči njegove preže
na onemoglega. 9  V skrivališču
preži kakor lev v svojem brlogu,
preži, da zgrabi siromaka, že
ga prijema ter vleče v stran v
mreži svoji. 10  Sldjuči se, po¬
tuhne se, in onemogli padajo v
krepke kremplje  njegove. 11  V
srcu svojem govori: Pozabil je
Bog mogočni, obličje svoje skri¬
va, nikoli tega ne bo videl.

12  Vstani, o Gospod! Bog
mogočni, dvigni roko svojo, ne
pozabi ubogih. 13  Zakaj sme
brezbožnik zaničevati Boga in
v srcu svojem govoriti, da ne
bodeš kaznoval? 14  Videl si
to;  zakaj ti gledaš nadlogo in
gorje, da povrneš s svojo roko;
brambi tvoji se izroča nesrečni,
siroti si ti pomočnik. 15  Zdrobi
roko brezbožniku in hudobneža

Psalm 10. 11. 12. 13.

krivico kaznuj, dokler je ne
najdeš več. 16  Gospod je Kralj
vedno in vekomaj, poginili so
pogani z zemlje njegove. 17  Hre¬
penenj e krotkih si uslišal, Go¬
spod: potolažiš jim srce, nagneš
k njim  svoje ulio, 18  da maščuješ
siroto in stiskanega, da ju  ne
straši več človek prsteni.

A A  Načelniku godbe. Psalm  Da-
11 vidov.

1  Gospod mi je zavetje —
kako da govorite duši moji: Le¬
ti na vašo goro, ptica! 2  Kaj¬
ti glej, krivičniki natezajo lok,
psico svojo pokladajo na tetivo,
da streljajo v temi nanje, ki so
pravega srca. 3  Ko se celo stehri
podirajo, kaj naj počne pra¬
vični?

4  Gospod  je v templju sveto¬
sti svoje, Gospod,  čigar prestol
je v nebesih; njegove oči vidijo,
njegove trepalnice preiskujejo
sinove človeške. 5  Gospod  pre¬
iskuje pravičnika, brezbožnika
pa in siloljubnega sovraži duša
njegova. 6  Dežil bode nad brez¬
božne zanke, ogenj in žveplo
in pekoč veter bode njih čaše
delež . 7  Kajti pravičen je Gospod
in ljubi pravičnost; kdor je
pošten, bo gledal obličje nje¬
govo.

A  Q Načelniku godbe; za moške
1ŽJ glasove. Psalm Davidov.

1  Pomagaj, Gospod, ker pre¬
minil je dobrodelnik, ker izginila

so zvesta srca izmed sinov člo¬
veških. 2  Lažnivost govore drug
z drugim, s priliznjenimi ust¬
nami in z dvojnim srcem govore.
3  Gospod pokonča vse prili¬
znjene ustne in jezik, ki bahavo
govori, 4  nje, ki govore: Našega
jezika moč obvelja, ustne naše
so v naši oblasti; kdo bi nam bil
gospodar? 5  Zavoljo zatiranja
ubožcev, zavoljo vzdihovanja
revežev sedaj vstanem, govori
Gospod; na varno postavim
njega, ki po tem koprni. e  Be¬
sede Gospodove so čiste besede,
kakor srebro, očiščeno v topilni
peči na zemlji, osnaženo sedem¬
krat. 7  Ti, Gospod, uboge  ohra¬
niš, branil jih boš tega rodu na
veke. 8  Brezbožni šopirno ho¬
dijo vseokrog, ko se povzdiguje
malopridnost med človeškimi
otroki.

13

Načelniku godbe. Psalm
Davidov.

1  Doklej, o Gospod? Bodeš
li zabil me večno? Doklej bodeš
skrival obličje svoje pred me¬
noj ? 2  Doklej naj gojim skrbi
v duši svoji, žalost v srcu svo¬
jem vse dni? Doklej se bode
vzpenjal sovražnik moj proti
meni?

3  Ozri se sem, odgovori mi,
Gospod, moj Bog, razsvetli oči
moje, da ne zaspim na smrt;
4  da ne poreče sovražnik moj:
Premagal sem ga; da se ne ra-

Psalm 13. 14. 15. 16.

9

dujejo nasprotniki moji, če bi
omahnil.

5  Jaz pa upam v milost tvo¬
jo; radovalo se bo srce moje v
zveličanju tvojem, 6  prepeval
bodem Gospodu, ker mi je storil
dobro.

Načelniku godbe. Psalm
Davidov.

1  Nespametnež govori v srcu
svojem: Ni Boga. Izprijeni so,
ostudno je, kar počenjajo, ni ga,
ki bi delal dobro.

2  Gospod je pogledal z ne¬
bes na sinove človeške, da bi
videl, je li kateri razumen, je li
kdo, ki išče Boga. 3  Vsi so od¬
stopili, vsi skupaj so se poka-
zili; ni ga, ki bi delal dobro,
enega samega ne.

4  Nimajo li nič spoznanja
vsi, ki delajo krivico? ki žro
ljudstvo moje, kakor da  jedo
kruh, in Gospoda ne kličejo.
5  Tu se preplašijo od groze, ker
Bog je na strani pravičnemu ro¬
du. 6  Naklep siromaka sramo¬
tite, seveda! ker Gospod je za¬
vetje njegovo. 7  O da bi prišlo s
Siona zveličanje Izraelovo! Ko
bode Gospod nazaj peljal iz
sužnosti ljudstvo svoje, radoval
se bode Jakob, veselil se Izrael.

Psalm Davidov.

1  Gospod,  kdo sme prebivati
v šatoru tvojem, kdo stanovati
na gori svetosti tvoje?

2  Kdor živi brezmadežno in
ravna pravično ter govori re¬
snico iz srca svojega; 3  kdor ne
obrekuje z jezikom svojim, ne
dela hudega bližnjemu svojemu
in ne obklada s sramoto soseda
svojega; 4  v čigar očeh je za¬
ničevan od Boga  zavrženi, spo¬
štuje pa nje, ki se boje Gospoda;
ko priseže, čeprav  v škodo svojo,
ne prevrača besede ; 5  kdor ne
lihvari z denarjem svojim, in
darila ne sprejema zoper ne¬
dolžnega. Kdor tako ravna, ne
omahne nikdar.

Miktam Davidov.

1  Varuj me, Bog mogočni,
ker v tebi iščem zavetja. 2  Go¬
spodu govorim: Ti si mi Gospod,
ni sreče zame zunaj tebe; 3  in
svetnikom, ki so na zemlji: To
so slavni, v katerih je vse ve¬
selje moje. 4  Mnoge bodo bo¬
lečine tistih, ki hitč za dru¬
gim bogom;  daroval ne bodem
njih krvavih daritev, ne jemal
njih imen na ustne svoje. 5  Go¬
spod je delež posesti moje in
mojega keliha; ti vzdržuješ od¬
merjeno mi dediščino . 6  Merilne
vrvi so mi padle v prekrasnih
krajih, da, moja dedina me silno
veseli . 7  Slavil bodem Gospoda,
ki mi je dobro  svetoval; tudi po
noči me izpodbujajo obisti moje.
8  Predočujem si Gospoda ne¬
prestano ; ker je na desnici moji,

10

Psalm 16. 17. 18.

ne omahnem. 9  Tega se veseli
srce moje in raduje se slava
moja, tudi meso moje bo počivalo
brez skrbi. 10  Ker ne pustiš
duše moje v državi smrti, ne
privoliš, da vidi ljubljenec tvoj
trohnobo. 11  Daš mi spoznati
življenja stezo: najslajših ra¬
dosti obilica je pred obličjem
tvojim, polno milin v desnici
tvoji vekomaj.

Molitev Davidova.

1  Cuj, o Gospod, pravičnost,
poslušaj stokanje moje, uho
nagni k molitvi moji, ki je brez
ustnic zvijačnih. 2  Od tvojega
obličja naj pride sodba moja,
ker  oči tvoje gledajo, kar je
pravo. 3  Preiskal si srce moje,
pregledal me po noči, z ognjem
si me preizkusil, in nisi našel
ničesar; kar mislim, ne presto¬
pi mojih ust . 4  Glede na dejanja
ljudi, po besedi ustnic tvojih sem
se čuval potov siloviteža . 5  Vzdr¬
žal sem korake svoje na stezah
tvojih, niso se spoteknile noge
moje.

6  Jaz kličem k tebi, ker me
čuješ, Bog mogočni; nagni k
meni uho svoje in poslušaj go¬
vor moj. 7  čudovito pokaži mi¬
lost svojo, rešitelj tistih, ki pri-
begajo izpred sovražnih upor¬
nikov na desnico tvojo. 8  Hrani
me kakor zenico v očesu, v senci
peroti svojih me skrivaj 9  pred

brezbožniki, ki me napadajo,
pred sovražniki duše moje, ki
me oblegajo.

10  Brezčutno srce svoje so
zaprli, z usti svojimi govore
ošabno. 11  Pri vsakem koraku
me že obstopajo, z očmi svojimi
pazijo, da me pahnejo na tla.
12  Podoben je sovražnik moj
levu, ki želi raztrgati, mlademu
levu, ki čepi v skrivališču.

13  Vstani Gospod, stopi mu
nasproti, zvrni ga na tla, reši
dušo mojo brezbožnika z mečem
svojim. 14  Oprosti me  z roko
svojo, Gospod, ljudi, ljudi tega
sveta, katerih delež je v tem
življenju, katerim polniš trebuh
z zakladom svojim, sinov imajo
dosita in preobilje svoje zapu¬
ščajo otrokom svojim. 15  Jaz
pa bodem v pravičnosti gledal
obličje tvoje, sitil se bodem, ko
se zbudim, s podobo tvojo.

A  Q Načelniku godbe. Psalm  Da¬
li O vida, hlapca Gospodovega, ki
je govoril Gospodu te pesmi besede
v dan, ko ga je bil rešil Gospod iz
roke vseh sovražnikov njegovih in
iz roke Savlove; in rekel je:

1  Srčno te ljubim, o Gospod,
moja moč. 2  Gospod je skala
moja in visok grad moj in reši¬
telj moj, Bog mogočni moj, za¬
vetje moje, kamor pribegam,
ščit moj in rešenja mojega rog,
visoka trdnjava moja . 3  Gospoda
kličem, ki je hvale vreden, in

Psalm 18.

11

tako se rešujem sovražnikov
svojih.

4  Objele so me smrti vezi in
hudourniki pogube so me pre¬
strašili; 5  pekla vezi so me ob¬
dale, smrtne zanke so me za¬
jele. 6  Y stiski svoji sem klical
Gospoda in k Eogu svojemu sem
vpil: iz svetišča svojega je za¬
čul moj glas in vpitje moje
pred njim je prišlo do ušes nje¬
govih.

7  Tu se je zgenila in stresla
zemlja, tudi podstave gora so se
zmajale, gibale so se, ker se je
srdil. 8  Dim se je valil iz no¬
snic njegovih in ogenj požrešen
iz ust njegovih, žerjavica gore¬
ča je prhala od njega. 9  Nagnil
je nebo ter stopil doli, in ob¬
lačna temota mu je bila pod
nogami. 10  In sedeč na kerubu,
je letel in plaval na vetra pe-
rotih. 11  Temo si je napravil
za zagrinjalo, za šator svoj okoli
sebe, mrak voda in roje oblakov.
12  Od svita pred njim so se raz¬
pršili oblaki njegovi, toča in žer¬
javica ognjena.

13  Na nebesih je grmel Go¬
spod in Naj višji je dal slišati
svoj glas — toča in žerjavica
ognjena. 14  In izstrelil je pšice
svoje in sovražnike  razkropil,
metal je strelo za strelo, in jih
je zbegal. 15  In prikazale so se
struge voda, in odgrnile so se
podstave vesoljne zemlje od

svarjenja tvojega, Gospod,  od
sape jeze tvoje.

16  Iz višine je posegel in me
prijel, potegnil me je iz mnogih
voda. 17  Rešil me je neprija-
telja mojega močnega in sovra-
žilcev mojih, krepkejših od me¬
ne. 18  Naskočili so me ob ne¬
sreči moji, a Gospod mi je
bil podpora, 19  in izpeljal me
je na piano, rešil me je, ker me
je ljubil. 20  Podelil mi je Go¬
spod po pravičnosti moji, po či¬
stosti mojih rok mi je povrnil;
21  kajti držal sem se potov
Gospodovih ter se nisem zlobno
odvrnil od Boga svojega.

22  Zakaj vse sodbe njegove
so pred mojimi očmi in postav
njegovih ne odvračam od sebe.
23  In bil sem mu popolnoma
vdan ter sem se pazil, da ne
ravnam krivično. 24  Zato mi je
povrnil Gospod po pravičnosti
moji, po čistosti mojih rok pred
njegovimi očmi. 25  Dobrotlji¬
vemu se izkazuješ dobrotljivega,
popolnoma vdanemu se izkazu¬
ješ popolnega; 26  kdor se oči¬
ščuje, njemu se kažeš čistega,
ali popačenemu nasprotuješ.
27  Zakaj ti otimaš ljudstvo
ubogo, prevzetne oči pa poni¬
žuješ.

28  Da, svetilo moje razsvet¬
ljuješ ; Gospod, moj Bog, raz¬
jasnjuje moje tmine. 29  S teboj
namreč prodiram skozi krdelo

12

Psalm 18. 19.

in z Bogom svojim preskaku¬
jem zid. 30  Tega Boga mogoč¬
nega pot je brezmadežna, govor
Gospodov ves čist; ščit je vsem,
ki pribegajo k njemu.

31  Ker kdo je Bog razen
Gospoda? in kdo skala razen
našega Boga? 32  Ta Bog mo¬
gočni, ki me opasuje z močjo
in brezmadežno dela mojo pot.
33  Dela, da so moje noge ka¬
kor jelenje, in me stavi na vi¬
šino mojo. 34  Vadi za boj roke
moje, da napnem z ramo svojo
lok jekleni. 35  Dal si mi tudi
zveličanja svojega ščit in de¬
snica tvoja me je podpirala in
ljubeznivost tvoja me je poveli¬
čala. 36  Piazširil si prostor ko¬
rakom mojim pod mano, in člen¬
ki mojih nog niso omahovali.

37  Zasledoval sem sovražni¬
ke svoje in jih dohitel, in nisem
se vrnil, dokler jih nisem izničil.
38  Zdrobil sem jih tako, da ne
morejo več vstati, padli so mi
pod noge. 39  Ker ti si me opa¬
sal z močjo za vojsko, upognil
si podme nje, ki so se vzpenjali
zoper mene. 40  In zapodil si
v beg nasprotnike moje, sovra-
žilce moje, da jih ugonobim.
41  Vpili so, a ni ga bilo, ki bi
jih rešil, h Gospodu so vpili, a ni
jim odgovoril. 42  Tu sem jih
strl, da so  kakor prah pred
vetrom, kakor blato na ulicah
sem jih poteptal. 43  Otel si me

iz prepirov ljudstva in postavil
narodom za glavo; ljudstvo, ki
ga nisem poznal, mi je služilo.
44  Le slišali so o meni, in so
se mi pokorili, tujci so se mi
vdajali z laskanjem . 45  Tujci so
v strahu koprneli in pritrepe-
tavali iz gradov svojih.

46  Živ je Gospod; in slav¬
ljena bodi skala moja in naj se
povišuje Bog rešenja mojega;
47  Bog ta mogočni, ki mi daje
maščevanje in spravlja ljudstva
podme; 48  ki me rešuje sovraž¬
nikov mojih; da, ti si me po¬
vzdignil nadnje, ki vstajajo zo¬
per mene, možu silovitemu si
me iztrgal.

49  Zatorej te bodem hvalil
med narodi, Gospod, in psalme
prepeval tvojemu imenu. 50  On
daje rešenje, veliko in obilo,
kralju svojemu in izkazuje mi¬
lost maziljencu svojemu, Da¬
vidu in semenu njegovemu na
veke.

Načelniku godbe. Psalm
Davidov.

1  Nebesa oznanjajo slavo Bo¬
ga mogočnega in delo rok nje¬
govih kaže oblok nebesni. 2  Dan
kliče dnevu vest o njem  in noč
poroča noči. 3  Ni govora, ne
besed, a vendar razumevajo
njih glas. 4  Po vsej zemlji se
razlega njih oznanilo, do kraja
vesoljnega sveta njih govor;
solncu pa je postavil šator na

Psalm 19. 20. 21.

13

njih. 5  In ono izhaja kakor že¬
nin iz stanice svoje, raduje se
kakor korenjak, da poteče svojo
pot. 6  Od kraja nebes je vzhod
njegov in tek njegov do njih
roba, in ničesar ni, kar hi se
skrilo njegovemu žaru.

7 Postava Gospodova j e brez¬
madežna, oživlja dušo; priče¬
vanje Gospodovo zanesljivo,
modrost daje nevednemu; 8 za¬
povedi Gospodove so prave,
razveseljujejo srce; povelje Go¬
spodovo čisto, razsvetljuje oči;
9  sveti strah Gospodov je čist,
vekomaj ostane; sodbe Go¬
spodove zgolj resnica, pravične
so vse; 10  zaželjene bolj nego
zlato, da, nego mnogo čistega
zlata, in slajše nego med, nego
samotok meden. 11  Služabnik
tvoj prejema tudi opomine po
njih; kdor jih hrani, plačilo ima
veliko. 12  A zmote — kdo jih
zaznava? I skritih me odveži
pregreškov!  13  Tudi grehov  iz
prezaupnosti obvaruj služab¬
nika svojega, da ne gospodujejo
meni; tedaj bodem brez madeža
in čist velike pregrehe . 14  Pri¬
jetne naj bodo ust mojih besede
in srca mojega premišljevanje
pred teboj, o Gospod, skala mo¬
ja in odrešenik moj!

Načelniku godbe. Psalm
LAJ  Davidov.

1  Usliši te naj Gospod  ob
stiski; na višavo naj te po¬

stavi ime Boga Jakobovega.

2  Pošlje naj ti pomoč iz sveti¬
šča in s Siona naj te podpira.

3  Pomni naj vseh daritev tvojih
in všečno naj sprejme žgalno
daritev tvojo. (Sela.) 4  Da ti
naj po srcu tvojem in izpolni
naj vse namere tvoje. 5  Veselo
hočemo peti o rešenju tvojem in
v imenu Boga našega dvignemo
zastave. Izpolni naj Gospod vse
prošnje tvoje.

6  Sedaj vem, da Gospod po¬
maga maziljencu svojemu, ga
usliši z nebes svetosti svoje po
mogočnih delih rešilnih desnice
svoje. 7  Ti se zanašajo  na voze
in oni na konje, mi pa se hva¬
limo z imenom Gospoda, Boga
našega. 8  Oni se spotikajo in
padajo, mi pa se vzdignemo in
ostanemo trdni. 9  Gospod, reši!
Kralj naj usliši nas, kadar ga
kličemo.

21

Načelniku godbe. Psalm
Davidov.

1  Gospod, moči tvoje veseli
se kralj, in rešitve tvoje kako
se silno raduje! 2  Zeljo srca
njegovega si mu dal in prošnje
ustnic njegovih mu nisi odre¬
kel. (Sela.) 3  Kajti prinašaš
mu naproti blagoslove dobrote,
na glavo njegovo pokladaš ve¬
nec iz zlata čistega. 4  Življe¬
nja te je prosil, ti si mu ga dal,
dnvdolgost na vedno večne čase.
5  Velika je slava njegova vsle

14

Psalm 21. 22.

pomoči tvoje, diko in veličastvo
si položil nanj. 6  Kajti postavil
si ga za blagoslov na veke, raz¬
jasnil ga z radostjo pri svo¬
jem obličju. 7  Zakaj kralj upa
v Gospoda, in po milosti Naj¬
višjega ne omahne.

8  Z roko svojo dosežeš vse
neprijatelje svoje, z desnico svo¬
jo dosežeš vse sovražilce svoje.

9  Narediš, da bodo kakor peč
razbeljena ob času srditega ob¬
ličja tvojega; Gospod jih uniči
v jezi svoji in ogenj jih požre.

10  Sad njih pokončaš z zemlje
in njih seme izmed sinov člo¬
veških. 11  Kajti nameravali so
ti hudo, snovali so naklep, a ne
morejo ga izvršiti . 12  Ker ti jih
zapodiš v beg, na tetive svoje
položiš^šžce in jih pomeriš njim
v obraz. 13  Vzdigni se, Go¬
spod, v moči svoji; in peli bo¬
demo in s psalmi proslavljali
hrabrost tvojo.

Načelniku godbe, na «Košuta
jutranje zarje*. Psalm Da¬
vidov.

1  Bog moj, Bog moj, zakaj
si me zapustil, daleč si  od re¬
šitve moje, od stoka mojega
besed? 2  O Bog moj, kličem
po dnevi, a ne odgovarjaš, tudi
po noči, in ni mi pokoja. 3  Saj
si vendar svet, ki stoluješ nad
slavospevi Izraela. 4  V tebe so
upali očetje naši, upali so, i» o-
svobodil si jih. 5  K tebi so vpili

in oteti so bili, v tebe so upali,
in niso bili osramočeni.

6  Jaz pa sem črv in ne mož,
poroga ljudem in zaničevan od
ljudstva. 7  Vsi, ki me vidijo,
me zasmehujejo, reže se in z
glavo majo: 8  Zanašal se je v
Gospoda! Ta naj ga reši, otme
ga naj, ker ima veselje nad
njim! 9  Saj ti si, ki si me poteg¬
nil iz materinega telesa, vdah¬
nil si mi upanje pri prsih ma¬
tere moje. 10  Nate sem oprt
od rojstva, od telesa matere
moje si Bog moj mogočni ti.
11  Ne bivaj daleč od mene, ker
je blizu stiska, ker ni pomoč¬
nika.

12  Obsuli so me junci mnogi,
krepki junci  basanski so me ob¬
stopili. 13  Zrelo svoje odpirajo
zoper mene kakor  lev zgrabljiv
in rjoveč . 14  Kakor voda se raz¬
livam in vse kosti moje se raz¬
klepajo; srce moje je podobno
vosku, taja se v osrčju mojem.
15  Moč moja je usahnila, da je
kakor čepinja, in jezik moj se
prijemlje nčbesa mojega, in v
prah smrti si me položil. 16 Kaj¬
ti obdali so me psi, hudobnikov
krdelo me je obkrožilo, prebo¬
dli so moje roke in noge moje.
17  Seštel bi lahko vse svoje
kosti; oni pa gledajo, všečno se
ozirajo v me. 18  Oblačila moja
dele med seboj in za suknjo
mojo mečejo kocko. 19  Ti pa,

Psalm 22. 23. 24.

15

Gospod, ne bivaj daleč, moč
moja, hiti mi na pomoč! 20  Otmi
meču dušo mojo, iz moči psa
edino mojo. 21  Reši me iz žrela
levovega in izpred rogovja div¬
jih bivolov, uslišavši me.

22  Oznanjati hočem ime tvo¬
je bratom svojim, sredi zbora
bodem te hvalil: 23  Vi, ki se bo¬
jite Gospoda, hvalite ga; vse se¬
me Jakobovo, slavite ga, in boj
se ga vse seme Izraelovo! 24 Ker
ni zaničeval in ni mrzel trplje¬
nja trpinovega, tudi ni skril ob¬
ličja svojega pred njim; temuč
ko je vpil do njega, ga  je usli¬
šal. 25  Od tebe izvira  hvalo¬
spev moj v zboru velikem; ob¬
ljube svoje bodem opravljal
vpričo njih, ki se ga boje . 26  Je¬
dli bodo krotki in se nasitili,
hvalili bodo Gospoda, kateri ga
iščejo; živi naj srce vaše ve¬
komaj !

27  Spomnijo se in preobr¬
nejo se h Gospodu vsi kraji
zemlje in klanjale se bodo pred
teboj vse družine poganskih na¬
rodov. 28  Kajti Gospodovo je
kraljestvo in on vlada nad na¬
rodi. 29  Jedli bodo in prikla¬
njali se vsi zemlje bogatini; pred
njim bodo padali vsi, ki gredo
v prah in ki ne morejo ohraniti
duše svoje v življenju. 30  Po¬
tomstvo mu bode služilo; pri¬
povedovali bodo o Gospodu pri¬
hodnjemu rodu. 31  Pridejo in

oznanjali bodo pravičnost nje¬
govo ljudstvu, ki se porodi, da
je to izvršil.

Psalm Davidov.

1  Gospod je moj pastir, sla¬
bo se mi ne more goditi. 2  Na
pašnikih zelenih me pase, k ti¬
him vodam me vodi. 3  Poživlja
dušo mojo, vodi me po pravič¬
nosti stezah zavoljo svojega
imena.

4  Tudi ko bi hodil po dolini
smrtne sence, ne bojim se zlega,
ker ti si z menoj: šiba tvoja in
palica tvoja me tolažita. 5  Pred
menoj pripravljaš mizo, sovraž¬
nikom mojim nasproti; z oljem
maziliš glavo mojo, kelih moj
je poln do vrha.

6  Zgolj dobrota in milost bo¬
deta me spremljali vse dni živ¬
ljenja mojega in prebival bo¬
dem v hiši Gospodovi na večne
čase.

Psalm Davidov.

1  Gospodova je zemlja in kar
jo napolnjuje, vesoljni svet in
prebivalci njegovi. 2  Kajti on
jo je utemeljil nad morji, nad
rekami jo je trdno postavil.

3  Kdo pojde na goro Go¬
spodovo in kdo bo stal na mestu
svetosti njegove? 4  Kdor je ne¬
dolžnih rok in srca čistega,
kdor ne žene za ničemurnostjo
duše svoje in ne priseza na

16

Psalm 24. 25.

goljufijo. 1 * * 4 5  Ta prejme blagoslov
od Gospoda in pravičnost od
Boga, rešenja svojega. 6  To je
zarod onih, ki Ga iščejo, ki išče¬
jo obličje tvoje, Bog  Jakobov.
(Sela.)

7  Dvignite, vrata, glave svo¬
je in dvignite se, večne duri,
da vstopi slave Kralj! 8  Kdo
pa je ta slave Kralj? Gospod,
krepak in mogočen, Gospod,
mogočen v boju. 9  Dvignite,
vrata, glave svoje, dvignite,
pravim, večne duri, da vstopi
slave Kralj! 10  Kdo je on, ta
slave Kralj? Gospod nad voj¬
skami, on je slave Kralj. (Sela.)

1  K tebi, o Gospod, povzdi¬

gujem dušo svojo. 2  Bog moj,
v te upam, naj ne pridem v sra¬
moto, sovražniki moji naj se

ne radujejo nad mano. 3  Saj
kdorkoli čaka tebe, ne pride
v sramoto; osramočeni pa bo¬
do, ki nezvesto ravnajo brez
vzroka.

4 Pota svoja mi kaži, Gospod,

steze svoje me uči. 5  Vodi me,
da liodim po resnici tvoji, in
uči me, ker ti si Bog rešenja
mojega, tebe čakam ves dan.

6  Spomni se, o Gospod, mnoge¬

ga usmiljenja svojega in milosti

svojih, ki so od vekomaj. 7  Gre¬

hov mladosti moje in prestopkov

mojih se ne spominjaj, po milosti

svoji se me spominjaj ti, zavoljo
dobrote svoje, o Gospod.

8  Dober in zvestih misli je
Gospod, zatorej uči grešnike
pravo  pot. 9  Vodi krotke, da
hodijo po pravici, in krotke uči
pot svoj . 10  Vse steze Gospodove
so milost in resnica njim, ki
branijo zavezo njegovo in pri¬
čevanja njegova. 11  Zaradi
imena svojega, Gospod, odpusti
krivico mojo, ker velika je.

12  Kdo je tak mož, ki se
boji Gospoda? On ga pouči,
katero pot naj izvoli. 13  Duša
njegova bode prebivala v do¬
brem in seme njegovo bo po¬
dedovalo deželo. 14  Skrivnost
Gospodova  Jura« je njim, ki se
ga boje, in zavezo svojo jim
razodeva.

15  Oči moje gledajo  nepre¬
stano v Gospoda, zakaj on po¬
tegne iz mreže noge moje.
ie  Ozri se v me in milost mi
stori, ker osamel seminubožen.
17  Stiske srca mojega so se
pomnožile, iz nadlog mojih me
reši . 18  Poglej siromaštvo moje
in težave moje, in odpusti vse
grehe moje. 19  Poglej sovraž¬
nike moje, da jih je veliko, in
z zlovoljnim sovraštvom me so¬
vražijo. 20  Varuj dušo mojo in
reši me, ne pridem naj v sra¬
moto, ker v tebi iščem zavetja.
21  Brezmadežnost in poštenost
naj me stražita, ker tebe čakam.

Psalm 25. 26. 27.

17

22  Reši, Bog, Izraela vseh nad¬
log njegovih.

Psalm  Davidov.

1  Za sodnika mi hodi, Go¬
spod; ker sem hodil v brezgraj-
nosti svoji in v Gospoda sem
upal, ne omahnem. 2  Izkušaj
me, Gospod, in preišči me, z
ognjem preizkusi obisti moje in
srce moje. 3  Zakaj milost tvoja
mi je pred očmi in neprestano
hodim v resnici tvoji. 4  Ne po¬
sedam z ničemurnimi ljudmi in
z licemerci se ne shajam. 5  Hu¬
dobnežev zbor sovražim in z
brezbožniki nočem sedeti. e  V
nedolžnosti umivam roke svoje,
oltar tvoj hočem obhajati, o
Gospod, 7  da zapojem hvalno
pesem in oznanjam vsa čuda
tvoja. 8  Gospod, prebivališče
ljubim hiše tvoje in mesto, kjer
prebiva slava tvoja.

9  Ne pograbi z grešniki duše
moje in z možmi krvoželjnimi
življenja mojega. 10  V njih
rokah je hudodelstvo, desnica
njih je polna daril podkupnih.
11  Jaz pa hodim v brezgraj-
nosti svoji, reši me in milost
mi stori. 12  Noga moja stoji na
ravnem, v zborih bodem slavil
Gospoda.

Psalm  Davidov.

1  Gospod  je luč moja in re¬
šitev moja, koga bi se bal? Go¬

spod je življenja mojega obrana,
koga bi se plašil? 2  Ko so se
bližali nadme hudobniki, da po¬
jedo moje meso, zatiralci moji
in sovražilci moji, spoteknili so
se in padli. 3  Če bi se vojska
utaborila proti meni, brez strahu
mi ju srce, če bi nastal hoj
zoper mene, upajoč še veselim
se  tega.

4  Eno sem prosil Gospoda,
tega samo želim: da smem bi¬
vati v hiši Gospodovi vse dni
življenja svojega, da gledam
lepoto Gospodovo in jo pre¬
iskujem v svetišču njegovem.

5  Kajti on me skrije v koči
svoji ob dnevu nesreče, pri¬
krije me v skrivališču šatora
svojega in me vzdigne na skalo.

6  In tako bo povišana glava
moja nad sovražnike moje, sto¬
ječe okrog mene, in daroval bo¬
dem v šatoru njegovem daritve
glasnega veselja, pel bodem in
psalme brenkal Gospodu.

7  Sliši me, o Gospod, ko kli¬
čem z glasom svojim, usmili se
me in odgovori mi. 8  Ker veliš:
Iščite obličje moje! srce moje
ti govori: Obličje tvoje bodem
iskal, Gospod. 9  Ne skrivaj mi
obličja svojega, ne zapodi v
jezi hlapca svojega; pomoč moja
si bil, ne zavrzi me in ne zapusti
me, o Bog zveličanja mojega.
10  Kajti oče moj in mati moja
sta me zapustila, Gospod pa

18

Psalm 27. 28. 29.

me k sebi privije. 11  Uči me,
Gospod, svoj pot in vodi me
po ravni stezi zavoljo njih, ki
name preže. 12  Ne izdajaj me
želji zatiralcev mojih, ker zoper
mene stoje lažnive priče in ki
pihajo silovitost.

13  Ko hi ne veroval, da bo¬
dem užival dobroto Gospodovo
v deželi živečih, bi lil poginil.
14  Čakaj Gospoda, hodi močan
in naj se ohrabri srce tvoje,
da, čakaj Gospoda!

Psalm  Davidov.

1  K tebi, o Gospod, kličem,
skala moja, ne delaj mi se glu¬
hega, da ne postanem, ako mi
bodeš nem, podoben njim, ki
gredo v grob. 2  čuj prošenj
mojih glas, ko vpijem k tebi,
ko iztezam roke svoje proti
hramu tvoje svetosti. 3  Ne vleci
me v pogubo  z brezbožniki in ž
njimi, ki delajo krivico,ki govore
mir z bližnjimi svojimi, hudobija
pa biva  v njih srcu. 4  Daj jim
po njih delu in po hudobnosti
njih dejanj, po delu njih rok
jim daj, povrni jim, kar so za¬
služili. 5  Ker ne menijo se za
dejanja Gospodova in za delo
rok njegovih — podere jih, a
postavi jih ne.

6  Hvaljen bodi Gospod, ker
je uslišal prošenj mojih glas.
7  Gospod je moč moja in ščit
moj; njemu je zaupalo srce

moje in pomagal mi je, zato
se silno raduje srce moje in
slavil ga bodem s pesmijo svojo.

8  Gospod je moč svojim in
rešilna obrana maziljencu svo¬
jemu. 9  O reši ljudstvo svoje in
blagoslovi dediščino svojo, in pa¬
si jih ter podpiraj jih na veke!

Psalm Davidov.

1  Dajajte Gospodu, sinovi
Božji, dajajte Gospodu slavo
in hvalo. 2  Dajajte Gospodu
slavo njegovega imena, prikla¬
njajte se Gospodu v diki sve¬
tosti.

3  Glas Gospodov se razlega
nad vodami, Bog slave mogočni
grmi, Gospod nad velikimi vo¬
dami. 4  Glas Gospodov doni
mogočno, glas Gospodov doni
veličastno. 5  Glas Gospodov
lomi cedre, Gospod lomi cedre
na Libanu; 6  in dela, da ska¬
čejo kakor tele, Libanon in
Sirion kakor divjega bivola
mladič. 7  Glas Gospodov šviga
plamene ognjene. 8  Glas Go¬
spodov pretresa puščavo, Go¬
spod pretresa puščavo Kadeško.
9  Glas Gospodov dela, da ko¬
šute pred časom  rode, in veje
lomi gozdom — ali v svetišču
njegovem vse kliče: Slava!

10  Gospod  je sedel kot kralj
o potopu, in Gospod  kralj sto-
luje vekomaj. 11  Gospod  da
moč svojemu ljudstvu, Gospod

Psalm 29. 30. 31.

19

bode blagoslovil ljudstvo svoje
z mirom.

Psalm Davidov; pesem pri
posvečevanju hiše njegove.

I  Poveličeval te bodem, Go¬
spod, ker si me povzdignil in
nisi dal sovražnikom mojim ra-
dovati se nad mano. 2  Gospod,
Bog moj, ko sem vpil k tebi,
si me ozdravil. 3  Gospod, iz¬
peljal si iz kraja smrti dušo
mojo, ohranil me živega izmed
njih, ki padajo v jamo. 4  Pojte
psalme Gospodu, svetniki nje¬
govi, in slavite spomin svetosti
njegove. 5  Kajti jeza njegova
je le za trenotek, dobrota nje¬
gova pa za ves vek; jok se pač
zvečer naseli, a zjutraj so spevi
veseli.

6  Jaz pa sem govoril v sreči
svoji: Ne omahnem vekomaj.
7  Gospod, po blagovoljnosti
svoji si storil, da je trdno stala
gora moja; ko si pa skril obličje
svoje, sem bil zbegan. 8  K tebi
sem klical, Gospod, in Gospoda
sem prosil: 9  Kaj pridobiš v
moji krvi, ko pojdem doli v
jamo? ali te bode prah slavil?
bode li oznanjal resnico tvo¬
jo? 10  Cuj, o Gospod, in usmi¬
li se me, Gospod , bodi mi po¬
močnik!

II  Izpreobrnil si mi jok moj
v ples, razpasal si raševnik moj
in opasal me z radostjo, 12  da
ti prepeva slava moja in ne

umolkne. Gospod, Bog moj,
hvalil te bodem vekomaj.

Načelniku godbe. Psalm
01 Davidov.

1  Pri tebi, Gospod, iščem
zavetja; naj ne bodem osramo¬
čen vekomaj; po pravičnosti
svoji me osvobodi. 2  Nagni k
meni uho svoje, hitro me otmi;
skala pribežališča mi bodi, tr¬
den grad, da se rešim. 3  Kajti
skala moja si in trdnjava moja,
torej zavoljo imena svojega me
vodi in me spremljaj. 4  Izpelji
me iz mreže, katero so skrili
zoper mene, saj ti si obrana
moja. 5  V roko tvojo izročam
duha svojega. Odrešil si me, o
Gospod, resnice Bog mogočni.
6  Sovražim nje, ki časte niče-
murnosti prazne, jaz pa upam
v Gospoda. 7  R,adoval se bodem
in veselil usmiljenja tvojega, ker
si se ozrl na siromaštvo moje,
spoznal duše moje stiske; 8  in
nisi me izdal sovražniku v roko,
a v prostoren kraj si postavil
noge moje.

9  Usmili se me, Gospod, ker
v stiski sem, od žalovanja hira
oko moje, duša moja in telo
moje. 10  Kajti v žalosti je mi¬
nilo življenje moje in leta moja
v zdihovanju; vsled moje krivice
hira krepkost moja in kosti moje
ginejo . 11  Zavoljo vseh sovraž¬
nikov svojih sem prišel v za¬
smeh, da, celo sosedom svojim,

20

Psalm 31. 32.

strah pa sem znancem svojim;
ko me zagledajo zunaj, beže od
mene . 12  V pozabljenje me Za¬
greba srce kakor mrtvega, po¬
stal sem kakor orodje potrto.
13  Kajti zasramovanje čujem
od mnogih, strah okroginokrog;
posvetujoč se skupaj zoper me¬
ne, mislijo, kako bi prestregli
dušo mojo.

14  Jaz pa upam vte, Gospod,
govorim: Bog moj si ti . 15  V ro¬
kah tvojih so časi moji; otmi
me iz rok sovražnikov mojih in
preganjalcev mojih . 16  Daj, da
sveti obličje tvoje nad tvojim
hlapcem, reši me po milosti
svoji. 17  Gospod, naj ne pri¬
dem v sramoto, ker tebe kli¬
čem; osramočeni naj bodo brez¬
božni in molče naj gredo v
pekel. 18  Onem e naj ustne laž¬
nive, ki govore zoper pravič¬
nega trdo, z napuhom in zani¬
čevanjem.

19  O, kako obila je dobrota
tvoja, katero hraniš njim, ki se
te boje, in izkazuješ njim, ki
pribegajo k tebi, vpričo otrok
človeških. 20  Skrivaš jih v skri¬
vališču obličja svojega pred za¬
rotami ljudi, varuješ jih v koči
svoji  prepira jezikov . 21  Hvaljen
bodi Gospod, ker mi je izkazal
čudovito milost svojo v utrjenem
mestu. 22  Jaz sem bil sicer re¬
kel v malodušnosti svoji: Iztreb¬
ljen sem izpred oči tvojih. Ven¬

dar si slišal molitev mojih glas,
ko sem k tebi vpil.

23 Ljubite Gospoda, vsi svet¬
niki njegovi: Gospod hrani zve¬
stobo in povrača preobilo njemu,
ki ravna ošabno. 24  Močni bo¬
dite in naj se vam ohrabri srce,
vi vsi, ki čakate Gospoda.

32 Psalm  Davidov. Pouk.

1  Blagor mu, komur so od¬
puščeni prestopki, čigar greh je
prikrit. 2  Blagor človeku, ki mu
Gospod ne všteva krivice in
čigar duh nima v sebi zvijače.

3  Ko sem molčal, so perele
kosti moje vsled stoka mojega
po cele dneve. 4  Ker po dnevi
in po noči je bila težka nad
mano roka tvoja, da se mi je
sok životni sušil kakor  v poletni
vročini. (Sela.) 5  Greh svoj sem
ti razodel in krivice svoje nisem
prikril; dejal sem: Izpovedam
se prestopkov svojih Gospodu.
In ti si odpustil krivdo mojega
greha. (Sela.)

6  Zato naj te ponižno prosi
vsak pobožni oh času, ko te
lahko najde; zares, ko pride po¬
vodenj velikih voda, njega ne
doseže. 7  Ti si zavetje meni;
stiske me obraniš, s pesmami
oproščenja me obdaš. (Sela.)

8  Jaz ti dam razumnost in
kazal ti bodem, po kateri poti
naj hodiš; svetoval ti bodem,
v te vpirajoč  svoje oko. 9  Ne

Psalm 32. 33. 34.

21

bodite kakor konj, kakor mezeg
brez razuma, katerima je z uzdo
in vajetom, njiju opravo, brz¬
dati gobec, sicer se ti ne po¬
korita. 19  Mnoge bolečine za¬
denejo brezbožnika; kdor pa
stavi upanje v Gospoda, njega
obdaja milost. 11  Veselite se v
Gospodu in radujte, pravični, in
glasno pojte vsi, ki ste pravega
srca.

1  Radujte se, pravični, v
Gospodu, poštenim se spo¬
dobi hvalno petje. 2  Slavite
Gospoda s citrami, z deseto-
strunjem mu pojte psalme.
3  Pojte mu novo pesem, krep¬
ko udarjajte na strune  z radost¬
nim vpitjem.

4  Ker prava je beseda Go¬
spodova in vsako delo njegovo
se vrši  v zvestobi. 5  Pravičnost
ljubi in sodbo, milosti Gospodo¬
ve polna je zemlja. 6  Z besedo
Gospodovo ustvarjena so ne¬
besa in z dihom ust njegovih
vsa vojska nebeška. 7  Morske
vode zbira kakor na kup in v
shrambe deva valove. 8  Boj se
Gospoda vsa zemlja, pred njim
naj trepetajo vsi prebivalci sve¬
ta. 9  Kajti on je rekel, in se je
zgodilo, on je zapovedal, in stalo
je trdno. 10  Gospod uničuje na¬
rodov sklep, misli ljudstev po¬
dira. 11  Sklep Gospodov pa
ostane vekomaj, misli srca nje¬
govega od roda do roda . 12  Bla¬

gor narodu, čigar Bog je Gospod,
ljudstvo, katero si je izvolil v
dediščino.

13  Z nebes gleda Gospod,
vidi vse sinove človeške. 14  Z
mesta prebivališča svojega gle¬
da na vse prebivalce zemlje,

15  on, ki obrazuje srca njih
vseh, ki pazi na vsa njih dela.

16  Ni ga kralja, ki bi se rešil
z množico krdel, junak se ne
otme z veliko močjo. 17  Vara
se, kdor upa  s konjem se rešiti,
velika moč njegova jezdeca  ne
odnese. 18  Glej, Gospod vpira
oko svoje na nje, ki se ga boje,
na nje, ki čakajo milosti njego¬
ve; 19  da reši smrti njih dušo
in jih žive ohrani v lakoti.

20  Duša naša čaka Gospoda,
on je pomoč naša in ščit naš.
21  Kajti v njem se razveseli
srce naše, ker smo zaupali nje¬
govemu svetemu imenu. 22  Mi¬
lost tvoja, o Gospod, bodi nad
nami, kakor te zaupno čakamo.

Psalm  Davidov, ko je preme-
nil vedenje svoje pred Abi-
melekom in je odšel, ko ga je on
spodil.

1  Slavil bodem -Gospoda vsak
čas, vedno bodi hvala njegova
v ustih mojih. 2  V Gospodu se
bode ponašala duša moja, čuli
bodo to krotki ter se veselili.
3  Poveličujte Gospoda z menoj
in skupno povišujmo ime nje¬
govo!

22

Psalm 34. 35.

4  Iskal sem Gospoda in mi
je odgovoril, in iz vseh strahov
mojih me je rešil. 5  Kateri gle¬
dajo vanj, hodo razsvetljeni,
in obličje njih ne zardi od sra¬
mote.  6  Ta ubožec je klical, in
Gospod ga je uslišal in rešil
ga je iz vseh stisk njegovih . 7  Sa-
torišče stavi angel Gospodov
okrog njih, ki se ga boje, in jih
otimlje. 8  Pokusite in vidite,
kako dober je Gospod. Blagor
možu, ki išče v njem zavetja
svojega. 9  Bojte se Gospoda,
svetniki njegovi, ker stradanja
ni njim, ki se ga boje. 10  Mladi
levi so v potrebi in stradajo,
kateri pa iščejo Gospoda, ne
pogrešajo nobene dobrote.

11  Pridite, otroci, poslušajte
me, strahu Gospodovega vas
bodem učil . 12  Kdo je oni mož, ki
se veseli življenja, želi mnogo
dni, da uživa dobro? 13  Varuj
jezik svoj hudega in ustne svoje,
naj ne govore zvijače. 14  Umi¬
kaj se hudemu in delaj dobro,
išči miru in hodi za njim . 15  Oči
Gospodove pazijo na pravične
in ušesa njegova na njih vpitje.
16  Srdito pa je njim, ki delajo
hudo, obličje Gospodovo, daiz-
trebizzemljenjihspomin. 17 Ko
kličejo pravični,  jih sliši Gospod
in iz vseh stisk jih otimlje.
18  Blizu je Gospod tistim, ki so
potrtega srca, in ponižne v duhu
rešuje. 19  Mnoge so pravičnega

nadloge, ali iz njih vseh ga reši
Gospod. 20  Vse kosti njegove
ohrani, ena izmed njih se ne
zlomi. 21  Brezbožnika pa za¬
duši hudo, in sovražilci pravič¬
nega se bodo pokorili za kri¬
vico svojo. 22  Gospod otimlje
dušo hlapcev svojih in ne po¬
gubi se nobeden, ki išče zavetja
v njem.

Psalm  Davidov.

1  Bojuj se, Gospod, zoper
nje, ki se bojujejo z menoj,
vojskuj se ž njimi, ki se vojsku¬
jejo z menoj. 2  Zgrabi ščit veliki
in mali in vstani meni v pomoč.
3  In potegni sulico in zapri pot
njim, ki me preganjajo; reci
duši moji: Jaz sem rešenje
tvoje. 4  Sramujejo se naj in v
sramoto pridejo, kateri iščejo
duše moje, umakniti se morajo
in rdečica naj jih oblije, kateri
mi nameravajo hudo. 5  Bodo
naj kakor pleve pred vetrom
in angel Gospodov naj jih podi.
6  Temna bodi njih pot in polžka
in angel Gospodov naj jih pre¬
ganja. 7  Ker brez vzroka so mi
skrito nastavili mrežo svojo,
brez vzroka jamo izkopali duši
moji. 8  Poguba naj pride nanj
iznenada, in naj ga ujame mreža
njegova, katero j e skril, v pogubo
naj pade vanjo. 9  In duša moja
se bo radovala v Gospodu, ve¬
selila se v rešenju njegovem.

Psalm 35. 36.

23

10  Vse kosti moje bodo govorile:
Gospod, kdo je tebi enak?
Siromaka otimlješ iz rok  moč¬
nejšega od njega, da, siromaka
in ubožca iz rok  njega, ki ga
pleni.

11  Priče vstajajo krivične,
česar si nisem v svesti, me iz¬
prašujejo. 12  Hudo mi vračajo
za dobro; zapuščena je duša
moja. 13  In vendar sem jaz, ko
so bili bolni, oblečen v raševino,
s postom pokoril dušo svojo in
molitev moja se je vračala v
nedrije moje. 14  Vedel sem se,
kakor bi mi bil prijatelj ali brat,
kakor žalujoč po materi sem
bodil sključen v žalni obleki.
15  Oni pa so se radovali moje
hromote in se zbirali, zbirali
so se zoper mene, druhal hu¬
dobna, in nisem tega  vedel, pso¬
vali so me in niso nehali; 16 ka¬
kor brezbožni zabavljivci pri
pojedinah so s svojimi zobmi
režali name.

17  Gospod, doklej bodeš gle¬
dal? Reši dušo mojo njih po¬
gube, mladih levov edino mojo.
18  Slavil te bodem v velikem
zboru, med ljudstvom obilim
bodem te hvalil. 19  Naj se ne
radujejo nad menoj, ki so mi
neprijatelji iz krivih vzrokov,
kateri me sovražijo brez vzro¬
ka, naj ne mežikajo z očesom.
20  Miru namreč ne govore,
temuč zoper mirne v deželi iz¬

mišljajo zvijačne stvari. 21  In
proti meni reže, govoreč: Prav,
prav, oko naše vidi!

22  Vidiš to, Gospod, ne molči
torej;  Gospod, ne bivaj daleč
od mene. 23  Zbudi se in vstani
na sodbo mojo, Bog moj in Go¬
spod moj, na pravdo mojo. 24 So-
di me po pravičnosti svoji,
Gospod Bog moj, in naj se ne
vesele nad mano. 25  Naj ne
govore v srcu svojem: Aha, tako
smo želeli! ne govore naj: Po¬
goltnili smo ga. 26  Osramočeni
naj bodo in se zardčvsi skupaj,
ki se vesele nesreče moje, s
sramoto naj se zagrnejo in ne-
častjo, kateri se povzdigujejo
proti meni. 27  A prepevajo naj
in se radujejo, kateri se vesele
pravičnosti moje, in govore naj
vedno: Poveličevan bodi Go¬
spod, ki se veseli miru svojega
hlapca. 28  In jezik moj bode
oznanjal pravičnost tvojo, ves
dan hvalo tvojo.

Načelniku godbe.Psa^i hlap¬
ca Gospodovega, Davida.

1  Grehotnost brezbožnika go¬
vori v srca mojega globini: Pred
očmi njegovimi ni strahu Bož¬
jega. 2  Kajti pregreha  se mu
sladka v oči, da se ne bode
našla krivica njegova in so¬
vražila. 3  Besede ust njegovih
so zloba in zvijača, opustil je
razum, da bi delal dobro. 4 Zlobo
izmišlja v postelji svoji, stopa

25

Novi zakon.

24

Psalm 36. 37.

na pot, ki ni dobra, hudo se mu
ne gnusi.

5  Gospod, do nebes sega  mi¬
lost tvoja, zvestoba tvoja do
naj višjih oblakov. 6  Pravičnost
tvoja je kakor gore Božje, sodbe
tvoje kakor velika globočina;
ljudi in živali ohranjaš, Gospod.

7  Kako dragocena je milost
tvoja, Bog, in sinovi človeški
pribegajo v senco peroti tvojih.

8  Nasičujejo se od obilosti hiše
tvoje, in iz reke sladkosti svojih
jih napajaš. 9  Kajti pri tebi je
življenja vir, v svetlobi tvoji
uživamo svetlobo.

10  Ohrani milost svojo njim,
ki te poznajo, in pravičnost svojo
tistim, ki so pravega srca . 11  Ne
zadeni me prevzetnega noga in
roka krivičnih naj me ne pre¬
žene. 12  Glej,  tam so padli hu-
dodelniki, na tleh ležč in ne
morejo vstati!

1  Ne srdi se zaradi hudob¬

nežev, ne zavidaj njim, ki de¬
lajo krivico. 1 2 * 4 5  Ker hitro se po-
kose kakor trava in zvenejo
kakor bujno zelenje. 3  Upaj v

Gospoda in delaj dobro, pre¬
bivaj v deželi in goji zvestobo.

4  In razveseljuj se v Gospodu,
in on ti da, česar srce tvoje želi.

5  Zvrni na Gospoda zitja  svo¬
jega pot in upaj vanj; on vse
prav  stori. 6  In stori, da zasije

kakor luč pravičnost tvoja in
pravica tvoja kakor opoldansko
solnce. 7  Molče se naslanjaj na
Gospoda in čakaj ga strpljivo,
ne srdi se zaradi njega, ki ima
srečo na poti svoji, zaradi moža,
ki izvršuje hude naklepe. 8  Od-
jenjaj od jeze in pusti togoto,
ne srdi se, ker bi le hudo storil.
9  Zakaj hudodelniki bodo iz¬
trebljeni, čakajoči pa Gospoda
bodo podedovali deželo. 10  Se
malo namreč, in brezbožnika
ne bode več, in ogledoval boš
mesto njegovo, a njega ne bode.
11  Krotki pa bodo podedovali
deželo in se radovali v obilosti
miru.

12  Brezbožnih hudo misli zo¬
per pravičnega in škriplje z
zobmi svojimi proti njemu.
13  Gospod pa se mu smeje,
ker vidi, da prihaja dan nje¬
gov. 14  Meč so potegnili brez¬
božni in lok svoj napeli, da po-
dero ubožca in siromaka, da
pobijejo tiste, ki pošteno žive.

15  A njih meč jim predere
srce in njih loki se zdrobe.

16  Boljše je malo, kar ima pra¬
vičnik, nego velika bogastva
brezbožnikov. 17  Kajti roke
brezbožnih bodo strte, pravične
pa podpira Gospod. 18  Gospod
pozna dneve popolnoma mu vda¬
nih, in njih dediščina ostane
vekomaj. 19  Ne bodo osramo¬
čeni ob hudem času in v

Psalm 37. 38.

25

dnevih lakote bodo nasičeni.
20  Toda brezbožni poginejo, in
sovražniki Gospoda bodo kakor
krasota livad, minevajo in iz¬
ginejo kakor dim.

21  Naposodo jemlje brezbož-
nik, a vrniti ne more, pravič¬
nik pa je milosten in darežljiv.
22  Kajti blagoslovljena Božji
podedujejo deželo, katerepapro-
kletstvo Njegovo zadene, bodo
iztrebljeni. 23  Gospod utrjuje
stopinje vrlega  moža, in pot
njegova Mu je po volji. 24  Ka¬
dar pade, ne obleži, ker Go¬
spod podpira roko njegovo.
25  Mlad sem bil in sem se po¬
staral, a nisem videl pravič¬
nika zapuščenega, ne otrok nje¬
govih prositi kruha. 2e  Ves
dan deli miloščino in posoja in
v blagoslovu je seme njegovo.
27  Odstopi od hudega in delaj
dobro, in prebival boš v deželi
vekomaj. 28  Kajti Gospod ljubi
pravico in ne zapusti svetili
svojih, na veke jih bode hranil;
seme brezbožnikov pa se iz¬
trebi. 29  Pravični podedujejo
deželo in prebivali bodo večno
v njej. 30  Pravičnega usta uče
modrost in jezik njegov govori
pravico. 31 V srcu njegovem je
postava njegovega Boga, ne-
omahljivi mu bodo koraki.

32  Brezbožnik zalezuje pra¬
vičnika in želi ga umoriti. 33  A
Gospod  ga ne pusti v roki nje¬

govi, tudi ga ne obsodi, ko ga
bodo sodili. 34  čakaj Gospoda
in drži se poti njegove, tedaj
te poviša, da podeduješ deželo;
ko bodo iztrebljeni brezbožni,
boš videl. 35  Videl sem brez-
božnika silovitega, in razprosti¬
ral se je kakor zeleneče drevo
v domači zemlji. 36  In šel sem
mimo, in glej, ni ga bilo več, in
iskal sem ga, a ni ga bilo najti.
37  Opazuj poštenega in glej
pravičnega: da bodočnost ima
mož miru. 38  Prestopniki pa
poginejo vsi skupaj, zarod brez¬
božnih se iztrebi. 39  A rešitev
pravičnih je od Gospoda, on je
njih zavetišče ob stiski. 40  In
pomaga jim Gospod ter jih
otima, otima jih brezbožnikov
in jih rešuje, ker so pribegli v
zavetje k njemu.

Psalm Davidov, v spomin.

1  Gospod, v srdu svojem me
ne pokori in v togoti svoji me
ne kaznuj. 2  Kajti pšice tvoje
so se zabodle vame in težko
me tlači roka tvoja. 3  Nič zdra¬
vega ni na mesu mojem zavoljo
srda tvojega, miru ni v kosteh
mojih zavoljo greha mojega.
4 Zakaj krivice moje mi preseza-
jo glavo, kakor težko breme me
tlačijo,  pretežke so zame. 5  Ra¬
ne moje smrde in se gnojč, za¬
voljo nespameti moje. 6  Mučim
se in sključen sem jako, ves
25 *

26

Psalm 38. 39.

dan hodim v žalni obleki . 7  Kajti
ledja moja so polna prisada in
nič ni zdravega na mesu mo¬
jem. 8  Oslabljen sem in potrt
presilno, tulim od stokanja svo¬
jega srca.

9  Gospod, pred teboj je vse
hrepenenje moje, in zdibovanje
moje ti ni skrito. 10  Srce moje
polje, zapustila me je moja
krepkost, tudi luč mojih oči mi
je zamrla. 11  Ljubljenci moji
in prijatelji moji izdaleč gledajo
nadlogo mojo, in sorodniki moji
stoje oddaleč. 12  Tisti pa, ki
mi preže po življenju, mi  sta¬
vijo zanke, in kateri iščejo ne¬
sreče moje, govore o pogubi in
izmišljajo ves dan zvijače.

13  Jaz pa, kakor glušec, ne
slišim in sem kakor mutec, ki
ne odpre svojih ust. 14  Da, po¬
stal sem kakor on, ki ne sliši
in ki mu ni dokazov v ustih.
15 Kajti tebe Čakam, o Gospod,
ti zame  odgovoriš, Gospod Bog
moj. 16  Ker rekel sem: Da se
pač ne radujejo nad menoj! Ko
omahuje noga moja, se povzdi¬
gujejo proti meni. 17 Zdajpazdaj
se bojim, da  padem, in bolečina
moja mi je vedno pred očmi.

18  Krivico svojo namreč pri-
poznavam in greh moj me skrbi.

19  Neprijatelji moji pa so čvrsti
in močni, in množijo se, kateri
me sovražijo iz krivih vzrokov.

20  In vračajoč hudo za dobro,

mi nasprotujejo, zato ker hodim
za dobrim. 21  Ne zapusti me, o
Gospod, Bog moj, ne bivaj da¬
leč od mene. 22  Hiti mi na po¬
moč, o Gospod, rešenje moje!
Načelniku godbe, Jedutunu.
Psalm Davidov.

1  Rekel sem: Pazil bodem
na pota svoja, da ne grešim z
jezikom svojim; z uzdo bodem
čuval usta svoja, dokler bode
brezbožnik pred menoj. 2  One¬
mel sem in se vdal  tihoti, tih
sem bil, ne meneč se i za do¬
bro; ali hujšala se je bolečina
moja. 3  Srce moje se je vne¬
malo v meni, v premišljevanju
mojem se je vžgal ogenj; govo¬
ril sem z jezikom svojim: 4 Daj,
da zvem, o Gospod, konec svoj
in kolika je mera mojih dni, da
vem, kako sem minljiv. 5  Glej,
le po dlan dolge si naredil dni
moje, in vek moj je kakor nič
pred teboj; zares, zgolj ničevost
je vsak človek, čeprav stoji
trdno. (Sela.)

6  Zares, kakor senčna po¬
doba hodi človek, res, za nič se
toliko vznemirja: kopiči imetje,
a ne ve, kdo to pograbi. 7  In
sedaj, česa naj pričakujem, o
Gospod? Nada moja se ozira  v
te. 8  Vseh prestopkov mojih
me reši, nespametnežem v za¬
smeh me ne izpostavi. 9 Molčim,
ne odprem ust svojih, ker ti si
vse prav  storil. 10  Obrni od

Psalm 39. 40.

27

mene bič svoj, od udarca roke
tvoje jaz omahujem. 11  Ko s
kaznimi za krivde pokoriš člo¬
veka, uničuješ kakor molj su-
kno  lepoto njegovo — zares,
zgolj ničevost je sleherni člo¬
vek. (Sela.)

12  Cuj molitev mojo, o Go¬
spod, in uho nagni k vpitju mo¬
jemu; nikar ne molči solzam
mojim, kajti tujec sem pri tebi
in naselnik kakor vsi očetje
moji. 13  Prizanesi mi, da se
okrepčam, preden odidem in
me več ne bo.

Načelniku godbe. Psalm
Davidov.

1  Stanovitno sem čakal Go¬
spoda, in on je, nagnivši se k
meni, slišal vpitje moje. 2  In
me je potegnil iz jame pogube,
iz kaluže, in je postavil noge
moje na skalo, utrdil korake
moje. 3  In v usta moja je del
novo pesem, hvalno pesem
našemu Bogu: mnogi bodo to
videli in se bali ter upali v
Gospoda.

4  Blagor možu, ki stavi v
Gospoda upanje svoje ter se
ne ozira v prevzetnike in nje,
ki odstopajo za lažjo. 5  Mnoga
so čuda tvoja, o Gospod Bog
moj, ki si jih storil, in mnoge
misli tvoje za nas; nihče ni tebi
enak; če bi jih hotel oznanjati
in pripovedovati, preveliko jih
je, da bi jili naštel. 6  Klalnih

in jedilnih darov se nisi veselil,
a  ušesa si mi odprl, žgalnih
žrtev in daritev za greh nisi
zahteval. 7  Tedaj sem rekel:
Glej, jaz grem — v zvitku knji¬
ge je pisano o meni; 8  veselje
mi je delati voljo tvojo, Bog
moj, in postava tvoja je v mo¬
jem srcu. 9  Blagovestje o pra¬
vičnosti sem oznanjal v zboru
velikem, glej, ustnic svojih ni¬
sem zadržaval, o Gospod, ti
veš. 10  Pravičnosti tvoje nisem
skrival v srcu svojem, zvesto¬
bo tvojo in zveličanje tvoje sem
razglasil, nisem utajil milosti
tvoje in resnice tvoje velikemu
zboru.

11  Ti pa, o Gospod, ne od-
tezaj mi usmiljenja svojega, mi¬
lost tvoja in resnica tvoja naj
me hranita vedno. 12  Kajti ob¬
sula so me zla, ki jim ni šte¬
vila, zgrabile so me krivice moje
tako, da pregledati ne mo¬
rem; več jih je nego glave
moje las, in srce moje me je za¬
pustilo.

13  Blagovoli me oteti, o Go¬
spod, hiti mi na pomoč, Gospod!
14  Osramočeni naj bodo in rde¬
čica naj jih oblije vse vkup,
ki iščejo duše moje, da jo po¬
gube; umaknejo se naj in pri¬
dejo v nečast, ki žele nesreče
moje. 15  Ostrmč naj nad pla¬
čilom sramote svoje, ki mi pra¬
vijo: Aha, Aha! 16  Vesele se

28

Psalm 40. 41. 42.

naj in radujejo v tebi vsi, ki te
iščejo, govore naj vedno: Po¬
veličan bodi Gospod ! kateri
ljubijo rešenje tvoje. 17  Ubog
sem res in potreben, ali Go¬
spod skrbi zame. Pomoč si mo¬
ja in rešitelj moj, o Bog moj,
ne odlašaj!

Načelniku godbe. Psalm
Davidov.

1  Blagor mu, kdor se so¬
čutno ozira na siromaka: ob
dnevu nesreče ga otme Gospod.
2  Gospod ga bode zaslanjal in
ga obranil življenju, da ga bodo
blagrovali na zemlji; in ne iz¬
dajaj ga želji sovražnikov nje¬
govih. 3  Gospod ga bo podpi¬
ral na postelji slabosti; vse
ležišče njegovo v bolezni nje¬
govi premeniš.

4  Jaz sem rekel: Gospod,
usmili se me, ozdravi dušo mo¬
jo, ker tebi sem grešil. 5  So¬
vražniki moji pa govore hudo o

meni: Kdaj bode umrl in izgi¬
ne ime njegovo? 6  In če kdo
pride obiskat me,  govori laž;
srce njegovo si zbira krivico,
in gre ven in jo raznaša. 7  Sku¬
paj šepetajo zoper mene vsi
sovražilci moji, zoper mene iz¬
mišljajo, kar bi mi bilo v zlo,
govorec:  8  Stvar silno huda se
ga je prijela, in ko je obležal,
ne vstane več. 9  Celo prijatelj
moj, ki sem mu zaupal, ki je
jedel moj kruh, je vzdignil peto
proti meni.

10  Ti pa, Gospod, usmili se
me in me vzdigni, da jim po¬
vrnem. 11  V tem spoznam, da
se me veseliš, ko ne bode so¬
vražnik moj ukal nad menoj.
12  Mene pa vzdržuješ v brez-
madežnosti moji in me staviš
pred obličje svoje za večno.

13  Slava Gospodu, Bogu
Izraelovemu, od vekomaj do
vekomaj. Amen in Amen!

Psalmov knjiga druga.

Načelniku godbe. Pouk, si¬
nov Koratovih.

1  Kakor jelen koprni po po¬
tokih voda, tako duša moja ko¬
prni po tebi, o Bog. 2  Žejna je
duša moja Boga, mogočnega,
živega Boga: Kdaj pridem in se
prikažem pred obličjem Božjim?

3  Solze moje so mi za hrano
po dnevi in po noči, ko mi re-
kajo ves dan: Kje je Bog tvoj?

4  Tega se spominjam, ko izli¬
vam v sebi dušo svojo: kako sem
šel s krdelom in jih spremljal
do hiše Božje, z glasom radost¬
nega petja in hvale, v množici,

Psalm 42. 43. 44.

29

ki praznuje. 5  Kaj si tako ža¬
lostna, duša moja, in nepokojna
v meni? Čakaj Boga, kajti še
ga bodem slavil, da je  pomoč
obličja mojega in moj Bog.

6  Žalostna je v meni duša
moja, zatorej se spominjam tebe
iz dežele Jordanske in Hermon-
ske, z gore Micar. 7 Brezno kliče
breznu ob šumenju slapov tvo¬
jih, vsi valovi in zagoni tvoji
so se zgrnili name. 8  Vendar
mi pošlje Gospod ob dnevu mi¬
lost svojo, in po noči bode z
menoj hvalna pesem njemu, mo¬
litev k Bogu mogočnemu živ¬
ljenja mojega. 9  Govoril bodem
Bogu mogočnemu, skali svoji:
Zakaj me zabiš? zakaj mi je v
žalosti hoditi zaradi zatiranja
sovražnikovega? 10  Kakor bi
drobili kosti moje, me sramote
zatiralci moji, govoreč mi ves
dan: Kje Bog je tvoj? 11  Kaj si
tako žalostna, duša moja, in
nepokojna v meni? Čakaj Boga,
kajti še ga bodem slavil, daje
pomoč obličja mojega in moj
Bog.

1  Sodi me, o Bog, in pre¬
vzemi pravdo mojo zoper
ljudstvo nesveto, moža zvijačne¬
ga in krivičnega reši me. 2  Kajti
ti si Bog moči moje, zakaj me
zametaš? zakaj mi je v žalosti
hoditi zaradi zatiranja sovraž¬
nikovega? 3  Pošlji luč svojo in
resnico svojo, oni naj me vo¬

dita, pripeljeta naj me na goro
svetosti tvoje in v šatore tvoje;

4  da stopim pred oltar Božji,
pred Boga mogočnega, ki je ve¬
selje radosti moje, in te slavim
s citrami, o Bog, Bog moj. 5  Kaj
si tako žalostna, duša moja, in
nepokojna v meni? čakaj Boga,
kajti še ga bodem slavil, da  je
pomoč obličja mojega in moj
Bog.

Načelniku godbe. Psalm  si¬
nov Koratovih. Pouk.

1  O Bog, z ušesi svojimi smo
slišali, očetje naši so nam pri¬
povedovali, kako  delo si storil
v njih časih, v časih starodav¬
nih. 2  Ti si z roko svojo izgnal
poganske narode in naselil nje,
zatrl si ljudstva in razširil nje.
3  Niso namreč z mečem svojim
dobili dežele v oblast, in njih
rama jim ni dala rešenja, mar¬
več desnica tvoja in rama tvo¬
ja in obličja tvojega luč, ker
blagovoljen si jim bil. 4  Ti
sam si kralj moj, o Bog: Po¬
šlji vsakršno rešenje Jakobu.

5  S teboj poderemo na tla za¬
tiralce svoje, v imenu tvojem
pogazimo nje, ki se vzpenjajo
zoper nas. 6  Ker na lok svoj
se ne zanašam, in meč moj me
ne reši. 7  Ali ti nas otimaš za¬
tiralcev naših in sovražilce
naše osramočuješ. 8  Z Bogom
se hvalimo vse dni in ime tvoje
bodemo slavili vekomaj. (Sela.)

30

Psalm 44. 45.

9  Zdaj pa si nas zavrgel in
izdal v sramoto in ne hodiš z
našimi vojskami. 19  Storil si,
da smo se umaknili sovražniku,
in neprijatelji naši si kopičijo
plen . 11  Izdal si nas kakor ovce
v hrano in med pogane si nas
razkropil. 12  Prodal si ljudstvo
svoje za malo in povišal nisi
cene njegove. 13  Izpostavil si
nas vzasramho sosedom našim,
v zasramovanje in zasmehova¬
nje njim, ki so okoli nas . 14  Za
pregovor si nas postavil med
narodi in da ljudstva majejo z
glavo nad nami.  15  Ves dan
mi je nečast moja pred očmi
in obličja mojega sramota me
pokriva. 16  Zaradi glasu za-
sramovalcain preklinjalca, spri¬
čo sovražnika in maščevalca.

17  Vse to nas je zadelo, in
vendar te nismo pozabili niti ne¬
zvesto ravnali proti zavezi tvoji.
18  Ni se umeknilo srce naše
in stopinja naša ni zavila v stran
od steze tvoje, 19  da si nas tako
potrl v kraju šakalov in pokril
s senco smrti. 20  Ako hi bili
pozabili imena Boga našega in
iztegnili roke svoje k bogu tu¬
jemu, 21  ali bi ne bil Bog tega
poiskal? Saj on pozna srca
skrivnosti. 22  Toda zavoljo tebe
nas more ves dan, cenijo nas
kakor ovce za klanje.

23  Zbudi se, zakaj spiš, o
Gospod? Vstani, nezametaj nas

na večno! 24  Zakaj skrivaš
obličje svoje, pozabljaš bedo na¬
šo in zatiranje naše? 25  Ker v
prali je ponižana duša naša, tal
se je prijelo telo naše . 26  Vstani
na pomoč nam in reši nas za¬
voljo milosti svoje.

Načelniku godbe. O  lilijah.
PsaZmsinov Koratovih.Pouk.
Pesem ljubezni.

1  Iz srca mojega vre lepa
beseda; pravim: Kralju pesem
moja! jezik moj bodi kakor  pero
spretnega pisarja. 2  Mnogo lep¬
ši si od sinov človeških, miloba
je razlita po ustnah tvojih, za¬
torej te je Bog blagoslovil veko¬
maj. 3  Meč svoj si opaši okoli
ledij, o junak mogočni, slavo
svojo in veličastvo svoje. 4  In v
veličastvu svojem srečno hodi v
prospeh resnice ter krotkosti in
pravičnosti, in pokaže ti desnica
tvoja strahotna dela . 5  Pšice tvo¬
je so ostre, ljudstva bodo padala
podte — zasade se  sovražni¬
kom kraljevim v srce. 6  Pre¬
stol tvoj, o Bog, ostane vselej
in vekomaj, pravičnosti žezlo je
tvojega kraljestva žezlo. 7  Lju¬
bil si pravičnost in sovražil kri¬
vico, zato te je pomazilil Bog,
Bog tvoj, z oljem veselja pred
tovariši tvojimi. 8  Vsa oblačila
tvoja diše  miro in aloo in kasijo,
iz palač slonokoščenih te raz¬
veseljuje godba na strune.
9  Hčere kraljeve so med dr a-

Psalm 45. 46. 47.

31

gimi tvojimi, kraljica stoji tebi
na desno v zlatu iz Ofir.

10  Cuj, hči, in glej in nagni
uho svoje ter pozabi ljudstva
svojega in hiše očetove svoje.

11  In radoval se bode kralj le¬
pote tvoje; zakaj on je Go¬
spod tvoj: poklanjaj se njemu!

12  In hči Tirska pride  z dari¬
lom, bogatini izmed ljudstev bo¬
do prosili blagovoljnosti tvoje.

13  Vsa krasna je hči kralje¬
va v notranjščini Mie,  obleka
njena z zlatom je pretkana.

14  V pisanih oblačilih jo pri-
vedo h kralju, zanjo pa device,
njene tovarišice, pripeljejo k
tebi. 15  Vodili jih bodo z naj¬
večjim veseljem in radovanjem
in stopijo v palačo kraljevo.
16  Na mestu očetov tvojih bodo
sinovi tvoji, za vojvode jih po¬
staviš po vsej zemlji. 17  Spo¬
minjal bodem imena tvojega od
roda do roda, zato te bodo sla¬
vila ljudstva vedno in na večne
čase.

I  Načelniku godbe; psalm  si-
nov Koratovili; za visoke
glasove. Hvalna pesem.

1  Bog nam je pribežališče in
moč, v stiskah pomoč najhitrej¬
ša. 2  Zato se pa ne bojimo,
čeprav se premakne zemlja, če
se gore pogreznejo v globi¬
no morja. 3  Sumijo naj in se
penijo njega vode in gore gib¬
ljejo od navala njegovega. (Sela.)

4  Je reka, potoki njeni raz¬
veseljujejo mesto Božje, kraj
presveti prebivališč Najvišjega.
5  Bog je v sredi njegovi, ne
gane se, Bog mu pomore zjutraj
ob svitu. 6  Ko hrume narodi,
gibljejo se kraljestva, oglasi se
on, in taja se zemlja. 7  Gospod
vojnih krdel je z nami, grad
visok je nam Bog Jakobov.
(Sela.)

8  Pridite, glejte dela Go¬
spodova, kakšno pustošenje je
naredil na zemlji. 9  Vojske miri
tja do krajev zemlje, lok lomi
in sulico krši, bojne vozove se¬
žiga z ognjem. 10  «Odnehajte
in spoznajte, da sem jaz Bog!
Povišan naj bodem med narodi,
povišan na zemlji.* 11  Gospod
vojnih krdel je z nami, grad
visok je nam Bog Jakobov.
(Sela.)

Načelniku godbe. Sinov
Koratovih psalm.

1  Vsa ljudstva ploskajte z
rokami, ukajte Bogu z donečim
glasom! 2  Kajti Gospod, Naj¬
višji, je strašen, kralj velik nad
vso zemljo. 3  Ljudstva nam sili
v oblast, narode pod noge naše.
4  Odbira nam posestvo naše,
ponos Jakoba, ki ga je ljubil.
(Sela.)

5  Bog je šel v višavo z vese¬
lim glasom, Gospod s trombe
bučanjem. 6  Pevajte Bogu, pe-
vajte psalme, pevajte Kralju na-

32

Psalm 47. 48. 49.

šemu, pevajte psalme. 7  Zakaj
vse zemlje kralj je Bog, pevajte
psalme poučno. 8  Bog kraljuje
nad narodi, Bog sedi na pre¬
stolu svetosti svoje. 9  Pleme-
nitniki narodov so se zbrali v
ljudstvo Boga Abrahamovega;
zakaj Božji so zaščitniki zemlje,
silno je vzvišen.

Pesem. Psalm sinov Kora-
tovih.

1  Velik je Gospod in visoke
hvale vreden v mestu Boga na¬
šega, na gori svetosti svoje.

2  Krasno se dviga, veselje
vse zemlje je gora Sion, na se¬
verni strani, mesto Kralja veli¬
kega. 3  Znan je Bog v dvorih
njegovih kot grad visok. 4  Kajti
glej, kralji so se zbrali, pripo-
dili so se skupaj, 5  a videli so
in so ostrmeli, zmedli so se in
zbežali urno. 6  Trepet jih je
obšel tam, bolečina kakor po¬
rodnico. 7  Z iztočnim vetrom
razbijaš ladje tarske. 8  Kakor
smo slišali, tako smo videli v
mestu Gospoda nad vojskami,
v mestu Boga našega: Bog ga
utrjuje na veke. (Sela.)

9  Premišljali smo milost tvo¬
jo, o Bog, sredi svetišča tvojega.
10  Kakor ime tvoje, tako je
slava tvoja do krajev zemlje;
pravičnosti je polna desnica
tvoja. 11  Veseli se naj gora
Sion, radostno naj poskakujejo
hčere Judove zavoljo sodeb tvo¬

jih. 12  Obhodite Sion in ob¬
krožite ga, štejte stolpe njegove.
13  Ogledujte natančno trdno
zidovje njegovo, preglejte pa¬
lače njegove, da znate pripove¬
dovati prihodnjemu rodu ! 14 Za-
kaj ta Bog je Bog naš vselej
in vekomaj. Ta nas bode vodil
do smrti.

Načelniku godbe. Sinov Ko-
ratovih psalm.

1  čujte to vsa ljudstva, po¬
slušajte vsi sveta prebivalci, 2 i
nizki i visoki, bogatini in ubožci
vsi skupaj! 3  Usta moja bodo
govorila modrost in srca mojega
premišljevanje bo razumnost.
4  Uho svoje nagnem h govoru
v prilikah, na strune igraje, bo¬
dem razodeval uganko svojo.

5  Kaj bi se bal v dnevih ne¬
sreče, kadar me obdaja krivič¬
nost tistih, ki mi so za petami,
6  njih, ki zaupajo v premoženje
svoje in se ponašajo v obilosti
bogastva svojega? 7  Brata ni¬
kakor ne more odkupiti nihče,
ne more dati Bogu zanj sprav¬
nega denarja 8  (predrag na¬
mreč je njih duše odkup, zato
ga ne zmore vekomaj), 9  da bi
živel za večno, ne moral videti
jame. 10  Saj vidi bogatin:  mr j 6
modri, enako ginevajo nespa¬
metni in neumni in drugim pu¬
ščajo bogastvo svoje. 11  Menijo,
da hiše njih bodo trajale  za veke,
prebivališča njih za vse rodove;

Psalm 49. 50.

33

zato  imenujejo dežele s svojimi
imeni. 12  In vendar človek v
veličju nima obstanka, podoben
je živalim, ki poginejo.

13  To je usoda njih, ki tako
v sebe zaupajo; vendar njih na¬
sledniki odobravajo njih govor¬
jenje. (Sela .) 14  Kakor ovce bo¬
do razpostavljeni v državi smrti,
smrt jim bode pastir; in pra¬
vični jim bodo gospodovali tisto
jutro, in njih obliko pokonča
pekel, da ji ne bo več bivališča.
15  Ali dušo mojo reši Bog iz
države smrti, ker me vzame
k sebi. (Sela.)

ie  Ne boj se, ko kdo zabo-
gati, ko se pomnoži slava hiše
njegove. 17  Ker v smrti ne
vzame nič tega s seboj, za njim
ne pojde slava njegova. 18  Če¬
prav blagruje dušo svojo v živ¬
ljenju svojem — i tebe hvalijo,
ko si privoščiš —, 19  vendar
pride k rodu očetov svojih, ki
vekomaj ne bodo uživali luči.
20  Človek, ki je v veličju, a ni
razumen, je podoben živini, ki
pogine.

Psalm Asafov.

1  Bog mogočni, Bog, Gospod
je govoril in poklical zemljo od
vzhoda solnčnega do zahoda.
2  S Siona, naj višje lepote, se
je zasvetil Bog. 3  Pride Bog
naš in nikar ne bode molčal;
požirajoč ogenj, gre  pred njim

in okrog njega silen vihar . 4  Ne¬
besom kliče odzgoraj in zemlji,
da sodi ljudstvo svoje: 5  «Zbe¬
rite mi svetnike moje, kateri so
storili zavezo z menoj pri da¬
ritvi G 6  In nebesa oznanjajo
pravičnost njegovo, kajti Bog
je sodnik. (Sela.)

7  Čuj, ljudstvo moje, in go¬
voril bodem, o Izrael, in zoper
tebe bom pričal! Bog, tvoj Bog
sem jaz. 8  Nočem te grajati za¬
voljo daritev tvojih, saj žgalne
daritve tvoje so vedno pred me¬
noj. 9  Ni mi treba  jemati iz
tvoje hiše junca, ne kozličev
iz tvojih ograj. 10  Ker moja je
vsaka zver v gozdih, živali na
tisočerih gorah. 11  Vso perot-
nino gorsko poznam, in kar se
poja po polju, je v moji oblasti.

12  Ko bi bil gladen, ne rekel
bi tebi, ker moja je zemlja ve¬
soljna in vse, kar je v njej.

13  Ali mar jem meso volovsko,
ali pijem kozlov kri? 14 Hvalne
daritve prinašaj Bogu in Naj¬
višjemu opravljaj obljube svo¬
je. 15  In kliči me v dan stiske,
rešil te bodem in ti me boš
častil.

16  Toda krivičniku pravi
Bog: Kaj da naštevaš zapovedi
moje in jemlješ zavezo mojo v
usta svoja? 17  Saj ti sovražiš
svarila in besede moje si vrgel
zase. 18  Kadar vidiš tatu, se
ž njim hitro sprijazniš in s pre-

34

Psalm 50. 51.

šestniki se družiš . 19  Usta svo¬
ja rabiš za hudo in z jezikom
svojim spletaš zvijačo. 20  Sede
obrekuješ svojega brata, matere
svoje sina spravljaš v sramoto.
21  To si delal, in ker sem mol¬
čal, si menil, da sem prav tebi
enak. A karal te bodem in vse
ti postavil pred oči.

22  Pazite vendar na to vi,
ki zabite Boga, da ne zgrabim
in ga ne bode, ki bi rešil.
23  Kdor daruje hvalo, me prav
časti, in kdor uravnava pot
svojo,  mu pokažem zveličanje
Božje.

Načelniku godbe. Psalm Da¬
vidov, ko je prišel k njemu
Natan prorok, potem ko se je bil
sešel z Batsebo.

1  Milosten mi bodi, o Bog,
po dobroti svoji, po obilosti
svojega usmiljenja izbriši pre¬
grehe moje. 2  Cisto me operi
krivice moje in greha mojega
me očisti. 3  Ker pregrehe svoje
jaz spoznavam in greh moj mi
je vedno pred očmi . 4  Tebi, te¬
bi samemu sem grešil in storil,
kar je zlo tvojim očem; da
se ti izkažeš pravičnega, ka¬
dar govoriš, in čistega, kadar
sodiš.

5  Glej, v krivici sem se ro¬
dil in v grehu me je spočela
mati moja. 6  Glej, ti želiš re¬
sničnost v notranjščini, zato mi
v skritosti srca  razodevaj mo¬

drost svojo.  7  Očisti me z izo-
pom, da bodem čist, operi me,
da bodem bel bolj nego sneg.
8  Daj mi slišati veselje in ra¬
dost, da veselja poskakujejo
kosti, ki si jih potrl. 9  Skrij
srdito obličje svoje grehom mo¬
jim in vse krivice moje izbriši.

10  Srce čisto mi ustvari, o Bog,
in trdnega duha ponovi v meni.

11  Ne zavrzi me izpred svojega
obličja in svetega Duha svojega
ne jemlji od mene. 12  Povrni
mi zopet veselje zveličanja svo¬
jega in z duhom radovoljnosti
me podpiraj.

13  Učil bodem prestopnike
pota tvoja, in grešniki se
povrnejo k tebi. 14  B.eši me
krivde prelite krvi, o Bog,
Bog zveličanja mojega, in ra¬
dostno bo hvalil jezik moj pra¬
vičnost tvojo. 15  Gospod, odpri
moje ustne, in usta moja bodo
oznanjala hvalo tvojo. 16  Ker
ti se ne veseliš daritev, pač
bi jih dal rad-, tudi  žgalnih
daritev ne maraš. 17  Daritve
Božje so duh potrt, srca potr¬
tega in pobitega, o Bog, ne za-
metaš.

18  Z dobrotami obsiplji Sion
po blagovoljnosti svoji, sezidaj
zidovje Jeruzalemsko. 19  Tedaj
se bodeš veselil daritev pravič¬
nosti, žgalnih in celih daritev,
tedaj bodo pobožni  pokladali
junce tebi na oltar.

Psalm 52. 53. 54.

35

Načelniku godbe. Pouk Da¬
vidov; ko je Doeg Idumejec
prišel in naznanil Savlu ter mu
rekel: David je prišel v hišo Ahi-
melekovo.

1  Kaj se hvališ s hudobijo,

0 mogočni? Milost Boga mogoč¬
nega traja  vse dni. 2  Nesrečo
napravljaš z jezikom svojim,
podoben je ostri britvi, ti zvi¬
jače snovatelj! 3  Hudo ljubiš
bolj ko dobro, laž bolj ko go¬
vorico pravice. (Sela.) 4  Ljubiš
zgolj besede pogubne, o jezik
zvijačni. 5  Zatorej te tudi Bog
mogočni podere na vekomaj,
zgrabi te in prežene iz šatora
tvojega,  in s korenom te izpuli
iz dežele živečih. (Sela.)

6  To bodo videli pravični v
božjem  strahu in njemu se sme¬
jali: 7  «Glejte onega moža, ki
si ni vzel Boga za hrambo, mar¬
več se je zanašal na bogastva
svojega obilost in utrjeval se
v hudobi svojih. 8  Jaz pa sem
kakor oljka zeleneča v hiši
Božji, upam v milost Božjo vse¬
lej in vekomaj. 9  Slavil te bo¬
dem vekomaj, ker si storil to;
in čakal bodem imena tvojega,
ker je dobro vpričo svetih tvo¬
jih.

Načelniku godbe; na ma¬
hala! Pouk Davidov.

1  Nespametnež govori v srcu
svojem: Ni Boga. Izprijeni so
in ostudno krivico delajo, ni ga,

ki bi činil dobro. 2  Bog je z
neba gledal doli na sinove člo¬
veške, da bi videl, je li kateri
razumen, je li kdo, ki išče Boga.
3  Vsak izmed njih je odstopil,
izpridili so se vsi vkup ; ni ga,
ki bi delal dobro, ne enega sa¬
mega. 4  Ali so docela brez-
pametni, kateri delajo krivico,
ki žro ljudstvo moje, kakor bi
jedli kruh, Boga pa ne kličejo?

5  Tam so se preplašili od groze,
kjer ni bilo groze; ker Bog je
razsul kosti vsakega,  ki se je
utaboril zoper tebe; osramotil
si jih, ker Bog jih je zavrgel.

6  O da bi prišlo zveličanje s
Siona Izraelu! Ko bode Bog
nazaj peljal iz sužnosti ljudstvo
svoje, veselil se bode Jakob, ra-
doval se Izrael.

Načelniku godbe; na strune.
Pouk Davidov; ko so prišli
Zilejci in rekli Savlu: Ali ni skrit
David pri nas ?

1  Bog, reši me po imenu svo¬
jem in po moči svoji stori mi
pravico! 2  Bog, čuj molitev mojo,
uho nagni besedam mojih ust.
3  Kajti tujci so se vzdignili zo¬
per mene in silovitniki strežejo
po življenju mojem; Boga ni¬
majo pred očmi. (Sela.)

4  Glej, Bog mi je pomočnik,
Gospod je ž njimi, ki podpirajo
dušo mojo. 5  On povrne zlo za¬
lezovalcem mojim; po resnič¬
nosti svoji jih pokončaj . 6  Rado-

38

Psalm 54. 55.

voljno ti bodem daroval, slavil
bodem ime tvoje, Gospod, ker
je dobro. 7  Ker me je rešil vsake
stiske, in na sovražnike moje z
veseljem  gleda moje oko.

Načelniku godbe; na strune.
Pouk Davidov.

1  Sliši, o Bog, molitev mojo
in prošnji moji se ne skrivaj!
2  Ozri se v me in mi odgovori;
blodim v žalovanju svojem in
ječati mi je 3  zavoljo glasu so¬
vražnikovega, zavoljo stiskanja
krivičnika. Ker name zvračajo
krivico in v jezi me preganjajo.

4  Srce se mi krči v životu, in
smrtni strahovi so me obšli.

5  Strah in trepet me napadata,
in groza me je prevladala. 6  In
sem rekel: O da bi imel peruti
kakor golob, zletel bi, kjer bi
mogel počivati. 7  Glej, kar naj-
dalje bi pobegnil, prebival bi v
puščavi. (Sela.) 8  Hitel bi, da
si najdem  zavetja pred besnečim
vetrom, pred vihrom.

9  Pogubi, Gospod, razdeli
njih jezik; ker silovitost in pre¬
pir vidim v mestu. 1D Po dnevi
in po noči prežeč  pohajajo po
zidovju njegovem, krivica in
hudobnost pa sta sredi njega.
11  Škodoželjnost je sredi njega,
in z ulic njegovih se ne umak¬
neta zatira in zvijača. 12  Kajti
ne nasprotnik me sramoti, to
bi prenašal; ne sovražilec moj
se vzpenja proti meni, njemu

bi se skril, — 13  temuč ti, člo¬
vek, meni enak, prijatelj moj in
zaupnik moj, 14  ki sva skupaj
sladko se družila, v hišo Božjo
hodila z veselo množico. 15 Smrt
jih preseneti! živi pogreznejo
naj se v grob, ker hudobnost
je v njih prebivališču, sredi med
njimi.

16  Jaz pa bodem klical Boga,
in Gospod me bo rešil . 17  Zve¬
čer in zjutraj in opoldne bodem
tožil in stokal, dokler ne usliši
mojega glasu. 18  Otel je in v
mir postavil  dušo mojo iz boja
zoper mene; kajti z mnogimi
krdeli  so se vojskovali proti
meni. 19  Slišal bode Bog mo¬
gočni in jim odgovoril, on, ki
sedi na prestolu  od vekomaj,
njim, v katerih ni premembe
misli  in se ne boje Boga. 20 Ne-
zvestnik  je iztegnil roko svojo
zoper nje, ki so živeli v miru ž
njim; zavezo svojo je oskrunil.
21  Gladke so, maslene besede
njegove, a vojska tiči  v njego¬
vem srcu; mehkejši od olja so
govori njegovi, in vendar  so
goli meči.

22  Vrzi na Gospoda breme
svoje, in on te bode podpiral;
nikdar ne pripusti, da omahne
pravičnik. 23  In ti, o Bog, pah¬
neš jih v jamo pogube; ljudje
krvoločni in zvijačni ne dožive
dni svojih polovice. Jaz pa bo¬
dem v tebe upal.

Psalm 56. 57.

37

Načelniku godbe, kakor „Ne-
ma golobica v oddaljenih kra¬
jih “ . Psalm  Davidov, miktam: ko so

ga prijeli Filistejci v Gatu.

1  Milosten mi bodi, o Bog,
ker rohneč me preganja človek,
ves dan se z menoj  bojuje in me
stiska. 2  Rohne zalezovalci moji
ves dan, ker mnogo jih je, ki se
zoper mene vojskujejo ošabno.

3  Ob dnevu, ko me strah ob¬
haja, stavim svoje upanje vate.

4  V Bogu bodem hvalil besedo
njegovo; v Boga upam, ne bo¬
dem se bal: Kaj mi more storiti
meso?

5  Ves dan prevračajo moje
besede, zoper mene merijo  vse
njih misli v hudo. 6  Zbirajo se
in skrivajo se v prežo, pazijo mi
na stopinje, ker mi strežejo po
življenju. 7  Se li bodo rešili ob
talci  hudobnosti? V jezi palmi
ljudstva, o Bog! 8  Ti imaš se¬
štete ure  tavanja mojega. Deni
v lagvico svojo vsako  solzo mojo,
ali bi jih ne imel v zaznamku
svojem? 9  Potem se umekniti
morajo sovražniki moji, v dan,
ko bodem klical; to vem, da mi
je Bog na strani. 10  V Bogu
bodem hvalil besedo, v Gospodu
hvalil besedo. 11  V Boga upam,
ne bodem se bal: Kaj mi more
storiti človek?

12  Dolžan sem ti, o Bog,
obljube; hvalne daritve ti bo¬
dem opravljal . 13  Ker ti si otel

dušo mojo smrti, tudi noge moje
padca, da neprestano hodim
pred Bogom v življenja luči.

Načelniku godbe; kakor  «Ne
pogubi!* Psalm  Davidov,
miktam, ko je bežal pred Savlom v
votlino.

1  Milosten mi bodi, Bog, mi¬
losten mi bodi, ker k tebi je
pribežala duša moja, in v senci
peruti tvojih iščem zavetja, do¬
kler ne minejo težave. 2  Klical
bodem k Bogu Naj višjemu, k
Bogu mogočnemu, ki vse  izvr¬
šuje zame. 3  Pošlje z nebes in
mi da rešenje, osramoti njega,
ki me rohneč preganja. (Sela.)
Pošlje Bog milost svojo in resni¬
co svojo. 4  Duša moja je sredi
levov, ležati mi je med razkače¬
nimi, med ljudmi, katerih zobje
so sulice in pšice, in jezik njih
je oster meč. 5  Povišaj se nad
nebesa, o Bog, nad vso zemljo
bodi slava tvoja! 6  Mrežo so
nastavili stopinjam mojim, so¬
vražnik  je potlačil dušo mojo,
jamo so izkopali pred menoj, a
sami so popadali vanjo. (Sela.)

7  Utrjeno je srce moje, o
Bog, utrjeno je srce moje, pel
bodem in na strune brenkal.

8  Prebudi se, slava moja, pre¬
budite se, brenki in strune,
vzbudim naj jutranjo zarjo!

9  Slavil te bodem med ljudstvi,
Gospod, psalme ti prepeval med
narodi. 19  Zakaj velika je do

38

Psalm 57. 58. 59.

nebes milost tvoja, do nebeških
višav resnica tvoja. 11  Povišaj
se nad nebesa, o Bog, nad vso
zemljo bodi slava tvoja!

Načelniku godbe; kakor  «Ne
pogubi«. Psalm  Davidov,
miktam.

1  Ali res v molčanju govorite
pravičnost? po pravici li sodite,
sinovi človeški? 2  Ne, v srcu
počenjate hudodelstvo, v deželi
tehtate rok svojih silovitost.
3  Spačeni so brezbožniki od
rojstva, tavajo od materinega
telesa, laž govoreč. 4  Strup ima¬
jo podoben kačjemu strupu, so
kakor gluh gad, ki si maši uho,
5  ki ne posluša glasu zarotoval-
cev, ne čarodeja, ki je vešč
zagovoru.

6  O Bog, zdrobi jim zobe v
njih ustih, mladih levov kočnike
poderi, Gospod! 7  Stope se naj
kakor voda, ki se razteče; ko
nastavi sovražnik  pšice svoje,
naj bodo,  kakor bi jih kdo okrnil.
8  Bodo naj  kakor polž, ki se
topi in gine, kakor žene splav,
ki ni videl solnca. 9  Še preden
občutijo vaši lonci ogenj iz trnja,
odpravi Bog  z vihrom i surovo
meso  i žar. 10  Radoval se bode
pravični, ko bode videl mašče¬
vanje, noge svoje bode umival
v krvi brezbožnikovi. 11  In
ljudje poreko: Zares, je plačilo
za pravičnega, zares, je Bog, ki
sodi na zemlji.

Načelniku godbe; kakor  «Ne
pogubi*. Psalm  Davidov,
miktam, ko je poslal Savel može,  in
so stražili hišo njegovo, da bi ga
umorili.

1  Otmi me sovražnikov mo¬
jih, o Bog, na varno me postavi
nad njimi, M se vzpenjajo zoper
mene. 2  Otmi me njih, ki delajo
krivico, in ljudi krvoločnih me
reši. 3  Zakaj, glej, na dušo mojo
preže, zbirajo se zoper mene
krepki, ne zavoljo prestopka,
ne zavoljo greha mojega, Go¬
spodi 4  Brez krivde moje  se
stekajo in pripravljajo; vstani,
pridi  mi naproti in poglej! 5  Ti
torej, Gospod Bog nad vojska¬
mi, Bog Izraelov, zbudi se, da
obiščeš vse poganske narode,
naj se ti ne smili ne eden hudo¬
delcev verolomnih. (Sela.)

6  Vračajo se zvečer, renče
kakor psi in okrog tekajo po
mestu. 7  Glej, iz ust jim vre
liudo,  meči so v njih ustnah,
kajti: «Kdo sliši?» pravijo . 8  Ti
pa, Gospod, se jim bodeš smejal,
zasmehoval hodeš vse tiste na¬
rode. 9  Moč moja, nate bodem
pazil, ker Bog je moj grad
visoki.

i° ]3 0 g mo j mi pride naproti
z milostjo svojo, Bog mi da, da
bodem z veseljem  gledal sovraž¬
nike svoje. 11  Ne pobij jih, da
ne pozabi ljudstvo moje, s svojo
močjo jih izženi, da naj blodijo,

Psalm 59. 60. 61.

39

in pahni jih, o. Gospod, ščit
naš! 12  Greh njih ust je njih
ustnic beseda; bodo naj torej
ujeti v napuhu svojem in zavoljo
kletvine in laži, ki jo izgovar¬
jajo. 13  Pokončaj jih  v srdu,
pokončaj, da jih ne bode več;
in spoznajo naj, da Bog gospo¬
duje v Jakobu in  tja do mej
zemlje. (Sela.)

14  In zvečer se vračajo,
renče kakor psi in okrog te¬
kajo po mestu. 15  Klatijo se
okoli zavoljo jedi; ko se ne na¬
sitijo, tu  prenočujejo. 16  Jaz
pa bodem pel o moči tvoji in
veselo pel o milosti tvoji, ker
si ti mi bil grad visok in pri¬
bežališče ob dnevu stiske . 17  O
moč moja, tebi bodem prepeval
psalme, zakaj Bog je grad moj
visoki, Bog milosti moje.

Načelniku godbe; na »Lilija
pričevanja*. Miktam Davi¬
dov k poučevanju; ko se je boril
z Aramci obeh dveh rek in z Aramci
Zobejskimi in se je Joab vrnil in
pobil Edomejcev v Solni dolini dva¬
najst tisoč.

1  O Bog, zavrgel si nas, raz¬
kropil nas, srdit si bil, a zopet
nas ustanovi! 2  Zmajal si de¬
želo, raztrgal jo, zaceli razpoke
njene, ker omahuje! 3  Storil
si, da je ljudstvo tvoje čutilo
trdost, dal si nam piti vina
omotnega. 4  Dal si njim, ki se
tebe boje, zastavo, da naj se

povzdigne zaradi resnice. (Sela.)
5  Da bodo oteti ljubljenci tvoji,
stori rešenje z desnico svojo in
usliši nas!

6  Bog je govoril v svetosti
svoji: rado val se bodem, raz¬
delim Sihem in dolino Sukot
premerim. 7  Moj je Gilead in
moj Manase in Efraim glave
moje hramba, Juda moje žezlo,
8  Moab umivalnica moja, na
Edomejca vržem obuvalo svoje,
nad mano, o Filisteja, ukaj!

9  Kdo me popelje v mesto
utrjeno, kdo me pripelje notri
do Edomeje? 10  Ali ne ti, o
Bog, ki si nas bil zavrgel, in
nisi hodil, Bog, z našimi voj¬
skami ? 11  Daj nam pomoč zoper
sovražnika, ker ničeva je pomoč
človeška. 12  V Bogu delajmo
junaške čine, in on bode potep¬
tal zatiralce naše.

Načelniku godbe; na strune.
Psalm  Davidov.

1  Sliši, o Bog, vpitje moje,
pazi na molitev mojo. 2  Od
kraja zemlje kličem k tebi, ko
oslabeva srce moje; pelji me na
skalo, višjo od mene. 3  Ker bil
si mi pribežališče, stolp krepak
v bran pred sovražnikom.

4  Bival bodem v šatoru tvo¬
jem na veke, pribežim pod za¬
ščito peruti tvojih. (Sela .) 5  Ker
ti, o Bog, si poslušal obljube
moje, dal si mi  dediščino tistih,
ki se boje imena tvojega.

40

Psalm 61. 62. 63.

6  Dni dodaj dnevom kralje¬
vim, leta njegova naj bodo  ka¬
kor mnogih rodov. 7  Ostane
naj vekomaj pred Bogom, milost
in resnico pripravi, da naj ga
varujeta. 8  Tako bodem psalme
peval tvojemu imenu večno,
opravljajoč dan na dan obljube
svoje.

Načelniku godbe; za Jedu-
tuna. Psalm Davidov.

1  Samo Bogu tiho vdana je
duša moja, od njega pride  re-
šenje moje. 2  Samo on je skala
moja in rešitev moja, grad visoki
moj, ne omahnem mnogo. 3  Do¬
klej se hočete zaganjati v moža?
da ga porazite vi vsi kakor
nagnjeno steno in omajano ogra¬
jo! 4  Posvetujejo se samo, ka¬
ko hi ga z višave njegove
pahnili; laž jim ugaja: z usti
svojimi vsak blagoslavlja, zno¬
traj v sebi pa preklinja. (Sela.)
5  Samo Bogu hodi tiho vdana,
duša moja, zakaj od njega pride
pričakovanje moje. 6  Samo on
je skala moja in rešitev moja,
grad moj visoki, ne omahnem.
7  Na Bogu temelji  rešitev moja
in slava moja; skalo moči svoje
in pribežališče svoje imam  v
Bogu . 8  Zaupajte vanj vsak čas,
o ljudstvo; pred njim izlijte
srce svoje: Bog nam je pribeža¬
lišče. (Sela.)

9  Le ničevost so preprosti
ljudje, laž pa odlični možje; na

tehtnico vkup položeni, poskočili
bi nad ničevost. 10  Ne upajte
v odiranje in plen naj vas ne
dela ničemurnih; ako se množi
bogastvo, ne navezujte nanje
srca ! 11  Enkrat je govoril Bog,
dvakrat sem slišal: da Božja je
moč, 12  in tvoja, o Gospod,
milost — zakaj ti povrneš vsa¬
kemu po delu njegovem.

Psalm Davidov, ko je bil v
puščavi Judejski.

1  O Bog, Bog mogočni moj si
ti, zgodaj te iščem; po tebi žeja
dušo mojo, po tebi hrepeni meso
moje v deželi suhi in pusti, kjer
ni voda. 2  Tako sem te gledal
v svetem kraju, da bi videl tvojo
moč in slavo tvojo. 3  Kajti
boljša je milost tvoja od živ¬
ljenja; hvalijo naj te ustne moje!
4  Tako te bodem slavil, dokler
bodem živ, v imenu tvojem bom
povzdigaval roke svoje. 5  Ka¬
kor mozga in tolšče se nasiti
duša moja, in z blagoglasnimi
ustnami bodo te hvalila usta mo¬
ja; 6  ko se spominjam tebe na le¬
žišču svojem, vse nočne straže
so misli moje pri tebi.

7  Kajti bil si mi velika po¬
moč, zato bodem radostno pre¬
peval v senci peruti tvojih.
8  Duša moja se tebe drži in gre
za teboj, ko  me podpira desnica
tvoja. 9  Ali oni, ki preže na po¬
gubo duše moje, pojdejo v naj-
spodnje kraje zemlje. 10  Iz-

Psalm 63. 64. 65.

41

ročeni bodo oblasti meča, lisi¬
cam bodo v delež . 11  Toda kralj
se boderadovalvBogu, ponašal
se bode, kdorkoli priseza pri
njem; kajti zamašila se bodo
usta laž govorečim.

Načelniku godbe. Psalm Da¬
vidov.

1  Cuj, o Bog, glas moj, ko ža¬
lujem, strahu sovražnikovega
varuj življenje moje! 2  Skrivaj
me skrivnemu naklepu hudob¬
nih, hrumeči množici njih, ki
delajo krivico; 3  ki so nabrusili
kakor meč jezik svoj, namerili
pšico — grenko besedo, 4  da
ustrelijo iz zakotja nedolžnega;
nenadoma streljajo vanj in se
nič ne boje. 5  Potrjujejo si hu¬
doben dogovor, pogovarjajo se,
kako naj skrijejo zanke, pravijo:
Kdo bi jih videl? 6  Izmišljajo
si hudobije: «Dognali smo»,
pravijo , «zvit naklep! > In no¬
tranje mišljenje  vsakega in srce
je pregloboko.

7  Ali Bog ustreli vanje, naglo
prileti  pšica, hipoma  bodo ra¬
njeni 8  in pasti morajo; naklep
njih jezika pride  nadnje; kdor¬
koli jih bode videl, bode majal
z glavo. 9  In vsi ljudje se bodo
bali in oznanjali delo Božje in
premišljevali dejanje njegovo.
10  Veselil se bode pravični v
Gospodu in upal vanj, in hva¬
lili se bodo vsi, ki so pravega
srca.

Načelniku godbe. Psalm Da¬
vidov, pesem.

1 Tebi gre  molčanje in  hvala,
o Bog, na Sionu, in tebi se
opravljajo obljube. 2  K tebi, ki
slušaš molitev, prihaja vse meso.
3  Krivičnosti so me preveč ob¬
težile, prestopke naše, ti nam
jih odpustiš. 4  Blagor mu, ko¬
gar izvoliš in pripuščaš, da se
ti bliža, da prebiva v vežah
tvojih! nasitimo se z dobroto
hiše tvoje, s svetimi rečmi tvo¬
jega svetišča.

5  S strašnimi rečmi nam od¬
govarjaš v pravičnosti, o Bog
zveličanja našega, upanje vseh
krajev zemlje in najdaljnih
morij! 6  Ki gore utrjuješ v
kreposti svoji, z močjo opasan.

7  Ki miriš šum morja, šum va¬
lov njegovih in narodov hrum;

8  tako da se boje prebivalci
najdaljnih krajev znamenj tvo¬
jih; delaš, da se vesele, kjer je
jutra svit in večera mrak.

9  Ti si obiskal zemljo in ji
dal obilost, močno jo obogatil.
Potok Božji je napolnjen z
vodami. Pripravljaš jim žito,
ko si jo tako obdelal , 10  napo-
jivši njene brazde, razmočivši
njene grude; z deževjem si jo
zrahljal, kal njeno blagoslovil.
11  Venčal si leto dobrote svoje,
in sledovi tvoji kapljajo maščo¬
bo. 12  Kapljajo i trate v pušča¬
vi, in griči so kakor  opasani z

42

Psalm 65. 66. 67.

radostjo . 13  Pašniki so vsi polni
čed in doline so zagrnjene z
obilim žitom. Yse veselo uka
in poje.

Načelniku godbe. Pesem in
psalm.

1  Ukajte Bogu po vsej zemlji!
2  S strunami pojte o slavi nje¬
govega imena, slavo pridevajte
hvali njegovi! 3  Govorite Bogu:
Kako strašna so dela tvoja! Za¬
voljo velike moči tvoje se ti z
laskanjem vdajajo sovražniki
tvoji. 4  Ysa zemlja se ti bode
klanjala in ti psalme prepevala,
vsi  bodo pevali o tvojem imenu.
(Sela.)

5  Pridite in glejte velika dela
Božja, strašen je v dejanju proti
sinovom človeškim! 6  Morje je
izpremenil v suho, prek velike
reke so šli peš; tam smo se
rado vali v njem . 7  Z močjo svojo
gospoduje vekomaj, oči njegove
opazujejo narode; kateri so
uporni, naj se ne povišujejo
preveč pri sebi! (Sela.)

8  Slavite, ljudstva, našega
Boga in glas hvale njegove naj
se razlega! 9  Ki je dušo našo
postavil v življenje in ni pri¬
pustil, da omahnejo noge naše.
10  Kajti izkušal si nas, o Bog,
z ognjem si nas izčistil, kakor
se čisti srebro. 11  Peljal si nas
v mrežo, del si nam težko breme
na ledja. 12  Storil si, da so
jezdili ljudje čez glavo našo,

šli smo skozi ogenj in skozi vo¬
do ; a slednjič si nas pripeljal v
obilo blaginjo.

13  Z žgalnimi darovi pojdem
v hišo tvojo in ti opravim svoje
obljube, 14  ki so jih izrekle
ustne moje in govorila usta moja
v stiski moji. 15  Žgalne daritve
pitanih ovac ti prinesem in ka¬
dilo ovnov, daroval bodem vole
s kozliči vred. (Sela.)

16  Pridite, poslušajte vsi,
ki se bojite Boga, da povem,
kaj je storil duši moji. 17  K
njemu sem klical s svojimi usti
in hvalnica mi je bila na jeziku.
18  Ako bi se bil namenil v
hudobnost v svojem srcu, Go¬
spod bi ne bil slišal. 19  Ali
slišal je Bog, ozrl se je v pro¬
šnje moje glas. 20  Slavljen
bodi Bog, ki ni zavrgel prošnje
moje in mi ni odtegnil  milosti
svoje.

Načelniku godbe, na strune.
Psalm in  pesem.

1  Bog nam bodi milosten in
blagoslovi nas, razsvetli naj
obličje svoje proti nam. (Sela.)
2  Da se spozna na zemlji pot
tvoja, med vsemi narodi zve¬
ličanje tvoje.

3  Slave te naj ljudstva, o
Bog, slave naj te ljudstva vsa.
4  Yesele se naj in glasno pojo
narodi, ker bodeš pravično sodil
ljudstva in vodil narode na zem¬
lji. (Sela.)

.Psalm 67. 68.

43

5  Slave te naj ljudstva, o
Bog, slave te naj ljudstva vsa.

6  Zemlja daje sad svoj; blago¬
slovil nas bode Bog, Bog naš.

7  Blagoslovil nas bode Bog, in
bali se ga bodo vse meje zemlje.

Načelniku godbe. Davidov
psalm in  pesem.

1  Da vstane Bog! razkrope
se naj neprijatelji njegovi in
sovražilci njegovi naj beže pred
njegovim obličjem! 2  Kakor bi
puhnil dim, puhneš jih;  kakor
se staja vosek pri ognju, izgi¬
nejo naj brezbožni izpred Bož¬
jega obličja. 3  Pravični pa naj
se vesele, poskakujejo pred Bo¬
gom in se vesele v radosti.

4  Pojte Bogu, prepevajte
psalme njegovemu imenu, pri¬
pravite pot njemu, ki se pelje
po puščavah, Gospod mu je ime,
in radujte se pred njim. 5  Oče
je sirotam in sodnik vdovam
Bog v prebivališču svetosti svo¬
je. 6  Bog množi samotarje v ro¬
dovine, pelje vklenjene iz spon
v blaginjo; uporniki pa prebi¬
vajo v kraju presuhem.

7  O Bog, ko si šel na čelu
ljudstva svojega, ko si stopal
po puščavi (Sela), 8  tresla se
je zemlja, tudi nebesa so se ro¬
sila od pričujočnosti Božje, i
tisti Sinaj je trepetal  od priču-
jočnosti Boga, Boga Izraelo¬
vega. 9  Dež preobilen si rosil,
o Bog; dediščino svojo, ko je

hirala, si oživljal. 10  Krdelo
tvoje je prebivalo v njej; ti si
jo  pripravil po dobroti svoji si¬
romaku, o Bog.

11  Gospod ukaže, in njih, ki
naj bi blagovest oznanjali, bo
velika množica . 12  Kralji vojnih
krdel zbeže, zbeže, in ona, ki
biva doma, bo delila plen . 13  Ko
ležite med ograjama, bodete po¬
dobni  perutim goloba, ki so pre¬
vlečene s srebrom in njega perje
z zelenorumenim zlatom . 14  Ko
Vsemogočni razkropi kralje v
tej deželi,  bode svetlo, kakor
da  Salmon s snegom je posut.

15  Gora Božja je gora Ba-
sanska, vrhovata gora je gora
Basanska. ie  Zakaj gledate ne¬
voščljivo, gore vrhovate, na go¬
ro, ki si jo je Bog želel za svoj
sedež? Gospod tudi bode prebi¬
val tu  vekomaj. 17  Voz Božjih
je dvakrat deset tisoč, tisočkrat
tisoč; Gospod je med njimi,
kakor na  Sinaju, v svetišču.
18  Šel si gori v višavo, ujeto
si peljal jetnikov množico, pre¬
jel si darove med ljudmi, tudi
od upornikov, da prebiva med
njimi  Gospod, Bog.

19  Slavij en bodi Gospod! dan
za dnevom nosi breme naše, on,
Bog mogočni, je naše zveličanje.
(Sela.) 20  On, Bog mogočni, je
nam Bog za vsaktero pomoč in
pri Jehovi, Gospodu, je rešitev
tudi iz smrti. 21  Gotovo, Bog

44

Psalm 68. 69i

razbije glavo sovražnikov svo¬
jih, teme lasato njega, ki hodi
neprestano v krivicah svojih.

22  Rekel je bil Gospod: Iz Ba-
sana pripeljem nazaj, nazaj jih
pripeljem iz globočin morja,

23  da pomočiš nogo svojo v kri
in jezik psov tvojih delež svoj
ima na sovražnikih.

24  Videli so svečanostni iz-
prevod tvoj, o Bog, svečanostni
izprevod Boga mojega, kralja
mojega, v svetišče: 25  spredaj
so šli pevci, potem godci na
strune sredi deklic, ki so bile
na tambure: 26  V zborih sla¬
vite Boga, Gospoda, kateri ste
iz vira Izraelovega. 27  Tam je
bil Benjamin, najmlajši, njih go¬
spodar, knezi Jude in  njih krde¬
lo, knezi Zabulonovi, knezi Naf-
talijevi.

28  Bog tvoj je zapovedal, da
bodi moč tvoja. Ohrani v moči,
o Bog, kar si učinil za nas.
29  Zaradi templja tvojega v Je¬
ruzalemu ti prineso kralji da¬
rila. 30  Zagrozi zverini v trstju,
čedi juncev s teleti ljudstev;
vsak  se ti podvrže s kosovi sre¬
bra. Razkropi ljudstva, ki jih
vojske vesele! 31  Pridejo ve-
likaši iz Egipta, Etiopija hi¬
tro iztegne roke svoje proti
Bogu.

32  Kraljestva zemlje, pojte
Bogu, psalme prepevajte Go¬
spodu. (Sela.) 33  Ki sedi in se

pelje na nebesih nebes, ki so od
starodavna; glej, glas svoj daje
slišati, glas krepak. 34  Dajajte
moč Bogu! Veličastvo njegovo
je nad Izraelom in moč njego¬
va v višavah . 35  Strašen si,  Bog,
iz svetišč svojih; Bog mogočni
Izraelov daje moč in obilo sile
svojemu ljudstvu. Proslavljen
bodi Bog!

Načelniku godbe; o lilijah.
Psalm  Davidov.

1  Reši me, o Bog, ker vode
so mi prišle že do duše. 2  Po¬
grezam se v blato pregloboko,
kjer ni tal pod nogo, zašel sem
v globočino voda, roj valov pri¬
tiska name. 3  S kričanjem sem
se utrudil, vnelo se je grlo moje,
oči moje pešajo, ko čakam svo¬
jega Boga. 4  Več jih je nego
glave moje las, ki me črte brez
vzroka, močni so, ki me hočejo
uničiti, sovražniki mi po krivici;
česar nisem vzel, me silijo vr¬
niti. 5  O Bog, ti poznaš ne¬
spamet mojo in prestopki moji
niso ti skriti . 6  Ne bodi jih vpri¬
čo mene sram, ki tebe čakajo, o
Gospod, Gospod nad vojskami;
rdečica naj ne oblije zaradi me¬
ne njih, ki iščejo tebe, Bog Iz¬
raelov.

7  Zakaj zavoljo tebe prena¬
šam zasmehovanje, sramota je
pokrila obličje moje. 8  Tujec
sem postal bratom svojim in
neznanec matere svoje sinovom.

Psalm 69.

45

9  Ker gorečnost za hišo tvojo
me je razjedla, in zasmehova¬
nje njih, ki tebe zasmehujejo,
je zadelo mene. 10  Ko sem jo¬
kal in  s postom pokoril  dušo
svojo, bilo mi je le v zasme¬
hovanje. 11  Ko sem se oblačil v
raševino, tedaj sem jim bil v
pregovor. 12  O meni govoričijo
vkup sedeči pri vratih, za pe¬
sem pa sem njim, ki pijejo opoj¬
no pijačo.

13  Jaz pa — prošnja moja
je do tebe, Gospod, oh času
milosti. O Bog, po obilosti mi¬
losti svoje me usliši, po zveli-
čalni zvestobi svoji . 14  Potegni
me iz blata, da se ne pogrez¬
nem, otet naj bodem sovražil-
cev svojih in iz globočin voda.
15  Valovje voda naj me ne po¬
topi in globočina naj me ne
pogoltne, in jama naj ne zapre
žrela svojega nad mano . 16  Od¬
govori mi, Gospod, ker dobra
je milost tvoja, po obilosti usmi¬
ljenja svojega ozri se v me.
17  In ne skrivaj obličja svojega
svojemu hlapcu, ker v stiski
sem, hitro mi odgovori! 18 Pri¬
bližaj se duši moji, reši jo,
zavoljo sovražnikov mojih me
odkupi!

19  Ti poznaš zasramovanje
moje in mojo sramoto ter ne-
čast mojo, pred teboj so vsi so¬
vražniki moji. 20  Zasramovanje
je potrlo srce moje in hudo sem

bolan; in čakal sem, da bi me
kdo miloval, pa ni bilo nikogar,
čakal sem  tolažiteljev, pa jih
nisem dobil. 21  Da, za jed so
mi dali žolča in v žeji moji so
mi dali piti octa.

22  Njih miza bodi pred njimi
za zanko in brezskrbno njih
življenje  za zadrgo. 23  Otemne
naj njih oči, da ne vidijo, in daj,
da ledja njih omahujejo nepre¬
stano. 24  Izlij nanje jezo svojo
in srd tvoj naj jih dohiti . 25  Pu¬
sto bodi njih bivališče, v šato-
rih njih ne bodi prebivalca.
26  Kajti preganjajo njega, ki
si ga ti udaril, in spletajo pri¬
povedke o bolečini prebodencev
tvojih. 27  Pridevaj krivico njih
krivici, in ne dosežejo naj pra¬
vičnosti tvoje. 28  Izbrišejo naj
se iz življenja knjige, in s pra¬
vičnimi naj se ne zapišejo.

29  Jaz pa sem ubožen in v
bolečini; rešitev tvoja, o Bog,
postavi me na varno. 30  Hvalil
bodem ime Božje s pesmijo in
poveličeval ga bodem z zahva¬
ljevanjem. 31  Kar bode všeč
Bogu bolj nego vol, junec z ro¬
govi in z razdeljenimi parklji.
32  Ko bodo to videli krotki, se
bodo veselili; naj oživi srce va¬
še, ki iščete Boga! 33  Zakaj
Gospod se ozira na potrebne
in jetnikov svojih ne zaničuje.
34  Hvalijo naj ga nebesa in
zemlja, morja in karkoli lazi po

46

Psalm 69. 70. 71.

njih. 35  Zakaj Bog da rešitev
Sionu in sezida mesta Judo¬
va, da stanujejo tam in pode¬
dujejo deželo.  36  In zarodi hlap¬
cev njegovih jo bodo posedli,
in kateri ljubijo ime njegovo, v
njej prebivali.

Načelniku godbe. Psalm  Da¬
vidov, za spomin.

1  Bog, hiti  me otet, Gospod,
hiti mi na pomoč! 2  Osramote
se naj in z rdečico oblijo, ka¬
teri mi strežejo po življenju;
umaknejo se naj in v nečast
pridejo, ki se vesele nesreče
moje! 3  Nazaj naj zbeži  v pla¬
čilo sramote svoje, kateri go¬
vore: Aha, aha! 4  Vesele se
naj in radujejo v tebi vsi, ki
te iščejo, in kateri ljubijo re-
šenje tvoje, govore naj vedno:
Poveličan bodi Bog! 5  Jaz pa
sem ubožen in potreben; o Bog,
hiti k meni! Pomoč moja in re¬
šitelj moj si ti, o Gospod, ne
odlašaj!

1  K tebi, Gospod, zaupno
pribegam, sram me ne bodi
nikdar. 2  Po pravičnosti svoji
otmi me in oprosti me, nagni
k meni uho svoje in reši me!
3  Bodi mi skala prebivališča,
kamor naj se vedno umikam;
zapoved si dal, da bodem re¬
šen, ker skala moja in trdnjava
moja si ti. 4  Bog moj, reši me
iz roke brezbožnika, iz pesti
krivičneža in nasilnika.

5  Zakaj ti si nada moja,
Gospod Jehova, upanje moje
od moje mladosti. 6  Nate sem
se opiral od rojstva, od osrčja
matere moje odtrgal si me ti;
tehi vedno velja hvalospev moj.
7  Kakor čudo sem bil mno¬
gim, toda ti si moje pribežališče
trdno. 8  Usta moja bodo pol¬
na hvale tvoje, ves dan slave
tvoje.

9  Ne zavrzi me ob starosti
času, ko peša krepkost moja,
ne zapusti me . 10  Kajti sovraž¬
niki moji govore o meni, in oni,
ki preže na dušo mojo, posve¬
tujejo se vkup , 11  govoreč: Bog
ga je zapustil, podite in zgra¬
bite ga, ker nikogar ni, ki bi
ga  rešil. 12  Bog, ne bivaj daleč
od mene, Bog moj, na pomoč
mi hiti! 13  Osramote se naj in
poginejo nasprotniki duše moje,
pokrijejo naj se z nečastjo in
sramoto, kateri iščejo hudega
meni.

14  Jaz pa bodem stanovitno
čakal in vedno bolj te hvalil.
15  Usta moja hočejo oznanjati
pravičnost tvojo, ves dan zve-
ličalno pomoč tvojo, ker ne
znam števil njenih.  16  Pridem
opevat  mogočna dela Gospoda
Jehove, s hvalo bodem oznanjal
pravičnost tvojo, samega tebe.

17  Bog, učil si me od mla¬
dosti, in še dosedaj oznanjam
čuda tvoja. 18  Zatorej i do sta-

Psalm 71. 72.

47

rosti i do sivosti me ne zapusti,
o Bog, dokler oznanjam rame
tvoje prihodnjemu  rodu in moč
tvojo vsem, ki še pridejo. 19  In
pravičnost tvoja, o Bog, seza
do nebes  višave; kar si storil, je
veliko; Bog, kdo je tebi enak?
20  Ti, ki si nam dal izkusiti sti¬
ske velike in hude, nas zopet
oživiš in nas zopet izvlečeš iz
brezen zemlje, 21  velikost mojo
pomnožiš in se obrneš, da me
potolažiš. 22  Tudi jaz te bodem
slavil s strunami in  resnico tvo¬
jo, moj Bog; prepeval ti bodem
s citrami, o svetnik Izraelov!
23  Glasno se bodo radovale
ustne moje, ko ti bom prepeval
psalme, i duša moja, ki si jo
odrešil. 24  Tudi jezik moj bode
oznanjal ves dan pravičnost
tvojo, ker so osramočeni, ker
so z rdečico obliti, ki iščejo
hudega meni.

Psalm  Salomonov.

1  Bog, sodbe svoje kralju
daj in pravičnost svojo sinu
kraljevemu. 2  Sodi naj ljudstvo
tvoje pravično in uboge tvoje
po pravici. 3  Mir naj ljudstvu
gore rode in griči, po pravič¬
nosti. 4  Pravico oskrbi ubožcem
ljudstva, pomoč sinom siroma¬
kov, stiskalca pa zdrobi.

5  Bali se te bodo, dokler bo
svetilo solnce in dokler trajal
mesec, od roda do roda. 6  Pride

kakor vlaga na pokošen trav¬
nik, kakor deževje, ki namaka
zemljo. 7  Pravični bode v cve¬
tu o času njegovem, in miru bo
obilost, dokler ne izgine luna.
8  In gospodoval bode od morja
do morja in od velereke do mej
zemlje. 9  Pred njim se bodo
klanjali prebivalci puščave, in
sovražniki njegovi bodo lizali
prah. 10  Kralji tarski in kra¬
lji  z otokov mu bodo nosili dari,
kralji iz Sabeje in Sabe prineso
mu davek. 11  Da, molili ga bo¬
do vsi kralji, vsi narodi mu bodo
služili.

12  Kajti rešil bode siromaka,
ki vpije v pomoč, in ubožca, ki
mu ni pomočnika . 13  Usmili se
slabotnega in potrebnega ter
duše potrebnih bode  rešil . 14  Za¬
tiranja in silovitosti bode otel
njih dušo, ker draga je njih kri
v očeh njegovih. 15  In živel
bode ubožec,  in kralj  mu bo
dajal zlata sabejskega in bode
prosil zanj neprestano, ves dan
ga blagoslavljal. 16  Preobilo
bode žita v deželi, do vrhov
gora, šumel bo kakor Libanon
sad njegov; in ljudstva  bode
zacvetlo po mestih kakor trave
zemeljske . 17  Ime njegovo bode
vekomaj; dokler bode trajalo
solnce, bode poganjalo ime nje¬
govo, in blagoslavljali se bodo
v njem in  ga blagrovali vsi
narodi.

48

Psalm 72. 73.

18  Slava Gospodu, Bogu,
Bogu Izraelovemu, kateri sam
dela čuda. 19  In slava bodi
slavnemu imenu njegovemu
vekomaj, in slave njegove naj

se napolni vsa zemlja! Amen
in Amen!

20  Konec je molitev Davido¬
vih, sina Jesejevega.

Psalmov knjiga tretja.

1  Zares, dober je Bog Izra¬
elu, njim, ki so čistega srca.
2  Jaz pa — malo da se niso
spoteknile noge moje, skoraj
nič, da niso izpoddrsnili koraki
moji. 3  Zakaj zavidal sem pre-
vzetnikom, ko sem gledal brez¬
božnih blagostanje. 4  Ker ni ga
trpljenja do njih smrti, poln
zdravja je njih život. 5  Njim se
ni truditi kakor drugim  smrtni¬
kom, in kakor druge  ljudi jih ne
tepo nadloge. 6  Zato jim je
ošabnost okrog vratu kot veri¬
žica, silovitost jih pokriva kot
obleka. 7  Oči jim gledajo debele
iz polti zalite, v domišljavosti
srca prestopajo vse meje.  8  Ro¬
gajo se in hudobno govore o
zatiranju, govore kot vzvišeni
nad vse.  9  Proti nebu dvigajo
usta svoja, in kar izreče njih
jezik, mora veljati na zemlji.
10  Zato hiti za njimi njih ljud¬
stvo, in njih nauke  srkajo kot
vodo obilo. 11  In govore: Kako

naj Bog ve? Ali je pač kaj zna¬
nja pri Najvišjem? 12  Glejte! ti
so brezbožni in, vsekdar živeč
brez skrbi, kopičijo bogastvo!
13  Res, zastonj sem čistil srce
svoje in v nedolžnosti umival
svoje roke, 14  ker sem bil ven¬
darle tepen ves dan, in kazen
me je iznova zadela  vsako ju¬
tro. — 15  Ako bi bil jaz rekel:
Govoril bodem istotako, glej,
nezvest bi bil rodu tvojih otrok.

16  Tedaj sem premišljal, da
bi to razumel: a pretežavno je
bilo očem mojim. 17  Dokler ni¬
sem stopil v svetišča Boga mo¬
gočnega in zagledal njih konca.
18  Zares, na polžka tla si jih
postavil, treščiš jih, da bodo v
podrtine. 19  Kako so hipoma
opujstošeni, konec jih je, poginili
so v grozah! 20  So kakor sa¬
nje, ko se je zbudil kdo; tako,
Gospod, ko se zbudiš, uničiš
njih podobo.

21  Ko se mi je grenkobe pol¬
nilo srce in me je bodlo v ledi-
cah mojih, 22  tedaj sem bil

Psalm 73. 74.

49

brezpameten in nisem vedel ni¬
česar, kakor  živina sem bil pred
teboj. 23  A vendar sem vedno
s teboj, ker  si me prijel za de¬
snico mojo. 24  Po svčtu svojem
me bodeš vodil in naposled spre¬
jel v slavo. 25  Kdo bi mi bil v
nebesih razen tebe?  in če tebe
imam, se ne veselim ničesar na
zemlji. 26  Najsi peša meso moje
in srce moje — skala srca mo¬
jega in delež moj je Bog veko¬
maj. 27  Ker glej, kateri so da¬
leč od tebe, poginejo; pokončaš
ga, kdorkoli se s prešestvova-
njem izneveri  tebi. 28  Jaz pa —
dobro mi je, da sem blizu Boga;
v Gospoda Jehovo stavim torej
pribežališče svoje, da oznanjam
vsa dela tvoja.

1  Zakaj, o Bog, nas  zametaš
vedno? zakaj se kadi jeza tvoja
zoper čedo paše tvoje? 1 2  Spom¬
ni se občine svoje, ki so jo pri¬

dobil oddavnaj in odkupil za

rod posesti svoje, gore Sionske,
ki si na njej prebival! 3 4 5  Prispej
k podrtinam večnim! Vse zlo
je storil sovražnik v svetišču.

4  Rjuli so nasprotniki tvoji sredi
zbirališča tvojega, postavili so
svoja znamenja za znamenja.

5  Bilo je videti, kakor da vsak

dviga kvišku sekiro v goščavi

gozdni . 6  In zdaj razbijajo rezbe

njegove vse s sekirami in s kla¬

divi. 7  Zažgali so svetišče tvoje,
do tal so oskrunili prebivališče
tvojega imena . 8  Rekli so v srcu
svojem: Ugonobimo jih vse vkup!
Požgali so vsa zbirališča Boga
mogočnega v deželi. 9  Znamenj
naših ne vidimo, ni večproroka,
in ni ga med nami, ki bi vedel,
doklej —? 10  Doklej, o Bog, bo¬
de zasramoval stiskalec, večno
li hode zaničeval sovražnik ime
tvoje? 11  Zakaj odtezaš roko
svojo in desnico svojo ? Potegni jo
iz nedrij svojih in naredi konec!

12  Vendar pa je Bog kralj
moj že od nekdaj, ki dela re¬
šitve na zemlji. 13  Ti si raz¬
klal v moči svoji morje, razbil
si zmajem glave na vodah . 14  Ti
si raztreskal leviatanu glave,
dal si ga za jed rodu, zverinam
puščave. 15  Ti si odprl stude¬
nec in potok, ti si posušil reke
neusahljive. 16  Tvoj je dan,
tvoja tudi noč, ti si napravil luč
njeno  in solnce. 17  Ti si dolo¬
čil vse meje zemlji, poletje in
zimo napravil si ti.

13  Spomni se vendar,  da je
sovražnik sramotil Gospoda in
da ljudstvo nespametno zaniču-
jeime tvoje. 19 Nedaj tisti zveri
duše grlice svoje, krdela ubož¬
cev svojih ne žabi vekomaj.
20  Ozri se na zavezo, ker po
kotih dežele je polno bivališč
silovitosti. 21  Ponižanec naj se
ne vrne osramočen, ubožec in

50

Psalm 74. 75. 76. 77.

siromak naj hvalita ime tvoje.
22  Vstani, o Bog; potegni se za
pravdo svojo, spomni se zasra¬
movanja, ki ti ga delajo  nespa-
metneži vsak dan . 23  Ne pozabi
glasu sovražnikov svojih, ropota
vzpenjajočih se zoper tebe, ki se
množi bolj in bolj.

Načelniku godbe; kakor  «Ne
pogubil* Psalm Asafov in
pesem.

1  Slavimo te, o Bog, slavimo;
ker blizu je ime tvoje, čuda
tvoja se oznanjajo. 2  Zakaj «ko
pride določeni čas, jaz bodem
sodil pravično. 3  Raztaja se
zemlja in vsi prebivalci njeni —
jaz sem utrdil stebre njene».
(Sela.) 4  Govorim prevzetni-
kom: Nikar se ne ponašajte! in
krivičnikom: Ne dvigajte rogov!

5  Ne dvigajte visoko rogov
svojih, ne govorite drzno s trdim
vratom. 6  Zakaj ne od vzhoda,
ne od zahoda, tudi ne od puščave
ne pride  povišanje. 7  Marveč
Bog je sodnik: tega poniža, one¬
ga poviša. 8  Kajti čaša je v
roki Gospodovi in se peni od
vina, polna je mešanice, in iz
nje on naliva: še njeno goščo
bodo srkajoč pili vsi krivičniki
na zemlji. 9  Jaz pa bodem
oznanj al vekomaj, prepeval psal¬
me Bogu Jakobovemu. 10  In
vse rogove polomim brezbožni-
kom; zvišajo pa se naj rogovi
pravičnikom.

Načelniku godbe; na strune.
Psalm Asafov in  pesem.

1  Znan je v Judi Bog, v Iz¬
raelu je veliko ime njegovo. 2  V
Salernu je koča njegova in pre¬
bivališče njegovo na Sionu.
3  Tamkaj je strl ognjene pšice
lokov, ščit in meč in vojsko.
(Sela.) 4  Svetel si ti, veličasten,
bolj nego gore roparske. 5  Plen
so postali srčni korenjaki, za¬
spali so v svoje spanje, in no¬
beden tistih junakov ni našel
moči v rokah svojih. e  Od hu-
dovanja tvojega, o Bog Jako¬
bov, sta onemogla i voz i konj.

7  Ti, ti si strašen, in kdo
more stati pred teboj, kadar se
jeziš? 8  Z neba si dal slišati
sodbo, zemlja se je zbala in
utihnila. 9  Ko je na sodbo vstal
Bog, da bi rešil vse krotke na
zemlji. (Sela.) 10  Res, srd člo¬
veški ti je v slavo, z zalogo
obilega srda svojega se opašeš.
11  Obetajte in izvršujte oblju¬
be Gospodu, Bogu svojemu; vsi,
ki so okoli njega, naj mu pri-
neso dari, strašnemu . 12  Ki uni¬
čuje napuh prvakov, strašen je
zemeljskim kraljem.

Načelniku godbe; za Jedu-
tuna. Psalm Asafov.

1  Z glasom svojim hočem
vpiti k Bogu, z glasom svojim
k Bogu, in nagne uho k meni.
2  Ob dnevu stiske svoje sem
iskal Gospoda, roka moja je

Psalm 77. 78.

51

bila po noči proti nebu  iztegnje¬
na neprenehoma, duša moja se
je branila pripustiti tolažbo.
3  Spominjam se Boga in stokam,
premišljam, in duh moj omaguje.
(Sela.) 4  Ne daš mi zatisniti
oči, zbegan sem tako, da pove¬
dati ne morem. 5  čase premi¬
šljujem starodavne, prejšnjih
vekov leta. 6  Spominjam se po¬
nočne godbe svoje na strune,
v srcu svojem premišljam in
duh moj preiskuje, govorec:
7  Ali bi na večne čase zametal
Gospod, ali ne bode nikdar več
milostiv ? 8  Je li pri kraju milost
njegova za vselej? Je li konec
obljubi njegovi, od roda do ro¬
da? 9  Ali je pozabil Bog mo¬
gočni deliti milost, ali je pa v
jezi zaprl usmiljenje svoje?
(Sela.)

10  Na to si rečem: To je
moja bolezen, leta trpljenja, na¬
menjena mi od  desnice Najvišje¬
ga . 11  S hvalo bodem spominjal
dejanj Gospodovih, da, spomi¬
njal se bodem vseh čudes tvojih
od starodavnosti. 12  In pre¬
mišljal bodem vsaktero delo
tvoje in o dejanjih tvojih bodem
razmišljal. 13  O Bog, v sve¬
tosti je steza tvoja; kdo je velik
Bog mogočni kakor Bog naš?
14  Ti si sam Bog mogočni, ču¬
dodelni, pokazal si moč svojo
med narodi. 15  Odrešil si s po¬
vzdignjeno  roko ljudstvo svoje,

sinove Jakobove in Jožefove.
(Sela.)

16  Videle so te vode, o Bog,
videle so te vode in se tresle;
da, potresla so se brezna . 17  Iz¬
lili so oblaki vode, glas so za¬
gnali gornji oblaki, tudi psice
tvoje so švigale semtertja.
18  Bobnel je grom tvoj v vihar¬
ju, bliski so razsvetljali vesoljni
svet, potresla se je zemlja in
trepetala. 19  Skozi morje je šla
pot tvoja in steza tvoja skozi
široke vode, kjer sledovi tvoji
niso znani. 20  Vodil si kakor
čedo ljudstvo svoje po Mojzesu
in Aronu.

1  Poslušaj, ljudstvo moje,
nauk moj, nagnite uho svoje go¬
voru mojih ust. 2  V prilikah
odprem usta svoja, razglasim
uganke iz starih časov. 3  Kar
smo slišali in spoznali, kar so
nam pripovedovali očetje naši,
4  ne bodemo prikrivali njih
otrokom, pripovedujoč nasled¬
njemu rodu preslavna dela Go¬
spodova in moč njegovo in čuda
njegova, ki jih je storil.

5  Kajti ustanovil je priče¬
vanje v Jakobu in postavil za¬
kon v Izraelu, kar je zapovedal
očetom našim, da naj jih ozna¬
njajo svojim otrokom. 6  Da to
spozna naslednji rod, otroci, ki
bodo rojeni, in  ti vstanejo ter

52

Psalm 78.

pripovedujejo otrokom svojim:

7  Upanje svoje da naj stavijo
na Boga in ne pozabijo naj de¬
janj Boga mogočnega, temuč
hranijo naj zapovedi njegove.

8  In ne bodo naj kakor njih
pradedje, rod trdovraten in
uporen, rod, ki ni obrnil v pra¬
vo smer srca svojega in čigar
duh ni bil zvest Bogu mogoč¬
nemu . 9  Sinovi Efrajmovi, loko¬
strelci oboroženi, so obrnili
hrbte ob času bitve. 10  Ohra¬
nili niso zaveze Božje in so se
branili hoditi po zakonu njego¬
vem, 11  pozabivši dejanj nje¬
govih in čudovitih del njegovih,
katera jim je bil pokazal.

12  Delal je čuda pred njih
pradedi v deželi Egiptovski, na
polju Zoanskem. 13  Razklal je
morje in peljal jih čez, in po¬
stavil je vode kakor jez. 14  In
spremljal jih je z oblakom po
dnevi in vso noč s svetlobo
ognja. 15  Razklal je skale v
puščavi in jih je obilo napojil
kakor iz globočin. 16  Potoke
je izpeljal iz skale in storil, da
so vode tekle doli kakor reke.

17  Vendar  so še dalje grešili
zoper njega, upirali se Naj viš¬
jemu v pustinji. 18  In izkušajoč
Boga mogočnega v srcu svojem,
so zahtevali jed po svojega srca
želji. 19  In grdo govoreč zoper
Boga, so rekli: Ali bi mogel
Bog mogočni pripraviti mizo v

tej puščavi? 20  Glejte, na skalo
je udaril, da so tekle vode, in
potoki so se udrli — ali bo mo¬
gel dati tudi kruha ali pa oskr¬
beti mesa ljudstvu svojemu?
21  Zato se je Gospod, ko je to
slišal, razsrdil, in ogenj se je
vnel zoper Jakoba in tudi jeza
se je kadilazoper Izraela. 22 Iver
niso verovali v Boga in niso
upali v rešenje njegovo. 23  In
vendar je zapovedal oblakom
zgoraj in odprl vrata nebeška,
24  in dežil nanje mano za jed
in dajal žito nebeško. 25  Kruh
močnih je jedel človek; brašna
jim je pošiljal dositega. 26  Za¬
gnal je vzhodni veter na nebu
in z močjo svojo je pripeljal jug,
27  in je dežil nanje meso kakor
prah in kakor morski pesek
ptiče krilate, 28  metal jih je
med šatore in okoli njih pre¬
bivališč. 29  In jedli so in bili
so nasičeni močno, in česar so
poželeli, jim je prinesel. 30  Se
se niso iznebili poželenja svo¬
jega, še jim je bila jed v ustih,
31  ko je jeza Božja vzplamtela
proti njim in morila med moč¬
nimi izmed njih in pokončavala
mladeniče Izraelove.

32  Vendar so še grešili in
niso verovali v čudovita dela
njegova. 33  Zato je storil, da
so v ničevosti potekali njih dnevi
in njih leta v naglici. 34  Ko jih
je pobijal, tedaj so popraševali

Psalm 78.

53

po njem, in so se izpreobrnili
ter zjutraj že iskali Boga mo¬
gočnega, 35  spomnivši se, da je
bil Bog njih skala in Bog mo¬
gočni, Najvišji, njih odrešenik.
36  Tedaj so ga z usti svojimi
dobrikali in z jezikom svojim so
se mu lagali, 37  a njih srce ni bi¬
lo obrnjeno proti njemu in niso
se izkazali zvesti zavezi njegovi.

38  Toda on je usmiljen, od¬
pušča krivico in ne pokončuje;
in mnogokrat je ustavil svoj srd
in ni vnemal vse jeze svoje.
39  Spominjal se je namreč, da
so meso, sapa, ki gre in se ne
vrne. 40  Kolikokrat so ga raz¬
dražili v puščavi, so ga žalili v
samoti! 41  Zopet in zopet so
izkušali Boga mogočnega in ža¬
lili Svetega Izraelovega. 42 Niso
se spominjali roke njegove, ne
dne, ko jih je bil otel zatiralca,
43  ko je v Egiptu delal zna¬
menja svoja in čuda svoja na
polju Zoanskem. 44  V kri je iz-
premenil njih potoke, da niso
mogli piti tekočih vod svojih.
45  Poslal je nanje muhe, ki
so jih žrle, in žabe, ki so jih
ugonabljale. 46  In dal je njih
sadež cvrčku in kobilici, kar so
s trudom posejali. 47  Uničil je
s točo njih trte in smokve njih
z mrazom. 48  Izročil je toči
tudi njih živino in njih čede
bliskom. 49  Izpustil je nanje
jeze svoje žar, srd in nevoljo

in stisko, celo  krdelo angelov
nesreče. 50  Prosto  pot je na¬
pravil svoji jezi, smrti ni ubra¬
nil njih duš in življenje njih je
izročil kugi. 51  In udaril je vse
prvorojence v Egiptu, prvino
moči v šatorih Kamovih.

52  Svoje ljudstvo pa je od¬
peljal kakor ovce, in vodil jih
je kakor čedo po puščavi. 53  In
peljal jih je varno, da se jim ni
bilo bati, a njih sovražnike je
pokrilo morje. 54  Pripeljal jih
je do meje svetišča svojega, gore
te, ki si jo je pridobila desnica
njegova. 55  Izgnal je izpred
njih obličja narode in jih je
po žrebu razmeril Izraelu  v po¬
sest, in v njih šatorih so pre¬
bivali Izraelovi rodovi.

56  Vendar so izkušali in dra¬
žili Boga Najvišjega in pri¬
čevanj njegovih se niso držali.
57  Temuč obrnili so se in ne¬
zvesto ravnali kakor njih pra¬
dedje, obrnili so se kakor lok,
ki strelja napačno. 58  Dražili
so ga z višinami svojimi in s
podobami malikov svojih so
ga razvneli do ljubosumnosti.

59  Slišal je Bog in se razsrdil,
in Izrael se mu je silno zastudil.

60  In zapustil je prebivališče v
Šilu, šator, ki ga je bil postavil
med ljudmi. 61  In dal je v suž-
nost svojo moč in slavo svojo
zatiralcu v pest. 62  Izročil je
meču ljudstvo svoje in zoper

54

Psalm 78. 79.

dedino svojo se je razsrdil.

63  Ogenj je požrl mladeniče
njegove, in devicam njegovim
se ni pela svatovska pesem.

64  Duhovniki njegovi so padli
pod mečem, in vdove njegove
niso mogle  žalovati.

65  Tedaj se je zbudil Go¬
spod, kakor da bi bil spal, ka¬
kor junak, ki vriska od vina.
66  In udaril je sovražnike svoje
odzadaj, sramoto večno jim je
naložil. 67  Zavrgel je pa šator
Jožefov in rodu Efrajmovega ni
izvolil. 68  Temuč izvolil je rod
Judov, goro Sionsko, ki jo je
ljubil. 69  In sezidal si je enako
nebeškim  višavam svetišče svoje,
enako zemlji, ki jo je utrdil na
veke. 70  In izvolil je Davida,
hlapca svojega, vzemši ga iz
ovčje ograje; 71  izza doječih ga
je pripeljal, da bi pasel Jakoba,
ljudstvo njegovo, in Izraela, de¬
diščino njegovo. 72  Ki jih je
pasel po poštenosti srca svojega,
in vodil jih z obilo razsodnostjo
svojih rok.

1  O Bog, pridrli so pogani

v dediščino tvojo, oskrunili so

liram svetosti tvoje, v groblje

so izpremenili Jeruzalem . 1 2  Dali

so hlapcev tvojih trupla ptičem

nebeškim, meso svetnikov tvojih

zverinam zemlje. 3  Prelivali so

njih kri kakor vodo okrog Jeru¬

zalema , in ni ga bilo, ki bi jih
pokopaval. 4 * *  V zasramovanje
smo sosedom svojim, v zasme¬
hovanje in norčevanje njim, ki
so okoli nas.

5  Doklej, Gospod, bodeš li
se jezil večno? Bode li gorela
kakor ogenj gorečnost tvoja?
6  Izlij srd svoj na pogane, ki
te ne spoznavajo, in na kralje¬
stva, ki ne kličejo tvojega ime¬
na! 7  Kajti pojedli so Jakoba
in razdejali so prebivališče nje¬
govo. 8  Ne spominjaj se zoper
nas krivic prednikov naših, brzo
naj nam pride nasproti usmi¬
ljenje tvoje, ker obubožali smo
silno. 9  Pomagaj nam, Bog zve¬
ličanja našega, zavoljo časti svo¬
jega imena, in reši nas ter pri-
krij grebe naše zaradi svojega
imena. 10  Zakaj naj bi govorili
pogani: Kje je njih Bog? Znano
bodi med pogani pred našimi
očmi maščevanje krvi prelite
hlapcev tvojih.

11  Pred obličje tvoje naj
pride zdihovanje jetnikov, po
velikosti moči svoje obrani v
življenju, katere že izročajo
smrti. 12  In povrni sosedom
našim sedemkrat v njih naročje
sramoto njih, s katero so te za¬
sramovali, o Gospod. 13  Mi
pa, ljudstvo tvoje in čeda paše
tvoje, te bodemo slavili večno;
od roda do roda bodemo ozna¬
njali hvalo tvojo.

Psalm 80. 81.

55

Načelniku godbe; na »lilije*.
Pričevanje. Psalm Asafov.

1  O pastir Izraelov, poslušaj,
ki vodiš Jožefa kakor čedo, ki
stol uješ nad kerubi, pokaži se
v svetlobi svoji!  2  Pred Efraj-
mom, Benjaminom in Manasom
zbudi moč svojo ter pridi nam
v rešitev. 3  O Bog, postavi nas
v prejšnji stan, razjasni obličje
svoje, in rešeni bomo.

4  Gospod, Bog nad vojskami,
doklej se bode kadila jeza tvoja
ob molitvi tvojega ljudstva?

5  Pasel si jili s solznim kruhom
in piti si jim dal solz obilo mero.

6  Postavil si nas za predmet
prepira sosedom našim, in so¬
vražniki se nam  smejejo med se¬
boj. 7 0 Bog nad vojskami, posta¬
vi nas v prejšnji stan, razjasni
obličje svoje, in rešeni bomo.

8  Trto si bil prestavil iz
Egipta, pregnal si ljudstva, da
bi jo zasadil. 9  Pripravil si
prostor pred njo, da se je uko¬
reninila in prerasla deželo.
10  Senca njena je pokrivala
gore in veje njene cedre naj-
večje. 11  Iztezala je mladike
svoje do morja in do reke rozge
svoje. 12  Zakaj si podrl ograje
njene, tako da jo obirajo vsi
mimohodeči? 13  Razriva jo
merjasec iz gozda in divjačina
poljska jo objeda.

14  O Bog nad vojskami, po¬
vrni se, prosimo, ozri se z ne¬

bes ter glej, in skrbi za to trto
15  in ohrani, kar je bila vsa¬
dila desnica tvoja, in sina, ki si
ga močnega storil sebi. 16  Po¬
žgana je z ognjem, odrezana;
od hudo vanj a obličja tvojega
vsi  ginejo. 17  Roka tvoja bodi
nad možem desnice tvoje, sinom
človeškim, ki si ga močnega
storil sebi. 18  In ne umaknemo
se od tebe; oživi nas zopet,
in klicali bodemo ime tvoje.
19  Gospod Bog nad vojskami,
postavi nas v prejšnji stan, raz¬
jasni obličje svoje, in rešeni
bomo.

Načelniku godbe; na gitit.
Psalm  Asafov.

1  Pojte glasno Bogu, moči
naši, ukajte Bogu Jakobovemu!
2  Zapojte hvalnice in udarite
na boben, na citre milozvočne
in brenklje! 3  Zatrobite ob
mlaju na rog, ob ščipu, v dan
praznika našega! 4  Ker posta¬
va je to za Izraela, naredba
Boga Jakobovega, 5  ki je to
za pričevanje postavil v Jožefu,
ko je šel proti deželi Egiptov¬
ski, kjer  sem slišal govor ne¬
znan.

6  Odtegnil sem izpod bre¬
mena ramo njegovo, roke nje¬
gove sem oprostil tovorne ko¬
šare. 7  Ko si vpil v oni stiski,
rešil sem te, odgovoril sem ti
izza ogrinjala groma, izkušal
sem te pri vodah Meribskih.

27

Novi zakon.

56

Psalm 81. 82. 83.

v

(Sela.) 8  C«j, ljudstvo moje, in
izpričeval ti bodem; o Izrael, da
bi me poslušal! 9  Ne bodi v tebi
boga tujega, nikar se ne klanjaj
bogu inostrancev! 10  Jaz sem
Gospod, Bog tvoj, ki sem te iz¬
peljal iz dežele Egiptovske: od¬
pri široko usta svoja, in jaz jih
napolnim.

11  Ali ljudstvo moje ni po¬
slušalo glasu mojega in Izrael
mi ni bil pokoren. 12  Zatorej
sem jih pustil, da naj hodijo  po
srca svojega zakrknjenosti, in
hodili so po krivih naklepih svo¬
jih. 13  O, ko bi me bilo poslu¬
šalo ljudstvo moje, ko bi bil
Izrael hodil po mojih potih!

14  Kar mahoma bi bil potlačil
njih sovražnike in zoper njih za¬
tiralce bi bil obrnil roko svojo.

15  Sovražilci Gospodovi bi se
mu bili vdajali z laskanjem, in
njegov čas bi trajal večno. ie  In
živil bi ga bil s pšenico naj¬
boljšo in z medom iz skalovja
bi te bil sitil.

Psalm Asafov.

1  Bog stoji v zboru Božjem,
sodi sredi bogov. 2  Doklej bo¬
dete sodili krivično in se ozirali
na brezbožnih zunanjost? 3  Po¬
tegujte se za pravdo ubožca in
sirote, nesrečnemu in siromaku
pomagajte do pravice! 4  Opro¬
stite ubogega in potrebnega, iz
roke krivičnih ga rešite! 5  A

ne vedo in ne umejo ničesar, v
temi hodijo neprestano: majo
se vse podstave dežele! 6  Jaz
sem rekel: Bogovi ste in Naj¬
višjega sinovi vi vsi. 7  Toda
umrjete kakor navaden človek
in kakor kdorkoli izmed pogla¬
varjev padete. 8  Vstani, o Bog,
sodi zemljo; ti namreč dohiš
vse narode v last.

Pesem in  psalm Asafov.

1  O Bog, ne molči, ne delaj
se gluhega in ne miruj, o Bog
mogočni! 2  Zakaj, glej, nepri-
jatelji tvoji ropočejo in sovra¬
žilci tvoji dvigajo glave. 3  Zo¬
per ljudstvo tvoje kujejo pre¬
kanjene naklepe in posvetujejo
se zoper varovance tvoje. 4  Go¬
vore : Pridite in potrebimo jih,
da ne bodo narod, da se nihče
ne spominja več imena Izraelo¬
vega. 5  Kajti naklep so storili
v srcu enih misli; zoper tebe so
sklenili zavezo: 6  šatori Idu-
mejcev in Izmaelčanov, Moab
in Agarenci, 7  Gebal in Amon
in Amalek, Filisteja s Tira pre¬
bivalci ; 8  tudi Asirijan se jim
je pridružil, v pomoč so bili si¬
novom Lotovim. (Sela.)

9  Stori jim kakor Madijanom,
kakor Sisaru, kakor Jabinu ob
potoku Kisonu , 10  ki so bili po¬
končani pri Endoru, postali so
zemlje gnoj ! 11  Naredi njih ple-
menitnike kakor Oreba in kakor

Psalm 83. 84. 85.

57

Zeba, kakor Zebalia in Salmuna
vse njih poglavarje. 12  Ker so
rekli: Vzemimo si v last pre¬
bivališča Božja! 13  Bog moj,
naredi jih kakor prah v vrtincu,
kakor pleve pred vetrom ! 14  Ka¬
kor ogenj požiga gozd in kakor
plamen, ki popali gore, 15  tako
jih podi z viharjem svojim in
z vrtincem svojim jih preplaši!
16  S sramoto napolni njih ob¬
ličje, da bodo iskali ime tvoje,
o Gospod! 17  Rdečica naj jih
oblije in zbegajo naj se za ves
čas, sramujejo se naj in pogi¬
nejo, 18  da spoznajo, da si ti,
ki  ti je  ime Jehova, sam Naj¬
višji nad vesoljno zemljo.

Q / Načelniku godbe ; na gitit.
O Sinov Koratovih psalm.

1  Kako ljuba so prebivališča
tvoja, o Gospod nad vojskami!
2  Duša moja hrepeni in koprni
po vež ali Gospodovih, srce moje
in meso moje radostno kličeta
v hrepenenju  po živem Bogu
mogočnem. 3  Saj vrabec je na¬
šel mesto in lastovka si gnezdo,
kamor položi mladiče svoje —
oltarje tvoje, o Gospod nad
vojskami, kralj moj in Bog moj!
4  Blagor jim, ki prebivajo v
hiši tvoji, vedno te bodo hvalili.
(Sela.) 5  Blagor človeku, čigar
moč je v tebi: njim so v srcu
pripravljene poti na Sion.
6  Grede po Solzni dolini, si jo
obračajo v kraj studencev; saj

tudi rani dež jo pokriva z bla¬
goslovi. 7  Gredo od kreposti do
kreposti, vsak  njih se prikaže
pred Bogom na Sionu.

8  Gospod, Bog nad vojskami,
čuj molitev mojo, poslušaj, o
Bog Jakobov! (Sela.) 9  Poglej,
o Bog, ki si  ščit naš, in glej ma¬
ziljenca svojega obličje! 1Q Kaj ti
boljši je en dan v vežah tvojih
nego tisoč drugje;  rajši hočem
stati ob pragu v hiši Boga svo¬
jega nego prebivati v brezbož-
nosti šatorih. 11  Zakaj solnce
in ščit je Gospod, Bog, milost
in slavo daje Gospod, dobrega
ne krati njim, ki hodijo v po¬
štenosti. 12  Gospod nad voj¬
skami, blagor človeku, čigar
upanje je v tebe!

QC Načelniku godbe. Psalm
OiJ sinov Koratovih.

1  Blagovoljen si bil nekdaj,
o Gospod, deželi svoji, nazaj
si pripeljal iz sužnosti Jakoba.
2  Odpustil si krivico ljudstvu
svojemu, pokril si ves njih greh.
(Sela.) 3  Umaknil si ves srd
svoj, odvrnil si se od jeze svoje,
da ni kipela.

4  Postavi nas v prejšnji stan,
o Bog zveličanja našega, in po¬
tolaži nevoljo svojo proti nam.
5  Ali se bodeš večno jezil nad
nami, raztezal jezo svojo od
roda do roda ? 6  Ali nas zopet ne
postaviš v življenje, da se ljud¬
stvo tvoj e radu j e v tebi ? 7  Pokaži
27*

58

Psalm 85. 86. 87.

nam, Gospod,  milost svojo, in
daj nam zveličanje svoje!

8  Pa poslušal bodem, kaj go¬
vori Bog mogočni, Gospod. Da,
mir govori ljudstvu svojemu in
svetnikom svojim, samo v ne¬
spamet naj se ne povrnejo.
9  Res, blizu je njim, ki se nje¬
ga boje, zveličanje njegovo, da
bi zopet  slava prebivala v deželi
naši. 10  Milost in resnica se
bosta srečavala, pravičnost in
mir se poljubita. 11  Zvestoba
požene iz zemlje, in pravičnost
bo gledala z nebes. 12  Gospod
bode tudi dal, kar je dobro, in
zemlja naša obrodi svoj sad.
13  Pravičnost bode pred njim
hodila in nas  postavila na pot
stopinj njegovih.

Molitev Davidova.

1  Nagni, Gospod, uho svoje
in usliši me, ker siromak sem in
ubožen. 2  Ohrani dušo mojo,
ker tisti sem, kateremu deliš
milost; reši hlapca svojega, ti
Bog moj, ki ima upanje v
tebe. 3  Milost mi izkaži, Go¬
spod, ker k tebi kličem ves dan.
4  Razveseli dušo svojega hlapca,
ker do tebe, Gospod, povzdigu¬
jem dušo svojo. 5  Ti namreč,
Gospod, si dober in rad pri¬
zanašaš, in obilen si v milosti
vsem, ki te kličejo.

6  čuj molitev mojo, o Go¬
spod, in poslušaj prošenj mojih

glas. 7  V dan stiske svoje kli¬
čem te, ker me uslišiš. 8  Ni ti
enakega med bogovi, o Gospod,
in del ni tvojim enakih. 9  Vsi
narodi, kar si jih ustvaril, pri¬
dejo in klanjali se bodo pred
teboj, o Gospod, in čast dado
tvojemu imenu. 10  Zakaj ti si
velik in delaš čuda, ti sam si
Bog. 11  Uči me, Gospod, pot
svojo, in hodil bom v resnici
tvoji; zberi srce moje, da se boji
tvojega imena. 12  Slavil te bo¬
dem, Gospod, Bog moj, iz vsega
srca svojega in poveličeval bo¬
dem ime tvoje vekomaj. 13  Ker
velika je milost tvoja do mene,
in rešil si dušo mojo iz najglo-
bočje jame.

14  O Bog, prevzetniki so se
vzdignili zoper mene in silovit-
nikov krdelo preži po življenju
mojem, in tebe si niso predsta¬
vili  pred oči. 15  Ti pa, Gospod,
Bog mogočni, usmiljen si in mi¬
losten, počasen v jezi in obilen
v milosti in resnici. 16  Ozri se
v me in stori mi milost; daj moč
svojo hlapcu svojemu in reši
dekle svoje sina. 17  Stori mi
znamenje v dobro, da vidijo so-
vražilci moji in se s sramoto
oblijo, ker si mi ti, Gospod, po¬
magal in me potolažil.

Sinov Koratovih psalm in
pesem.

1  Ustanovitev svojo na svetih
gorah, 2  vrata Sionska ljubi

Psalm 87. 88. 89.

59

Gospod bolj ko vsa prebivališča
Jakobova. 3  Prečastno je, kar
se govori o tebi, o mesto Božje.
(Sela.) 4 «Imenoval bodem Egipt
in Babilon med njimi, ki me po¬
znajo; glej, Filisteja in Tir z
Etiopijo — ta je rojen ravno
tam ». 5  Zato se bode govorilo
o Sionu: Ta in oni je rojen v
njem, in on, Najvišji, ga utrdi.
6  Gospod bode našteval, popi¬
sujoč narode: Ta je rojen ravno
tam. (Sela.) 7  In pevajoč in ple¬
šoč, poreko:  Vsi studenci moji
so v tebi.

OQ Pesem in  psalm sinov Ko-
OO ratovih. Načelniku godbe,
na mahalat leanot. Pouk Emana
Ezrajičana.

1  O Gospod, Bog zveličanja
mojega, po dnevi kličem in po
noči pred teboj. 2  Pred obličje
tvoje pridi molitev moja, nagni
uho svoje k mojemu vpitju.
3  Kajti nasičena je z nadlogami
duša moja in življenje moje se
bliža državi smrti. 4  Štejejo me
med tiste, ki gredo doli v jamo;
podoben sem možu, ki mu je
minila življenja moč. 5  Med
mrtvimi sem zapuščen, kakor
pobiti, ležeči v grobu, ki se jih
ne spominjaš več, ker so ločeni
od tvoje roke. 6  Položil si me v
jamo najglobočjo, v kraje tem¬
ne, v globočine. 7  Trdo me tlači
jeza tvoja in vse valove svoje
zaganjaš v me. (Sela.) 8  Od-

dalil si od mene znance moje,
storil si me njim v najhujšo gnu¬
sobo; zajet sem, in pobegniti ne
morem. 9  Oko moje mrli od
bede; kličem te, Gospod, vsak
dan, k tebi razpenjam roke svo¬
je. 10  Bodeš li na mrtvih delal
čudeže? Ali mrtvi vstajajo, da
bi te slavili? (Sela.) 11  Ali naj
bi se v grobu oznanjala mi¬
lost tvoja, zvestoba tvoja v kra¬
ju pogube? 12  Ali se mar v te¬
mini spoznajo čuda tvoja in
pravičnost tvoja v pozabljenja
deželi?

13  Jaz pa vpijem, Gospod,
k tebi, že zjutraj ti hiti naproti
molitev moja . 14  Zakaj zametaš
dušo mojo, o Gospod, skrivaš mi
obličje svoje? 15  Siromak sem
in blizu smrti od mladosti svoje,
strahove tvoje prenašam in sem
zbegan. 16  Jeze tvoje gredo
čezme, strahote tvoje me uni¬
čujejo: 17  obdajajo me kakor
vode ves dan, obstopajo me vse
skupaj. 18  Oddalil si od mene
prijatelja in tovariša, temine so
mi znanci edini.

Pouk Etana Ezrajičana.

1  O milostih Gospodovih bo¬
dem peval vekomaj, rodu za
rodom bodem oznanjal z usti
svojimi zvestobo tvojo. 2  Rekel
sem namreč: Vekomaj se bode
milost sezidavala, v samih
nebesih utrdiš zvestobo svojo.

60

Psalm 89.

3  «Sklenil sem zavezo z iz¬
voljencem svojim, prisegel sem
Davidu, svojemu hlapcu: 4  Na
vekomaj utrdim seme tvoje in
stavil bodem prestol tvoj od
roda do roda». (Sela.) 5  Zato
slave nebesa čudovito delo  tvoje,
o Gospod, tudi zvestobo tvojo v
zboru svetnikov . 6  Zakaj kdo naj
se v nebeških višavah primerja
Gospodu, kdo je Gospodu po¬
doben med sinovi Božjimi? 7  On
je  Bog mogočni, jako strašen
v zboru svetnikov in strašnejši
mimo vseh, ki so okrog njega.
8  O Gospod, Bog nad vojska¬
mi, kdo je tebi enako mogočen,
Gospod? In zvestoba tvoja bi¬
va okrog tebe.

9  Ti gospoduješ nad morja
divjostjo, ko se vzpenjajo valo¬
vi njegovi, ti jih krotiš . 10  Zdro¬
bil si Egipt, da je kakor strt,
z ramo svoje moči si razkropil
sovražnike svoje. 11  Tvoja so
nebesa, tvoja i zemlja; vesoljni
svet in česar je poln, ustanovil
si ti. 12  Sever in jug, ti si ju
ustvaril; Tabor in Hermon vese¬
lo pojeta o imenu tvojem . 13  Ve-
lemožna je rama tvoja, krepka
je roka tvoja, vzvišena desnica
tvoja. 14  Pravičnost in prava
sodba sta podstava tvojemu pre¬
stolu , milost in resnica bodita
pred obličjem tvojim.

15  Blagor ljudstvu, ki pozna
radostni trombe glas! Ti hodijo

v svetlobi obličja tvojega, o
Gospod! 16  V imenu tvojem se
radujejo ves dan in po pravič¬
nosti tvoji se povišujejo . 17  Za¬
kaj dika njih moči si ti, in po
blagovoljnosti tvoji bo zvišan
rog naš. 18  Gospod namreč je
naš ščit in Svetnik Izraelov naš
kralj.

19  Nekdaj si v prikazni go¬
voril svetnikom in rekel: Po¬
moč sem podelil junaku, po¬
vzdignil sem izvoljenega iz ljud-
stva. 2 °Našel sem Davida, hlap¬
ca svojega, pomazilil sem ga s
svetim oljem svojim. 21  Z njim
bodi roka moja stanovitna in
rama moja naj ga krepča . 22  Ne
bode ga stiskal sovražnik in
sin krivice ga ne bode tlačil.
23  Temuč starem izpred njega
nasprotnike njegove in sovra-
žilce njegove udarim. 24  In mo¬
ja zvestoba in milost moja bode
ž njim, in v imenu mojem se
povzdigne rog njegov. 25  In nad
morje položim roko njegovo in
nad reke njegovo desnico . 26  On
me bode klical: Oče moj .si ti,
Bog moj mogočni in skala
rešenja mojega. 27  Jaz pa ga
postavim za prvorojenca, za naj¬
višjega kraljem zemlje. 28  Ve¬
komaj mu ohranim milost svo¬
jo, in zaveza moja mu ostani
zvesta. 29  In postavim seme
njegovo, da večno traja, in pre¬
stol njegov kakor dnevi nebes.

Psalm 89. 90.

61

30  Ako zapuste sinovi njegovi
zakon moj in ne bodo hodili v
sodbah mojih, 31  ako oskrunijo
postave moje in ne hodo ravnali
po zapovedih mojih: 32  obiščem
s šibo njih pregreho in z udarci
njih krivico. 33  Toda milosti
svoje mu ne odtegnem in lagal
ne hodem zoper zvestobo svojo.
34  Ne oskrunim zaveze svoje
in ne izpremenim ustnic svojih
obljube. 35  Enkrat sem prise¬
gel pri svetosti svoji; zares, Da¬
vidu ne bodem lagal: 36  Večno
bodi seme njegovo in prestol
njegov kakor solnce pred mano.
37  Kakor luna bode stanoviten
vekomaj. In priča v nebeških
višavah je zvesta. (Sela.)

38  Ti pa si zavrgel in zani¬
čeval, razsrdil si se zoper ma¬
ziljenca svojega. 39  Zaničeval
si hlapca svojega zavezo, oskru¬
nil in vrgel  na tla venec njegov.
40  Podrl si vse ograje njegove,
trdnjave njegove si izpostavil
razdoru. 41  Plenili so ga vsi
mimoliodeči, v zasmeh je dan
sosedom svojim. 42  Povzdignil
si zatiralcev njegovih desnico,

Psalmov ki

Molitev Mojzesa, moža Bož¬
jega.

1  O Gospod, ti si nam bil pre¬
bivališče od roda do roda. 2  Ko

veselje napravil vsem sovražni¬
kom njegovim . 43  Skrhal si tudi
meča njegovega ostrino, in mu
nisi dal zmagati v vojski . 44  Sto¬
ril si, da je minila hleščoba nje¬
gova, in prestol njegov si zvrnil
na tla. 45  Okrajšal si dni mla¬
dosti njegove, pokril si ga s sra¬
moto.

46  Doklej, Gospod, bodeš li
se skrival vekomaj ? gorela hode
kot ogenj jeza tvoja ? 47  Spom¬
ni se me — kako sem kratkih
dni! Za kako ničevost si ustvaril
vse otroke človeške! 48  Kateri
mož je, ki živi in ne bo videl smr¬
ti, ki zavaruje dušo svojo zoper
oblast groba? (Sela.) 49  Kje so,
o Gospod, milosti tvoje nekda¬
nje, ki si jih prisegel Davidu v
zvestobi svoji? 50  Spomni se,
Gospod, sramote hlapcev svo¬
jih, da nosim v prsih svojih
zasramovanje  vseh teh mnogih
ljudstev, 51  s katerim so sra¬
motili sovražniki tvoji, Gospod,
s katerim so sramotili maziljen¬
ca tvojega stopinje.

52  Slava Gospodu vekomaj!
Amen in Amen!

ijiga četrta.

niso bile še rojene gore in nisi
bil naredil zemlje in vesoljnega
sveta, da, od vekomaj do ve¬
komaj si ti Bog mogočni. 3  Pri-

62

Psalm 90. 91.

praviš človeka, da razpade v
prah, in veliš: Povrnite se, otro¬
ci človeški! 4  Zakaj tisoč let je
v tvojih očeh kakor včerajšnji
dan, ko je minul, in kakor čas
ponočne straže. 5  Kakor  s po-
vodnjijo jih pokončavaš, kot
spanje so; zjutraj so kakor tra¬
va, ki vnovič poganja. 6  Zju¬
traj cvete in poganja, zvečer jo
pokose in usahne.

7  Kajti ginemo od jeze tvoje
in vsled srda tvojega smo pre¬
plašeni. 8  Pred oči svoje  si po¬
stavil krivice naše, skrivnosti
naše v luč obličja svojega . 9  Kajti
vsi dnevi naši minevajo v srdu
tvojem, leta nam potekajo kot
kratka  misel. 10  Dnevi naših
let — vseh jih je sedemdeset
let, ali, ako smo prav krepki,
osemdeset let; in kar je naš
ponos v njih, je le trud in težava;
zakaj hitro vse  poteče in mi od¬
letimo.

11 A kdo spoznava jeze tvoje
moč in tvoj srd, boječ se te,
kakor se spodobi? 12  Uči nas
torej prav šteti naše dni, da si
pridobimo srce modro.

13  Vrni se, Gospod ! doklej—?
in žal ti bodi za hlapce svoje!
14  Nasiti nas že ob jutranjem
svitu z milostjo svojo, da veselo
pojemo in se radujemo vse svo¬
je dni. 15  Ptazveseli nas po
številu  dni, v katerih si nas po-
nižaval, in let, v katerih smo

izkušali hudo. 16  Očitno hodi
hlapcem tvojim delo tvoje in
veličastvo tvoje nad njih otroki!
17  Nad nami pa bodi ljubezni¬
vost Gospoda, Boga našega, in
delo naših rok podpiraj pri nas,
delo, pravim, naših rok pod¬
piraj !

Kdor stanuje vzavetju Naj¬
višjega, bode počival v sen¬
ci Vsemogočnega. 2  Zato  pra¬
vim Gospodu: Pribežališče si
moje in grad moj, Bog moj, v
katerega upam. 3  Kajti on te
bode rešil iz zanke ptičarjeve
in kuge pogubne. 4  S perutjo
svojo te pokrije, in pod krili
njegovimi ti bode zavetje, ščit
in bran je resnica njegova. 5  Ne
boj se nočnega strahu, ne psi¬
ce , ki šviga po dnevi, 6  ne po¬
gube, ki lazi v temi, ne kuge,
ki razsaja opoldne. 7  Pade jih
ob strani tvoji tisoč in desetkrat
tisoč na desnici tvoji, a k tebi
se ne približa. 8  Samo z očmi
svojimi bodeš to  gledal in videl
povračilo brezbožnikov.

9  Iver si rekel:  Ti, Gospod,
si pribežališče moje, Najvišjega
si postavil za prebivališče svo¬
je, 10  ne zadene te nesreča
nobena in šiba se ne približa
šatoru tvojemu. 11  Zakaj an¬
gelom svojim zapove zate, da te
hranijo po vseh potih tvojih.
12  Na rokah te bodo nosili, da
ne zadeneš z nogo svojo ob ka-

Psalm 91. 92. 93. 94.

G3

men. 13  Po divjem levu bodeš
bodil in po kači, teptal bodeš
leva mladiča in zmaja.

14  Ker mi je vdan v ljubezni,
pravi Bog,  ga hočem oteti, na
varno ga postavim, ker pozna
ime moje . 15  Kadar me zakliče,
ga uslišim, na strani mu bodem
v stiski; rešim ga in počastim.
16  Nasitim ga z dolgostjo živ¬
ljenja in storim, da z veseljem
gleda zveličanje moje.

Psalm in  pesem za sobotni
dan.

1  Dobro je slaviti Gospoda
in psalme pevati imenu tvojemu,'
o Naj višji! 2  Oznanjati zjutraj
milost tvojo in zvestobo tvojo
vsako noč, 3  z desetostrunjem
in z brenkljami, z umetno godbo
na citre. 4  Zakaj razveseljuješ
me, Gospod, z delom svojim,
glasno bodem prepeval o tvojih
rok dejanjih. 5  Kako velika so
dela tvoja, Gospod, silno glo¬
boke so misli tvoje! 6  Človek
živinski ne spoznava in nespa-
metnež ne umeva tega. 7  Ko
poganjajo brezbožni kakor tra¬
va in cveto vsi, ki delajo krivico,
godi se to,  da bi se pogubili ve¬
komaj.

8  Ti pa si vzvišen vekomaj,
o Gospod! 9  Ker glej, sovraž¬
niki tvoji, Gospod, ker glej,
sovražniki tvoji poginejo, raz-
prše se vsi, ki delajo krivico.
19  Rog moj pa povzdigneš ka¬

kor samorogov, maziljen bodem
s presnim oljem. 11  In oko mo¬
je gleda veselje svoje  na zale¬
zovalcih svojih, ušesa moja po¬
slušajo, kar mi je všeč , o njih,
ki se vzpenjajo zoper mene.

12  Kakor palma bode zele¬
nel pravičnik, kakor cedra na
Libanu bode rastel . 13  Zasajeni
v hiši Gospodovi bodo v vežah
Boga našega poganjali mladike.
14  Še v sivosti bodo dajali sad,
čvrsti ostanejo in zeleneči , 15  da
oznanjajo, da je pravičen Go¬
spod, skala moja, in krivice v
njem ni nobene.

Gospod kraljuje, z veliča¬
stvom se je oblekel, oble¬
kel se je Gospod, opasal z moč¬
jo ; zato trdno stoji vesoljni svet,
ne omahuje. 2  Trdno stoji pre¬
stol tvoj od nekdaj, od vekomaj
si ti. 3  Povzdignile so se reke,
o Gospod, povzdignile so reke
šum svoj, vzdigujejo reke bob¬
nenje svoje. 4  Večji ko šum
mnogih voda, ko vršenje mor¬
skih valov, še tako  veličastnih,
veličastnejši je Gospod v viša¬
vah! 5  Pričevanja tvoja so za¬
nesljiva jako; hiši tvoji se spo¬
dobi svetost, o Gospod, na več¬
ne čase.

Bog mogočni maščevanja,
o Gospod, Bog mogočni
maščevanja, prikaži se! 2  Dvi¬
gni se, o zemlje sodnik, daj po¬
vračilo prevzetnim! 3  Doklej

64

Psalm 94. 95.

bodo brezbožni, o Gospod, do¬
klej bodo veselja poskakovali
brezbožni? 4  Ustijo se in go¬
vore predrzno, ponašajo se vsi,
ki delajo krivico. 5  Tvoje ljud¬
stvo, Gospod, teptajo v prali
in tlačijo tvojo dediščino . 6  Mo¬
rijo vdovo in tujca in ubijajo
sirote, 7  govoreč: Ne vidi Go¬
spod in ne pazi Bog Jakobov.
8  Doumejte vendar, nespametni
med ljudstvom, in neumneži,
kdaj bodete razumni? 9  Ali on,
ki je vsadil ubo, ali bi on ne
slišal? ali on, ki je naredil oko,
ali bi ne videl? 10  Ali on, ki
pokori narode, ali bi ne gra¬
jal, on, ki uči ljudi modrosti?
11  Gospod pozna misli člove¬
ške, da so zgolj ničemurnost.

12  Blagor možu, ki ga po¬
koriš, Gospod, in katerega učiš
iz zakona svojega, 13  da mu
pripraviš pokoj od dni nesreče,
dokler se ne izkoplje brezbož-
niku jama. 14  Kajti Gospod ne
zavrže ljudstva svojega in de¬
diščine svoje ne zapusti . 15  Te-
muč k pravičnosti se mora vr¬
niti sodba, in zanjo pojdejo vsi,
ki so pravega srca.

16  Kdo bi vstal zame zoper
hudodelnike? kdo bi se postavil
zame zoper one, ki delajo kri¬
vico? 17  Ko bi mi ne bil Gospod
pomoč, malo da ne bi prebivala
v kraju molčanja duša moja.
18  Ko pravim: Omahuje noga

moja, milost tvoja, o Gospod,
me podpira. 19  Kadar mi je
premnogo skrbi na srcu, tolaž¬
be tvoje razveseljujejo dušo
mojo. 20  Ali bi bil s teboj zdru¬
žen prestol pogube, ki snuje
hudobnost pod pretvezo posta¬
ve? 21  Getoma se zbirajo proti
pravičnega duši in obsojajo kri
nedolžno. 22  A Gospod mi je
bil grad visok in Bog moj ska¬
la pribežališča mojega. 23  On
obrača proti njim njih krivico
in po njih hudobnosti jih po¬
konča; pokonča jih Gospod, naš
Bog.

Pridite, veselo pevajino
Gospodu, ukajmo skali
zveličanja svojega! 2  Pojdimo
pred obličje njegovo s hvalo,
psalme pojoč, mu ukajmo . 3  Za¬
kaj Bog mogočni velik je Go¬
spod in velik kralj nad vse bo¬
gove. 4  V roki njegovi so pod¬
stave zemlje in v njegovi oblasti
višine gora . 5  Njegovo je morje,
on ga je naredil, in suho zem¬
ljo so ustvarile roke njegove.

6  Pridite, priklonimo se in
padimo na tla, pripognimo ko¬
lena pred Gospodom, ki nas je
ustvaril! 7  Zakaj on je Bog naš,
mi pa ljudstvo paše njegove in
čeda vodbe njegove. Danes če
slišite glas njegov, 8  nikar ne
zakrknite srca svojega kakor v
prepiru, kakor ob dnevi izku-
šnjave v puščavi, 9  ko so me

Psalm 95. 96. 97.

65

izkušali očetje vaši, izkušnjo so
mi napravili, dasi so videli dela
moja. 10  Štirideset let sem imel
težave s tistim rodom in sem
rekel: Ljudstvo je srca tavajo¬
čega. A oni niso spoznali potov
mojih. 11  Zatorej sem prisegel
v jezi svoji: Nikakor ne pridejo
v pokoj moj!

Pojte Gospodu novo pe¬
sem, pojte Gospodu, vse
dežele! 2  Pojte Gospodu, sla¬
vite ime njegovo, z veseljem
oznanjajte od dne do dne zve¬
ličanje njegovo! 3  Pripovedujte
med poganskimi narodi veliča¬
stvo njegovo, med vsemi ljud¬
stvi čudovita dela njegova. 4 Ker
velik je Gospod in velike hvale
vreden, strašen je on nad vse
bogove. 5  Kajti vsi bogovi ljud¬
stev so maliki, Gospod pa je na¬
redil nebesa. 6  Slava in lepota
sta pred njim, moč in veliča¬
stvo v svetišču njegovem.

7  Dajajte Gospodu, ljudstev
rodovine, dajajte čast in moč
Gospodu! 8  Dajajte Gospodu
slavo imena njegovega, prine¬
site dar in pridite v veže nje¬
gove! 9  Klanjajte se Gospodu v
diki svetosti; trepetajte pred
njim vse dežele! 10  Govorite
med pogani: Gospod kraljuje,
tudi zemlje obod je utrjen, da
ne omahne; sodil bode ljudstva
pravično. 11  Vesele se naj ne¬
besa in poskakuj zemlja, šumi

naj morje in kar je v njem;
12  raduj se polje in vse, kar je
na njem, veselo naj prepeva
vse drevje v gozdu 13  pred ob¬
ličjem Gospodovim, kajti pri¬
haja, da bo sodil zemljo. So¬
dil bode vesoljni svet v pra¬
vičnosti in ljudstva v zvestobi
svoji.

Gospod kraljuje, poska¬
kuj zemlja, vesele se naj
otoki mnogi. 2  Oblaki in tema
ga obdajajo, pravičnost in sod¬
ba sta stebra njegovemu pre¬
stolu. 3  Ogenj gre pred njim
in požiga okrog sovražnike nje¬
gove. 4  Bliski njegovi razsvet¬
ljujejo vesoljni svet; videč to,
trepeta zemlja. 5  Gore se tope
kakor vosek vpričo Gospoda,
vpričo vse zemlje Gospodarja.
6  Nebesa oznanjajo pravičnost
njegovo, tako da vidijo vsa ljud¬
stva njegovo čast. 7  Osramo¬
čeni bodo vsi, ki služijo podo¬
bam, ki se ponašajo z maliki;
klanjajte se mu, vsi bogovi!
8  Sion to sliši in se veseli,
in hčere Judove veselja poska¬
kujejo zaradi sodeb tvojih, o
Gospod.

9  Zakaj ti, Gospod, si naj¬
višji nad vso zemljo, silno po¬
višan si nad vse bogove . 10  Ka¬
teri ljubite Gospoda, sovražite
hudo! On hrani duše svojih,
katerim izkazuje milost, iz rok
brezbožnikov jih otimlje. 11 Luč

66

Psalm 97. 98. 99. 100.

povsod  vzhaja pravičnemu in
veselje njim, ki so pravega srca.
12  Veselite se, pravični, v Go¬
spodu  in slavite spomin sve¬
tosti njegove!

Psalm.

1  Pojte Gospodu novo pesem,
ker storil je čudovita dela; re¬
šitev mu je pridobila desnica
njegova in rama njegove sve¬
tosti. 2  Naznanil je Gospod re¬
šitev svojo, pred očmi narodov
je razodel pravičnost svojo.
3  Spomnil se je milosti svoje
in zvestobe svoje do hiše Izrae¬
love; vse meje zemlje so videle
Boga našega rešitev.

4  Ukajte Gospodu, vse de¬
žele, vriskajte in pevajte psal¬
me. 5  Pojte psalme Gospodu s
citrami, s citrami in ubranimi
glasovi! 6  S trombami in gla¬
som roga ukajte pred kraljem
Gospodom. 7  Morje šumi in kar
je v njem, vesoljni svet in pre¬
bivalci njegovi. 8  Pteke naj plo¬
skajo z rokami, ž njimi vred naj
pojo gore, 9  pred Gospodom,
kajti prihaja sodit zemljo! So¬
dil bode vesoljni svet v pra¬
vičnosti in ljudstva po pra¬
vici.

QQ Gospod kraljuje, ljudstva
trepetajo; sedeč na keru-
bih, kraljuje,  maja se zemlja.
2  Gospod je velik na Sionu
in visok je on nad vsa ljudstva.

3  Slave naj ime tvoje veliko in
strašno! On je svet!

4  In moč kraljeva ljubi pra¬
vico: ti si utrdil, kar je pravi¬
čno, pravo sodbo in pravičnost
ti izvršuješ v Jakobu. 5  Povi¬
šujte Gospoda, Boga našega, in
pokleknite pred podnožjem nog
njegovih: On je svet!

6  Mojzes in Aron sta bila  med
njegovimi duhovniki in Samuel
med njimi, ki kličejo ime nje¬
govo; klicali so h Gospodu, in
on jim je odgovarjal. 7  V obla¬
čnem slopu jim je govoril; hra¬
nili so pričevanja njegova in po¬
stavo, katero jim je dal. 8  Go¬
spod, Bog naš, ti si jim odgo¬
varjal, bil si jim Bog mogočni,
odpuščajoč grehe, pa tudi ka¬
znujoč njih dejanja. 9  Povišujte
Gospoda, Boga našega, in po¬
kleknite na gori svetosti nje¬
gove! Zakaj svet je Gospod,
Bog naš!

Psalm za hvalno daritev.

1  Ukajte Gospodu, vse de¬
žele! 2  Služite Gospodu z ve¬
seljem, pridite pred obličje nje¬
govo z radostnim petjem ! 3  Spo¬
znajte, da je Gospod Bog, on
nas je ustvaril, ne pa mi sebe;
ljudstvo njegovo smo in ovce
paše njegove. 4  Vstopite v vra¬
ta njegova s hvalno daritvijo,
s poveličevanjem v veže njego¬
ve: zahvaljujte se mu, slavite

Psalm 100. 101. 102.

67

ime njegovo! 5  Ker dober je Go¬
spod, vekomaj traja  milost nje¬
gova in od roda do roda zve¬
stoba njegova.

Psalm Davidov.

1  Milost in pravico bodem
opeval, tebi, o Gospod, pel psal¬
me. 2  Pazil bodem na pot po¬
polnosti, o kdaj prideš k meni?
hodil bodem v poštenosti srca
svojega sredi hiše svoje. 3  Sta¬
vil si ne bodem pred oči stvari
pregrešne, čine razuzdanosti so¬
vražim, ne primejo se me . 4  Srce
lokavo bodi daleč od mene, hu¬
dega ne poznam. 5  Kdor skriv¬
no obrekuje bližnjega svojega,
njega iztrebim; ošabnih oči in
srca napihnjenega človeka ne
strpim. 6  Oči moje se bodo vdi¬
rale  na zveste v deželi, da naj
sedajo z menoj; kdor hodi po
potu popolnosti, ta mi bode stre¬
gel. 7  Stanoval ne bode v hiši
moji, kdor dela zvijačo; kdor
govori laž, ne bode obstal pred
mojimi očmi. 8  Vsako jutro bo¬
dem zatiral vse brezbožnike iz
dežele, da potrebim iz mesta
Gospodovega vse, ki delajo kri¬
vico.

Molitev trpina, ko obnema-
ga in pred Gospodom izliva
žalovanje svoje.

1  Gospod, čuj molitev mojo,
in vpitje moje pridi do tebe!
2  Ne skrivaj mi obličja svojega

v dan stiske moje, nagni mi uho
svoje, ob dnevu, ko kličem, me
hitro usliši! 3  Kajti ginejo ka¬
kor dim dnevi moji in kosti
moje so pereče. 4  Opaljeno je
kakor trava in velo srce moje,
kajti pozabil sem jesti kruh svoj.

5  Od glasu zdihovanja mojega
se drže kosti moje mojega mesa.

6  Podoben sem pelikanu v pu¬
ščavi, sem kakor sova v podr-
tinah. 7  Bedim in sem kakor
samoten vrabec na strehi . 8  Ves
dan me sramote sovražniki moji,
kateri divjajo zoper mene, ro¬
tijo se pri meni. 9  Kajti pepel
jem kakor kruh in pijačo svo¬
jo mešam s solzami, 10  zaradi
srda tvojega in togote tvoje,
ker vzdignil si me in vrgel me
na tla. 11  Dnevi moji so kakor
senca pred mrakom in sam usi¬
ham kakor zel.

12  Ti pa, Gospod, ostajaš
vekomaj in spomin tvoj od ro¬
da do roda. 13  Ti bodeš vstal
in se usmilil Siona, ker čas je
storiti mu milost, da, čas dolo¬
čeni je prišel. 14  Kajti hlap¬
cem tvojim je drago njega ka¬
menje in smili se jim njega prah.
15  In bali se bodo pogani ime¬
na Gospodovega in vsi kralji
zemlje slave tvoje . 16  Ko sezida
Gospod Sion in se prikaže v sla¬
vi svoji, 17  se ozre na molitev
zapuščenca, in ne bode zame¬
ta! njih molitve.

68

Psalm 102. 103.

18  Zapiše se to naslednjemu
rodu, in ljudstvo, ki bode ustvar¬
jeno, bo hvalilo Gospoda . 19  Ker
je pogledal z višave svetosti svo¬
je, ozrl se je Gospod z nebes
na zemljo, 20  da usliši jetnikov
zdihovanje, da oprosti nje, ki
so izročeni smrti, 21  da ozna¬
njajo na Sionu ime Gospodovo
in hvalo njegovo v Jeruzalemu,
22  ko se zbero ljudstva vsa in
kraljestva, da služijo Gospodu.

23  Potlačil je na tem potu
moč mojo, dni moje skrajšal.
24  Dejal sem: Bog moj mogo¬
čni, ne vzemi me sredi mojih
dni! Skozi vse rodove so dnevi
tvoji. 25  Saj ti si nekdaj usta¬
novil zemljo, in delo tvojih rok
so nebesa. 26  Ona preidejo, ti
pa ostaneš; da, vse tisto se po¬
stara kakor oblačilo, kakor ob¬
leko jih izpremeniš, in se izpre-
mene. 27  Ti pa si večno  isti in
let tvojih ni konca! 28  Sinovi
hlapcev tvojih bodo prebivali v
deželi  in njih seme se utrdi pred
teboj.

Psalm  Davidov.

1  Slavi, duša moja, Gospoda,
in vse, kar je v meni, sveto ime
njegovo! 2  Slavi, duša moja,
Gospoda in ne pozabi vseh do¬
brot njegovih! 3  Ki ti  odpušča
vse krivice tvoje, ki ozdravlja
vse bolezni tvoje, 4  ki otimlje
iz jame življenje tvoje, ki te

venča z milostjo in usmiljenjem,
5  ki napolnjuje z vsem dobrim
usta tvoja, da se kakor orlu po¬
navlja mladost tvoja.

6  Kar je pravično, dela Go¬
spod in pravosodje vrši za vse
zatirance. 7  Razodel je Moj¬
zesu pota svoja, sinovom Izrae¬
lovim dela svoja. 8  Usmiljen in
milostiv je Gospod, počasen v
jezi in obilen v milosti. 9  Ne
huduje se vekomaj in večno ne
hrani jeze. 10  Ne dela nam po
grehih naših in ne povrača nam
po krivicah naših . 11  Temuč ka¬
kor so visoko nebesa nad zem¬
ljo, tako močna je milost nje¬
gova nad njimi, ki se ga boje.
12  Kakor daleč je vzhod od
zahoda, tako daleč spravlja od
nas prestopke naše. 13  Kakor
se oče usmili otrok, usmili se
Gospod njih, ki se ga boje.

14  Kajti on pozna, kakšna
stvar smo, spominja se, da smo
prah . 15  Človekovi dnevi so ka¬
kor trava, on cvete kakor cve¬
tica na polju: 16  ko veter po¬
tegne čeznjo, je ni več in mesta
njenega ni več poznati.

17  A milost Gospodova se
razteza  od veka do veka nanje,
ki se ga boje, in pravičnost
njegova je za sinov sinove,

18  zanje, ki hranijo zavezo nje¬
govo in se spominjajo njegovih
zapovedi, da jih izpolnjujejo.

19  Gospod  je v nebesih posta-

Psalm 103. 104.

69

vil prestol svoj, in kraljestvo
njegovo gospoduje vsem.

20  Slavite Gospoda, angeli
njegovi, vi junaki v moči, ki
izvršujete povelje njegovo, po¬
slušajoč glas njegove besede.
21  Slavite Gospoda, vse vojske
njegove, služabniki njegovi, iz¬
polnjujoči voljo njegovo . 22  Sla¬
vite Gospoda, vsa dela njegova,
po vseh krajih njegovega go¬
spostva! Slavi, duša moja, Go¬
spoda !

1  Slavi, duša moja, Go¬
spoda ! Gospod, Bog moj,
velik si silno, lepoto in veliča¬
stvo si oblekel; 2  ogrinjaš se s
svetlobo kakor z obleko, nebesa
razpenjaš kakor šatora strop.
3  Kateri stavi v vodah tramovje
hramov svojih, ki nareja oblake
za voz svoj, ki hodi po ve¬
trov perutih, 4  ki dela vetrove
za poslance svoje, za služabnike
svoje ogenj plamteči.

5  Postavil je zemljo na pod¬
stave njene, da se ne gane
na večne čase. 6  Z valovjem
si jo ogrnil kakor z odejo, čez
gore so stale vode. 7  Na karanje
tvoje so pobegnile, pred groma
tvojega glasom bežale so urno
— 8  dvignile so se gore, po¬
greznile se doline — na mesto,
katero si jim bil ustanovil.
9  Mejo si jim  postavil, da ne
idejo čez, da se ne povrnejo po¬
krit zemljo. 10  Kateri izpuščaš

studence po dolinah, da tečejo
med gorami. 11  Napajajo vse
poljske živali, žejo svojo gase
divji osli. 12  Poleg njih pre¬
bivajo ptice nebeške, glasijo se
izmed vej. 13  On namaka gore
iz hramov svojih, s sadom del
tvojih se siti zemlja . 14  On daje,
da raste trava živini in zelišče
človeku za rabo, da si pripravi
hrano iz zemlje, 15  in vino, ki
razveseljuje srce človeku, in
olje, ki svetel nareja obraz, in
kruh, ki podpira srce človeku.

16  Siti se drevje Gospodovo,
cedre na Libanu, ki jih je vsadil,

17  kjer gnezdijo ptički, tudi
štorklja, ki ima hišo svojo na
jelkah . 18  Gore visoke so divjim
kozlom, skale gorskim mišim
prebivališče.

19  Naredil je mesec, da meri
čase, in solnce, ki pozna zahod
svoj. 20  Temo narejaš, da je
noč, tedaj so vse gozdne živali
pokonci: 21  Mladi levi rjovejo
za plenom in zahtevajo od Bo¬
ga mogočnega hrane svoje.

22  Ko izhaja solnce, se poskri¬
jejo in leže v brlogih svojih.

23  Človek pa gre na delo svoje
in po opravilu svojem do večera.

24  Kako mnogotera so dela
tvoja, o Gospod, v modrosti si
jih naredil vsa, polna je zemlja
stvorov tvojih! 25  Ondi morje,
veliko in prostrano, v njem je
laznine brez števila, živali ve-

70

Psalm 104. 105.

likih in malih. 26  Tod hodijo
ladje in leviatan, ki si ga ustva¬
ril, naj se v njem igra. 27  Vse
to čaka tebe, da jim daš njih
živeža o svojem času. 28 Kadar
jim daješ, pobirajo, odpreš jim
roko svojo, in sitijo se z dobro¬
tami. 29  Kadar jim skriješ ob¬
ličje svoje, se zbegajo; vzameš
jim sapo, inginejoterpovračajo
se v prah svoj. 30  Pošiljaš sapo
svojo in jih spet ustvarjaš, in
tako  obličje obnavljaš zemlji.

31  Slava Gospodova traja
naj vekomaj! Veseli se naj Go¬
spod v delih svojih! 32  Ko po¬
gleda na zemljo, se trese ona,
ko se dotakne gora, se kade.
33  Pel bodem Gospodu vse
svoje žive dni, psalme prepe¬
val Bogu svojemu, dokler bo¬
dem živ. 34  O da bi mu bilo
prijetno premišljevanje moje!
Jaz se hočem radovati v Gospo¬
du. 35  Izginejo naj grešniki z
zemlje in brezbožnikov več ne
bodi! Slavi, duša moja, Gospo¬
da! Aleluja!

1  Hvalite Gospoda, raz-
glašujte ime njegovo,
med ljudstvi oznanjujte dejanja
njegova! 2  Pojte mu, psalme
mu prepevajte, razgovarjajte se
o vseh čudovitih delih njegovih!
3  Hvalite se v svetem imenu
njegovem; veseli se naj srce
njih, ki iščejo Gospoda. 4  Iščite
Gospoda in moči njegove, iščite

vedno njegovega obličja . 5  Spo¬
minjajte se čudes njegovih, ka¬
tera je storil, čudovitih del nje¬
govih in razsodkov ust njego¬
vih. 6  O seme Abrahama, nje¬
govega hlapca, sinovi Jakobovi,
izvoljenci njegovi!

7  On, Gospod, je Bog naš,
po vsej zemlji se vrše  sodbe nje¬
gove. 8  Spominja se vekomaj
zaveze svoje, besede, katero je
zapovedal na tisoč rodov, 9  za¬
veze,  ki jo je sklenil z Abraha¬
mom, in prisege svoje Izaku.
1Q In jo je dal Jakobu v postavo,
Izraelu v večno zavezo, 11  go¬
voreč: Tebi hočem dati deželo
Kanaansko kot vam odmerjeno
dedno posest . 12  Ko jih je bilo
po številu še malo, prav malo,
pa še kot tujci so bivali v njej,
13  in so hodili od naroda do
naroda, iz enega kraljestva k
drugemu ljudstvu, 14  ni dovolil
zatirati jih nikomur, da, stra¬
hoval je zavoljo njih kralje:
15  Ne doteknite se maziljen¬
cev mojih in ne storite žalega
prorokom mojim!

16  Tu je poklical lakot nad
deželo in strl ljudem  vso podpo¬
ro kruha . 17  Poslal je pred njimi
moža, ki je bil v sužnost prodan,
Jožefa . 18  Noge njegove so vkle¬
nili v spone, železo ga je sti¬
skalo do duše, 19  do časa, ko
se je uresničila beseda njegova,
govor Gospodov ga je bil pre-

Psalm 105. 106.

71

čistil. 20  Poslal je kralj in ve¬
lel ga razvezati, poglavar ljud¬
stev, in ga je oprostil. 21  Po¬
stavil ga je za gospoda družini
svoji in za poglavarja vsej svoji
posesti , 22  da bi zvezaval kneze
njegove po volji svoji in pouče¬
val njegove starejšine. 23  Nato
je prišel Izrael v Egipt in Ja¬
kob je tujčeval v deželi Kamovi.
24  Tam je storil Bog  ljudstvo
svoje silno rodovitno in ga je
naredil močnejše od tlačiteljev
njegovih. 25  Izpremenil je njih
srce, da so sovražili ljudstvo
njegovo, da so zvijačne naklepe
snovali zoper hlapce njegove.

26  Poslal je Mojzesa, hlapca
svojega, Arona, ki ga je bil iz¬
volil. 27  Delala sta pred njimi
besede znamenj njegovih in ču¬
deže v deželi Kamovi . 28  Poslal
je teme in omračil je deželo,  in
nista se upirala besedi njegovi.
29  Izpremenil je v kri njih vode
in pokončal je njih ribe . 30  Obilo
je rodila njih dežela žab, mrgo¬
lelo jih je  v kraljevih soba¬
nah. 31  Rekel je, in so prišle
konjske muhe, komarji na vso
njih pokrajino. 32  Dal jim je
za dež točo, ogenj plamteč spu¬
stil na njih kraj, 33  in pobil
je njih trte in njih smokve in
polomil drevje njih pokrajine.

34  Rekel je, in prišle so kobi¬
lice in hrošči, in to brez števila,

35  in so požrli vso travo v njih

deželi in požrli poljski njih sad.
3Q  Slednjič je udaril vse prvo¬
rojeno v njih deželi, prvino vse
njih moči.

37  Tedaj jih je izpeljal s sre¬
brom in zlatom, in ni ga bilo,
da bi pešal med njih rodovi.
38  Veselili so se Egipčani, ko
so šli ti, ker strah pred njimi
jih je bil obšel. 39  Razgrnil je
oblak, da jih zaslanja, in ogenj,
da razsvetljuje noč. 40  Prosili
so, in poslal jim je prepelic in
s kruhom nebeškim jih je sitil.
41  Odprl je skalo, in pritekle
so vode, tekle so po pušči ka¬
kor reka. 42  Ker se je spomi¬
njal besede svetosti svoje in
Abrahama, hlapca svojega.
43  Zato je izpeljal ljudstvo
svoje z veseljem, s petjem iz¬
voljence svoje, 44  in dal jim je
dežele poganov, in delo ljudstev
so posedli, 45  da se naj drže
postav njegovih in hranijo za¬
kone njegove. Aleluja!

1  Aleluja! Hvalite Go¬
spoda, ker je dober, ker
traja  vekomaj milost njegova.
2  Kdo bi dopovedal mogočna
dela Gospodova, oznanil vso
hvalo njegovo? 3  O blagor jim,
ki se oklepajo pravice, ki dela¬
jo pravičnost vsak čas! 4  Spom¬
ni se me, Gospod, po blago-
voljnosti, ki jo izkazuješ svo¬
jemu ljudstvu, obišči me z re¬
šilno pomočjo svojo, 5  da uživam

72

Psalm 106.

izvoljenih tvojih srečo, da se
veselim radosti naroda tvojega,
da se ponašam z dedino tvojo
vred.

e  Grešili smo kakor očetje
naši, krivično smo delali, rav¬
nali hudobno. 7  Očetje naši v
Egiptu niso uvaževali čudovitih
del tvojih, spominjali se niso
milosti tvojih množine, temuč
bili so uporni pri morju, pri
morju Rdečem.

8  Vendar jih je rešil zavoljo
imena svojega, da bi pokazal
svojo moč. 9  Zapretil je Rde¬
čemu morju, in posušilo se je,
in peljal jih je skozi valove ka¬
kor po planjavi. 10  Tako jih je
otel sovražilcu iz roke, odrešil
jih je iz roke neprijateljeve.

11  Vode pa so pokrile njih za¬
tiralce, eden izmed njih ni ostal.

12  Tedaj so verjeli besedam
njegovim, peli hvalo njegovo.

13  Pa hitro so pozabili del
njegovih, čakali niso sveta nje¬
govega; 14  ampak vdali so se
poželjivosti v puščavi, izkušali
Boga mogočnega v samoti . 15  In
dal jim je, česar so želeli, a po¬
slal jim je suhoto v njih duše.
16  Ko so bili nevoščljivi Moj¬
zesu v taborišču in Aronu, svet¬
niku Gospodovemu, 17  odprla
se je zemlja in požrla Datana,
in zagrnila je druhal Abiramovo,
18  In ogenj se je vnel v njih
druhali, in plamen je požgal

krivičnike. 19  Naredili so tele
na Horebu in so se klanjali
uliti podobi, 20  in so zamenili
čast svojo s podobo vola, ki muli
travo. 21  Pozabili so Boga mo¬
gočnega, rešitelja svojega, ki je
bil storil velike reči v Egiptu,
22  čudovita dela v deželi Ka-
movi, strašna pri Rdečem moi’-
ju. 23  Zato je rekel, da jih po¬
gubi; ko bi ne bil Mojzes, iz¬
voljenec njegov, stopil v oni pre¬
pad pred njim, da bi odvrnil
jezo njegovo, da jih ne pogubi.

24  Zaničevali so tudi zaže-
ljeno deželo, ne verujoč besedi
njegovi. 25  Godrnjali so v ša-
torih svojih in niso poslušali
glasu Gospodovega. 26  Tu je
dvignil roko svojo proti njim
ter prisegel,  da morajo popadati
v puščavi, 27  in da raznese
seme njih med narode in raz¬
kropi jih po deželah. 28  Zdru¬
žili so se tudi z malikom  Bal-
Peorjem in jedli daritve mr¬
tvim. 29  Tako so dražili Boga
s počenjanjem svojim, da je pri-
hrul nadnje pomor. 30  Tu se je
vzdignil Pineas in storil sodbo,
in pomor je bil ustavljen; 31  kar
se mu je štelo za pravičnost,
od roda do roda vekomaj.
32  Enako so razdražili Boga
pri Vodah prepira, da se je
slabo godilo i Mojzesu zavoljo
njih: 33  upirali so se namreč
duhu njegovemu, in govoril je

Psalm 106. 107.

73

nepremišljeno z ustnami svo¬
jimi.

34  Pokončali niso onih ljud¬
stev, za katera jim je bil za¬
povedal Gospod; 35  ampak po¬
mešali so se s poganskimi na¬
rodi in naučili se njih del; 36 in
so služili njih malikom, in ti so
jim bili v spotiko. 37  Ker da¬
rovali so sinove svoje in hčere
svoje hudim duhovom, 38  in
prelivali so nedolžno kri, kri
sinov svojih in hčer svojih, ki
so jih darovali malikom Kana¬
anskim, tako da je bila dežela
oskrunjena ž njih moritvami.
39  In nečisti so postali s svo¬
jimi deli, prešestovali so z de¬
janji svojimi.

40  Zato se je razsrdil Go¬
spod nad ljudstvom svojim in
se mu je pristudila dedina nje¬
gova. 41  In dal jih je v roko

poganom, da bi jim gospodovali
njih črtilci. 42  In stiskali so jih
njih sovražniki, in bili so po¬
tlačeni pod njih roko. 43  Mno¬
gokrat jih je rešil, in vendar so
bili uporni v naklepih svojih,
in so bili ponižani zavoljo kri¬
vice svoje. 44  Vendar se je
oziral na njih stisko, ko je sli¬
šal njih vpitje. 45  In spominjal
se je zanje zaveze svoje in ke¬
sal se je po obilosti milosti svo¬
jih. 46  In dal jim je doseči
usmiljenje pred vsemi, kateri so
jih imeli v sužnosti.

47  Reši nas, Gospod, Bog
naš, in zberi nas izmed tistih
poganov, da slavimo sveto ime
tvoje in se hvalimo vlivali tvoji.

48  Slava Gospodu, Bogu
Izraelovemu, od vekado veka!
In vse ljudstvo naj reče: Amen!
Aleluja!

Psalmov knjiga peta.

i n7 Hvalite Gospoda, ker
J'-' •  je dobrotljiv, ker veko¬

maj traja  milost njegova! i 2  Ta¬

ko  naj govore rešenci Gospo¬
dovi, ki jih je rešil iz rok tla¬
čitelja 3 4  in ki jih je zbral iz
dežel, od vzhoda in od zahoda,
od severa in od morja.

4  Tavali so po puščavi, po

potih samotnih, mesta za pre¬

bivališče niso našli; 5  lačni so
bili in žejni, njih duša je hirala
v njih. 6  Tedaj so klicali h
Gospodu v nadlogi svoji, in
rešil jih je iz njih stiske, 7  in
vodil jih je po pravem potu, da
bi dospeli v mesto za prebivanje.
8  Slave naj Gospoda za milost
njegovo in za čudovita dela
njegova pri sinovih človeških:

74

Psalm 107.

9  Da on siti dušo potrebno in du¬
šo gladno napolnjuje z dobrim.

10  Kateri so sedeli v temoti
in v smrtni senci, v bridkosti
sponah in v železju, 11  ker so
se upirali besedi Boga mogoč¬
nega in so zavrgli sklep Naj¬
višjega; 12  zato je ponižal njih
srce s tisto nadlogo, onemogli
so, in ni ga bilo, ki bi pomagal.
13  Tedaj so klicali h Gospodu
v nadlogi svoji, in rešil jih je
iz njih stiske; 14  izpeljal jih
je iz temin in smrtne sence in
raztrgal je njih vezi. 15  Slave
naj Gospoda za milost njegovo
in za čudovita dela njegova pri
sinovih človeških, 16  da je strl
vrata bronasta in zdrobil za¬
pahe železne.

17  Nespametni, zavoljo pota
pregrehe, zavoljo krivic svojih
so prišli  v trpljenje. 18  Vsaka
hrana se je studila njih srcu,
smrtnim vratom so se pribli¬
žali. 19  Tedaj so klicali Go¬
spoda v nadlogi svoji, in rešil
jih je iz njih stiske; 20  poslal
je besedo svojo in jih ozdravil,
in jih je otel pogina. 21  Slavč
naj Gospoda za milost njegovo
in za čudovita dela njegova pri
sinovih človeških 22  in darujejo
naj hvalne daritve ter ozna¬
njajo z radostnim petjem dela
njegova.

23  Kateri so šli na morje v
ladjah, za opravilom svojim po

velikih vodah, 24  oni so videli
dela Gospodova in čuda nje¬
gova v globočini: 25  Ukaže
namreč in napravi vihar, ki
visoko žene valove njegove,
26  da se zdaj vzpenjajo do
neba, zdaj zopet padajo v glo¬
bočino, duša jim koprni v nad¬
logi; 27  vrtijo se in opotekajo
kakor pijani, in vsa njih spret¬
nost je izginila. 28  Tedaj so
klicali h Gospodu v nadlogi
svoji, in rešil jih je iz njih stiske;
29  premenil je vihar v tišino,
in utihnili so jim valovi. 30  Te¬
daj se razvesele, da so se po¬
mirili valovi,  in tako jih je
peljal v pristanišče zaželjeno.

31  Slave naj Gospoda za milost
njegovo in za čudovita dela
njegova pri sinovih človeških;

32  in poveličujejo naj ga v
zboru ljudstva ter v seji starej-
šin naj ga hvalijo.

33  Iteke izpreminja v pu¬
ščavo in studence voda v žejna
tla, 34  zemljo rodovitno v sol-
nato puščo zavoljo hudobnosti
prebivalcev njenih. 35  Puščavo
izpreminja v stoječe vode in
tla suhotna v studence voda.
36  In tja naseli lačne, da zidajo
mesto za prebivanje 37  in da
posejejo njive in zasade vino¬
grade in pridelajo vsakoleten
sad. 38  Blagoslavlja jih tako,
da se množijo silno, in njih
živine ne zmanjšuje.

Psalm 107. 108. 109.

75

39  Zmanjšani so pač bili in
ponižani vsled zatiranj a, nesreče
in bridkosti. 40  On, ki izliva
zaničevanje nad kneze in dela,
da tavajo po praznoti, ki je
brez potov, 41  na višavo je
postavil siromaka iz bede in
mu  razmnožil rodovine kakor
čede. 42  Vidijo to pravični in
se vesele, vsa malopridnost pa
zapira usta svoja.

43  Kdorkoli je moder, pazi
naj na to, in uvažujejo naj
milosti Gospodove!

Pesem in  psalm Davidov.

1  Utrjeno je srce moje, o
Bog, pel bodem in psalme pre¬
peval, tudi slava moja. 2  Pre¬
budite se, brenklje in strune,
vzbudim naj jutranjo zarjo.
3  Hvalil te bodem med ljudstvi,
Gospod, in psalme ti prepeval
med narodi. 4  Zakaj velika je
nad nebesa milost tvoja in do
nebeških višav resnica tvoja.
5  Povzdigni se nad nebesa, o
Bog, in čez vso zemljo slava
tvoja!

6  Ha bodo rešeni ljubljenci
tvoji, stori rešitev z desnico
svojo in usliši me! 7  Bog je
govoril v svetosti svoji: radoval
se bodem, razdelim Sihem in
dolino Sukotsko premerim. 8 Moj
je Gilead, moj Manase in Efraim
glave moje bramba, Juda moje
žezlo , 9  Moab umivalnica moja,

na Edomejca vržem svoje obu¬
valo, nad Filistejo bodem ukal.

10  Kdo me popelje v mesto
utrjeno, kdo me pripelje do
Edomeje ? 11  Ali nisi bil, o Bog,
zavrgel nas in nisi hodil, o Bog,
z našimi vojskami ? 12  Daj nam
pomoč zoper zatiralca, ker ni¬
čeva je pomoč človeška. 13  V
Bogu delajmo junaške čine, in
on bode poteptal zatiralce naše.
Načelniku godbe. Psalm
Davidov.

1  O Bog livale moje, ne
molči! 2  Kajti usta krivičnega
in usta zvijačna so se odprla
zoper mene, govorila so zoper
mene z lažnivim jezikom; 3  in
z besedami sovražnimi so me
obdali, se vojskovali z menoj
brez vzroka. 4  Za ljubezen
mojo so mi črtilci, jaz pa sta¬
novitno  molim, 5  vračajoč mi
hudo za dobro in sovraštvo za
ljubezen mojo.

6  Postavi čezenj brezbož-
nika in protivnik naj mu stoji
kot tožnik  na desni. 7  Ko pride
pred sodbo, odide naj obsojen;
in molitev njegova bodi mu v
greh. 8  Malo bodi dni njegovih
in službo njegovo naj prejme
drug. 9  Otroci njegovi naj
bodo sirote in žena njegova
bodi vdova. 10  In neprestano
naj se klatijo in beračijo otroci
njegovi in iščejo naj kruha
daleč od podrtih bivališč svojih.

76

Psalm 109. 110.

11  Upnik naj ga odere za vse,
kar ima, in tujci naj uplenijo,
kar si je pridobil. 12  Ne bodi
mu nikogar, da mu dobroto po¬
moli, in nihče naj ne izkaže
usmiljenja sirotam njegovim.
13  Pokončan bodi zarod njegov,
v drugem rodu bodi izbrisano
njih ime. 14  V spominu bodi
krivica očetov njegovih pri
Gospodu in greh matere nje¬
gove se ne izbriši. 15  Bodo
naj vedno pred očmi Gospodu,
da iztrebi z zemlje njih spomin.

16  Zato ker ni maral iz¬
kazovati usmiljenja, ampak pre¬
ganjal je moža ubogega in po¬
trebnega in njega, ki mu je
srce potrto, da ga  usmrti . 17  In
je ljubil proldetstvo, zato ga
je zadelo, in se ni veselil bla¬
goslova, zato mu je daleč ostalo.
18  Oblačil se je s prokletstvom
kakor z oblačilom svojim, in
šlo mu je v notranjščino kakor
voda in kakor olje v kosti nje¬
gove. 19 Bodi mu torej  kakor suk¬
nja, ki se ž njo ogrinja, in kakor
pas, ki se ž njim vedno opasuje.
20  To bodi plačilo protivnikom
mojim od Gospoda in njim, ki
hudo govore zoper dušo mojo.

21  Ti pa, o Jehova Gospod,
ravnaj milostno  z menoj zavoljo
imena svojega; ker je dobra
milost tvoja, reši me! 22  Ubo-
žen sem namreč in potreben,
in srce moje je prebodeno v

meni. 23  Kakor senca, ko se
nagiblje, ginem; kakor kobilico
me semtertja pode. 24  Kolena
moja se šibe od posta in meso
mi hujša, da ni več tolščobe.
25  Vrhutega sem jim v zasra¬
movanje; ko me vidijo, majejo
z glavo svojo.

26  Pomagaj mi, o Gospod,
Bog moj, reši me po milosti
svoji; 27  da spoznajo, da je to
roka tvoja, da si ti, Gospod, to
storil. 28  Preklinjajo naj, ti me
blagoslavljaj! ko se povzdignejo,
bodo osramočeni, a hlapec tvoj
se bode veselil. 29  Z nečastjo
se morajo odeti protivniki moji
in ogrniti se kakor s plaščem
s sramoto svojo. 30  Hvalil bo¬
dem močno z usti svojimi Go¬
spoda in sredi mnogih ga bo¬
dem proslavljal, 31  da stoji na
desni siromaku, da ga reši njih,
ki mu obsojajo dušo.

1  Rekel je Gospod mojemu
Gospodu: «Sedi meni na desni,
dokler ne denem sovražnikov
tvojih nogam tvojim za pod¬
nožje*. 2  Žezlo moči tvoje po¬
šlje Gospod s Siona: »Gospo¬
duj sredi sovražnikov svojih!*
3  Ljudstvo tvoje pojde rado-
voljno ob dnevi, ko bodeš sklice-
val  vojno moč svojo; v krasotah
svetosti, iz naročja zore ti pride
rosa mladega moštva. 4  Prise-

Psalm 110. 111. 112. 113.

77

gel je Gospod in ne bode se ke¬
sal: «Ti si duhovnik vekomaj
po redu Melkizedekovem ». 5  Go¬
spod na desnici tvoji potare
kralje ob dnevi jeze svoje , 6  so¬
dil bode med narodi, polno bode
mrličev. Razbije glavo nad mno¬
gimi kraji. 7  Iz potoka bode
pil na potu, zatorej povzdigne
glavo.

m 1  Aleluja! Hvalil bodem
Gospoda iz vsega srca v
zboru pravičnih in shodu . 2  Ve¬
lika so dela Gospodova, pre¬
iskujejo jih, kateri se jih vesele.
3  Slavno in krasno je delo nje¬
govo, in pravičnost njegova
ostane vekomaj. 4  Spomin je
napravil čudežem svojim, milo-
stiv in usmiljen je Gospod. 5  Je¬
di je dal njim, ki se ga boje;
spominja se vekomaj zaveze
svoje. 6  Moč del svojih je na¬
znanil ljudstvu svojemu s tem,
da jim je dal posest poganov.
7  Dela rok njegovih so resnica
in prava sodba, zanesljive so
vse zapovedi njegove, 8  utrjene
za vedno in na veke, storjene
v zvestobi in pravično. 9  Odre¬
šitev je poslal ljudstvu svojemu
in na vekomaj je sklenil zavezo
svojo; sveto in strašno je ime
njegovo. 10  Začetek modrosti
je strah Gospodov; dobro raz¬
umnost imajo vsi, ki se po za¬
povedih  ravnajo. Hvala Njegova
ostane vekomaj.

1  Aleluja! Blagor mu,
kdor se boji Gospoda,
v zapovedih njegovih se veseli
močno! 2  Mogočno bode na
zemlji seme njegovo, pravičnih
rod se blagoslavlja. 3  Obilost
in bogastvo je v hiši njegovi
in pravičnost njegova ostane
vekomaj. 4  V temi vzhaja luč
poštenim; milosten je, usmiljen
in pravičen. 5  Dobro človeku,
ki je radodaren in posoja: ob¬
držal bo svoje reči na sodbi.

6  Kajti vekomaj ne omahne, v
večnem spominu bode pravičnik.

7  Hudega glasu se ne zboji, utr¬
jeno je srce njegovo, upajoč v
Gospoda. 8  V svojem srcu pod¬
prt se ne boji, dokler ne vidi na
zatiralcih svojih, kar mu je všeč.
9  Razsiplje, daje potrebnim,
pravičnost njegova ostane ve¬
komaj, rog njegov se dviguje v
časti. 10  Brezbožnik, videč to,
se bode jezil, z zobmi svojimi
škripal in pešal; brezbožnih
želja pogine.

1  Aleluja! Hvalite, hlapci
Gospodovi, hvalite ime
Gospodovo! 2  Hvaljeno bodi
ime Gospodovo odslej in na ve¬
komaj! 3  Od vzhoda solnčne-
ga do zahoda naj se hvali ime
Gospodovo!

4  Vzvišen nad vse narode je
Gospod, nad sama nebesa slava
njegova . 5  Kdo je enak Gospodu,
Bogu našemu, ki stoluje v višavi,

78

Psalm 113. 114. 115. 116.

6  ki se ponižava, da vidi, kar¬
koli je  v nebesih in na zemlji.

7  Ki iz prahu povišuje ubožca,
iz blata dviguje siromaka, 8  da
ga posadi med plemenitnike,
med ljudstva svojega pleme¬
nitnike; 9  daje, da ona, ki je
bila nerodovitna v hiši, gospo¬
dari, kot mati otrok, vesela.
Aleluja!

m 1  Ko je izhajal Izrael iz
Egipta, družina Jakobo¬
va izmed ljudstva tujega jezika,
2  je postal Juda svetišče nje¬
govo, Izrael gospostvo njegovo.
3  Morje je to videlo in bežalo,
Jordan se je obrnil nazaj . 4  Hri¬
bi so poskakovali kakor ovni,
kakor mlada jagnjeta griči.

5  Kaj ti je, morje, da bežiš?
o Jordan, da si se obrnil nazaj?
6  O hribi, zakaj poskakujete
kakor ovni, griči kakor jagnjeta
mlada ?

7  Pred obličjem Gospodovim
trepetaj, zemlja, pred obličjem
Boga Jakobovega, 8  ki je izpre-
menil skalo v stoječo vodo, kre¬
men j e v studenec voda.

1  Ne nam, Gospod, ne
nam, temuč svojemu ime¬
nu daj čast, zaradi milosti svoje,
zaradi resnice svoje.

2  Zakaj bi govorili pogani:
Kje je torej njih Bog? 3  A Bog
naš je v nebesih, stori vse, kar¬
koli hoče. 4  Njih maliki pa so
srebro in zlato, delo rok člo¬

veških. 5  Usta imajo, pa ne go¬
vore, oči imajo, pa ne vidijo,
6  ušesa imajo, pa ne slišijo, nos
imajo, pa ne duhajo, 7  roke, pa
ne tipajo, noge, pa ne hodijo, z
grlom svojim še ne črhnejo.
8  Njim so podobni, ki jih de¬
lajo, vsi, ki vanje upajo.

9  Izrael, upaj v Gospoda!
Pomoč je tem in ščit je tem.
10  Družina Aronova, upajte v
Gospoda! Pomoč je tem in ščit
je tem. 11  Kateri se bojite
Gospoda, upajte v Gospoda!
Pomoč je tem in ščit je tem.
12  Gospod, spomnivši se nas.
bode blagoslavljal, blagoslavljal
družino Izraelovo, blagoslavljal
družino Aronovo . 13  Blagoslav¬
ljal bode boječe se Gospoda,
male in velike vred. 14  Množil
vas bode Gospod, vas in otroke
vaše.

15  Blagoslovljeni ste od Go¬
spoda, ki je naredil nebo in
zemljo. 16  Nebesa so nebesa
Gospodova, a zemljo je dal si¬
nom človeškim. 17  Ne kateri so
umrli, hvalijo Gospoda, ne nihče
teh, ki doli gredo v kraj mol¬
čanja, 18  ampak mi, mi bodemo
slavili Gospoda odslej in na
veke. Aleluja!

Ljubim Gospoda,  ker
sliši glas moj, molitve
moje. 2  Ker je uho svoje nagnil
k meni, zatorej ga bodem kli¬
cal vse svoje dni.

Psalm 116. 117. 118.

79

3  Obdale so me smrtne vezi
in me zadele grobne stiske, pri¬
šel sem v nadlogo in žalost . 4  Te¬
daj sem klical ime Gospodovo :
Prosim, Gospod, reši dušo mojo!

5  Milosten je Gospod  in pra¬
vičen, da, Bog naš je usmiljen.

6  Preproste hrani Gospod; bil
sem ponižan, in me je rešil.

7  Povrni se v pokoj svoj, duša
moja, ker Gospod je dobrotljiv
tebi. 8 Zakaj ti si otel dušo mojo
smrti, oči moje solz, nogo mojo
padca. 9  Neprestano bodem ho¬
dil pred Gospodom v deželi ži¬
večih.

10  Veroval sem, kajti govoril
sem, jaz, ki sem bil potlačen
jako. 11  Jaz sem rekel v svoji
osuplosti: Vsak človek je laž¬
niv. 12  Kaj naj povrnem Go¬
spodu za vse dobrote njegove
meni? 13  Kelih obilega zveli¬
čanja primem in klical bodem
ime Gospodovo; 14 obljubesvo¬
je izpolnim Gospodu, da, izpol¬
nim jih  vpričo njegovega ljud¬
stva.

15  Draga je pred obličjem
Gospodovim smrt svetih njego¬
vih. 16  O Gospod, zares hla¬
pec tvoj sem jaz, hlapec tvoj
sem, dekle tvoje sin: ti si raz¬
trgal vezi moje. 17  Tebi bodem
daroval hvalne daritve in kli¬
cal ime Gospodovo. 18  Oblju¬
be svoje opravim Gospodu, da,
opravim  vpričo njegovega ljud¬

stva, 19  v vežah hiše Gospo¬
dove, sredi tebe, Jeruzalem!
Aleluja!

Hvalite Gospoda, vsi na¬
rodi, slavite ga, vi vsa
ljudstva! 2  Zakaj velika je do
nas milost njegova, in resni¬
ca Gospodova traja  vekomaj.
Aleluja!

Hvalite Gospoda, ker je
dobrotljiv, ker vekomaj
traja  milost njegova! 2  Reci to¬
rej, Izrael: Da, vekomaj traja
milost njegova! 3  Recite torej,
družina Aronova: Da, vekomaj
traja  milost njegova! 4  Reko
naj, kateri se boje Gospoda :
Da, vekomaj traja  milost nje¬
gova !

5  Iz stiske svoje sem klical
Gospoda, odgovoril mi je in me
postavil  na piano Gospod. 6  Go¬
spod mi je na strani, ne bodem
se bal: kaj bi mi storil človek?
7  Gospod mi je na strani med
mojimi pomočniki, zato ugledam
veselje svoje  na sovražilcih svo¬
jih. 8  Bolje je iskati zavetja v
Gospodu nego upati v člove¬
ka. 9  Bolje je pribegati h Go¬
spodu nego upati v poglavar¬
je. 10  Vsi narodi so me obda¬
li, zares, v imenu Gospodovem
sem jih uničil. 11  Obdali so me,
obdali vsenaokrog, zares, vime¬
nu Gospodovem sem jih uničil.
12  Obdali so me kakor čebele,
a ugasnili so kakor trnjev ogenj;

80

Psalm 118. 119.

zares, v imenu Gospodovem sem
jih uničil. 13  Močno si me bil
pahnil, sovražnih , da hi pa¬
del, ali Gospod mi je bil na
pomoč. 14  Moč moja in pesem
moja je Gospod, on mi je bil v
rešenje. 15  Glas petja in reše-
nja je v pravičnikov šatorih:
Desnica Gospodova dela juna¬
ške čine , 16  desnica Gospodova
je povzdignjena, desnica Gospo¬
dova dela j unaške čine. 17 Ne bo¬
dem umrl, ampak živel, da ozna¬
njam dela Gospodova. 18  Ostro
me je pokoril Gospod, ali smrti
ni me izdal.

19  Odprite mi vrata pravič¬
nosti, da vstopim vanje in slavim
Gospoda! 20 Ta so vrata Gospo¬
dova, pravični vhajajo skozi
nje. 21  Hvalil te bodem, ker si
me uslišal in si mi bil v rešenje.
22  Kamen, ki so ga bili zavrgli
zidarji, je glavni vogalnik po¬
stal. 23  Od Gospoda se je to
zgodilo, čudovito jevnaših očeh.
24  To je dan, ki ga je storil
Gospod, radujmo in veselimo se
v njem . 25  Prosimo, Gospod, re¬
ši zdaj, prosimo, Gospod, dobro
srečo daj zdaj ! 26  Blagoslovljen,
ki prihaja v imenu Gospodo¬
vem, blagoslavljamo vas, iz
hiše Gospodove! 27  Gospod
je Bog mogočni, on nam je
dal luč: Privezujte praznične
daritve z vrvmi prav do rogov
oltarja!

28  Bog mogočni si moj, zato
te bodem hvalil, Bog moj, po¬
viševati te hočem! 29  Hvalite
Gospoda, ker je dobrotljiv, ker
vekomaj traja  milost njegova!

119  Ah r-

1  Blagor njim, ki hodijo brez¬
madežno po 'pravem,  potu, ki
žive po postavi Gospodovi.
2  Blagor njim, ki hranijo pri¬
čevanja njegova, ki ga iščejo
iz vsega srca, 3  ki tudi ne de¬
lajo krivice, ampak hodijo po
potih njegovih. 4  Ti si zapo¬
vedal ukaze svoje, da naj se
izpolnjujejo pridno. 5  O, da bi
pota moja šla tako, da bi iz¬
polnjeval postave tvoje! 6  Te¬
daj ne pridem v sramoto, ko
bodem gledal vse zapovedi tvo¬
je. 7  Hvalil te bodem s pravim
srcem, kose bodem učil razsod-
kov pravičnosti tvoje. 8  Posta¬
ve tvoje bodem izpolnjeval, le
ne zapusti me nikar!

Bet.

9  Kako ohrani mladenič ste¬
zo svojo brez madeža? Držeč se
je  po besedi tvoji. 10  Iz vsega
srca svojega te iščem, ne daj,
da izgrešim zapovedi tvoje. 11 V
srcu svojem sem shranil govor
tvoj, da ne grešim zoper tebe.
12  Hvaljen si, Gospod, uči me
postave svoje! 13  Z ustnami
svojimi pripovedujem vse sodbe
tvojih ust. 14  Veselim se pota

Psalm 119.

81

pričevanj tvojih kakor vseh
zakladov. 15  Ukaze tvoje bo¬
dem premišljaval in pazil na ste¬
ze tvoje. 16  V postavah tvojih
se razveseljujem, besede tvoje
ne zabim.

Gimel.

17  Dobroto podeli hlapcu
svojemu, da bodem živel, in
hraniti hočem besedo tvojo.
18  Odgrni oči moje, da gledam
čuda v zakonu tvojem. 19  Tu¬
jec sem na tej zemlji, ne skri¬
vaj mi zapovedi svojih . 20  Duša
moja gine od hrepenenja po pra¬
vicah tvojih vsak čas. 21  Ti
pretiš prevzetnim in  preklinjaš,
kateri izgrešajo zapovedi tvoje.
22  Odvali od mene sramoto in
zaničevanje, ker hranim priče¬
vanja tvoja. 23  Tudi knezi sede
in govore zoper mene, a  hlapec
tvoj premišlja postave tvoje.
24  Pričevanja tvoja so vendarle
razveseljevanja moja, svetoval¬
ci moji.

Dolet.

25  V prahu tiči duša moja,
oživi mi po besedi svoji. 26  Po¬
ta svoja sem ti  naznanjal in od¬
govoril si mi, uči me postav
svojih. 27  Daj, da urnem pot
ukazov tvojih, in premišljeval
bom čudna dela tvoja. 28 Od oto¬
žnosti se v solzah raztaja duša
moja, vzdrži me po besedi svo¬
ji. 29  Lažnivosti pot odvrni od
mene in pouk zakona svojega

mi podeli milostno . 30  Zvestobe
pot sem izvolil, sodbe tvoje si
postavil pred oči.  31  Držim se
tvojih pričevanj, Gospod, ne
daj, da se osramotim. 32  Po
poti zapovedi tvojih bodem te¬
kel, ko razširiš srce moje.

He.

33  Uči me, Gospod, postav
svojih pot, da jo ohranim do
konca. 34  Daj mi razum, da
hranim zakon tvoj in ga izpol¬
njujem iz vsega srca. 35  Daj,
da hodim po zapovedi tvojih
stezi, ker ta me veseli. 36  Na¬
gni srce moje k pričevanjem
svojim in ne k samogoltnosti.
37  Odvrni oči moje, da ne gle¬
dajo ničemurnosti, in na po¬
tih svojih me oživi! 38  Izpolni
hlapcu svojemu obljubo svojo,
ki je dana  v pospeševanje  stra¬
hu do tebe. 39  Odvrni sramoto
mojo, katere se bojim, ker do¬
bre so sodbe tvoje. 40  Glej,
ukazov tvojih želim, v pravi¬
čnosti tvoji daj mi živeti.

Vav.

41  Pridejo mi naj milosti tvo¬
je, Gospod, zveličanje tvoje po
obljubi tvoji; 42  tako bodem
imel kaj odgovoriti njemu, ki
me sramoti, ker upanje imam
v besedo tvojo. 43  In ne vzemi
docela iz ust mojih besedo re¬
snice, ker sodeb tvojih čakam.
44  In izpolnjeval bodem zakon
tvoj stanovitno, vedno in veko-

82

Psalm 119.

maj. 45  In neprestano hodil
bodem v svobodi, ker postav
tvojih iščem. 46  Govoriti hočem

0 pričevanjih tvojih tudi pred
kralji, in ne bode me sram.
47  In razveseljeval se bodem v
zapovedih tvojih, ki so se mi
omilile. 48  In dvignem roke
svoje do zapovedi tvojih, ki jih

1 jubim, in preudarjal bodem po¬
stave tvoje.

Zajin.

49  Spomni se besede, ki si jo
dal  hlapcu svojemu, s katero si
me utrdil v upanju. 50  To mi je
tolažilo v bridkosti moji, da me
je beseda tvoja oživila. 51  Pre-
vzetniki so se mi posmehovali
silno, a od postave tvoje nisem
krenil. 52  Spominjal sem se
sodeb tvojih od nekdaj in se to¬
lažil. 53  Togota me je zgrabila
zbok brezbožnikov, ki zapu¬
ščajo zakon tvoj. 54  Sladki spe¬
vi so mi postave tvoje v hiši
mojega tujčevanja. 55  Po noči
se spominjam imena tvojega,
Gospod, in zakon tvoj izpolnju¬
jem. 56  To mi je bilo dano,  ker
sem hranil ukaze tvoje.

Het.

57  Delež moj si, Gospod,
rekel Sem, da bi izpolnjeval be¬
sede tvoje. 58  Ponižno molim
pred obličjem tvojim iz vsega
srca svojega, milost mi izkaži
po obljubi svoji. 59  Premislil
sem pota svoja in obrnil sem

noge svoje k pričevanjem tvo¬
jim. 60  Hitim in se ne obotav¬
ljam izpolnjevati zapovedi tvo¬
je. 61  Zadrge brezbožnih so
me ovile, a postave tvoje ne
zabim. 62  Opolnoči vstajam hva¬
lit te zavoljo sodeb pravičnosti
tvoje. 63  Tovariš sem vsem, ki
se te boje in izpolnjujejo po¬
velja tvoja. 64  Milosti tvoje,
o Gospod, polna je zemlja, po¬
stav svojih me uči.

Tet.

65  Dobro si storil hlapcu svo¬
jemu, Gospod, po besedi svoji.
66  Dobre razsodnosti in spo¬
znanja me uči, ker zapovedim
tvojim verujem. 67  Preden sem
bil ponižan, sem zahajal v zmo¬
te, sedaj pa izpolnjujem govor
tvoj. 68  Dober si in dobro de¬
laš, uči me postav svojih. 69  Zvi¬
jačo so skovali zoper mene pre-
vzetniki, jaz pa iz vsega srca
hranim povelja tvoja. 70  Debeli
so kakor z mastjo njih srce, jaz
pa se zakona tvojega radujem.
71  V dobro mi je bilo, da sem
bil ponižan, da bi se učil postav
tvojih. 72  Boljši mi je zakon
tvojih ust nego tisoči zlata in
srebra.

Jod.

73  Roke tvoje so me nare¬
dile in pripravile, stori me raz¬
umnega, da se učim zapovedi
tvojih. 74  Boječi se tebe me bo¬
do videli ter se veselili, ker

Psalm 119.

83

imam v besedi tvoji nado svojo.
75  Spoznavam, Gospod, da so
pravične sodbe tvoje, in da si
me v zvestobi ponižal. 76  Bo¬
di, prosim, milost tvoja mi v
tolažbo, po obljubi tvoji hlapcu
svojemu. 77  Dojde naj mi usmi¬
ljenje tvoje, da živim, ker za¬
kon tvoj je vse  veselje moje.

78  Osramote se naj prevzetni-
ki, ker so me z lažjo tlačili; jaz
pa premišljujem povelja tvoja.

79  Povrnejo se naj k meni bo¬
ječi se tebe in tisti, ki poznajo
pričevanja tvoja. 80  Srce mo¬
je popolno se pokoravaj posta¬
vam tvojim, da ne pridem v
sramoto.

Kaf.

81  Duša moja koprni po zve¬
ličanju tvojem, besede tvoje ča¬
kam. 82  Oči moje koprne po
obljubi tvoji, ko govorim: Kdaj
me potolažiš? 83  Daši sem po¬
doben mehu v dimu, postav tvo¬
jih nisem pozabil. 84  Koliko
bode dni hlapca tvojega? Kdaj
bodeš sodil nje, ki me prega¬
njajo? 85  Jame mi kopljejo pre-
vzetniki, kateri se ne ravnajo
po zakonu tvojem. 86  Vse za¬
povedi tvoje so resnica; po kri¬
vem me preganjajo, pomagaj
mi! 87  Skoraj so me uničili na
zemlji, jaz pa se nisem izneve¬
ril ukazom tvojim. 88  Po mi¬
losti svoji me oživi, in hranil
bodem pričevanja tvojih ust.

Lamed.

89  Na vekomaj, o Gospod,
je utrjena beseda tvoja v nebe¬
sih. 90  Od roda do roda traja
zvestoba tvoja: ustanovil si ze¬
mljo, in ona stoji. 91  Po tvojih
naredbah stoji vse  še danes, kaj¬
ti vse stvari služijo tebi. 92  Ako
bi ne bil zakon tvoj vse veselje
moje, zdavnaj bi že bil poginil
v nadlogi svoji. 93  Nikdar ne
pozabim povelj tvojih, ker ž
njimi si me oživil. 94  Tvoj sem,
reši me, ker ukazov tvojih iščem.
95  Ko name preže brezbožni,
da me pogubč, pregledujem pri¬
čevanja tvoja. 96  Videl sem, da
sleherna stvar, še tako  popolna,
ima svoj konec, a zapoved tvo¬
ja širna je brez meje.

Mem.

97  Kako ljubim zakon tvoj!
ves dan je o njem  premišljeva¬
nje moje. 98  Modrejšega od so¬
vražnikov mojih me delajo zapo¬
vedi tvoje, ker vekomaj so moja
last.  99  Razumnejši sem postal
od vseh učenikov svojih, ker
pričevanja tvoja so premišlje¬
vanje moje. 190  Spre vidnejši
sem od starcev, ker hranim po¬
velja tvoja. 101  Od vsake hu¬
dobne steze zadržujem noge
svoje, da bi izpolnjeval besedo
tvojo. 102  Od sodeb tvojih se
ne ganem, ker ti me poučuješ.
103  Kako sladke so grlu mo¬
jemu obljube tvoje, slajše od

84

Psalm 119.

medu ustom mojim! 104  Po
poveljih tvojih pridobivam raz¬
umnost, zato sovražim vsako
stezo lažnivosti.

Nun.

105  Svetilo nogi moji je be¬
seda tvoja in stezi moji luč.
106  p r i S egel sem, tudi uvelja¬
vil: izpolnjevati razsodbe pra¬
vičnosti tvoje. 107  Ponižan sem
silno, Gospod, oživi me po be¬
sedi svoji. 108  Prostovoljne da¬
ritve ust mojih milo sprejemaj,
Gospod, in razsodkov svojih me
uči! 109  Duša mi je vedno v
nevarnosti, vendar ne zabim
zakona tvojega. 110  Brezbož-
niki so mi nastavili zanko, ven¬
dar od ukazov tvojih ne zaha¬
jam. 111  Pričevanja tvoja sem
prejel v posest na veke, ker so
veselje mojemu srcu. 112  Srce
svoje sem nagnil, da izpolnjuje
postave tvoje vedno do konca.

Sameh.

113  Ljudi dvojih misli so¬
vražim, zakon pa tvoj ljubim.

114  Zatišje si moje in ščit
moj, v besedi tvoji imam nado.

115  Umaknite se od mene, hu-
dodelniki, jaz hočem hraniti za¬
povedi svojega Boga! 116  Bodi
mi podpora po obljubi svoji, da
živim, in ne pusti, da se osra¬
motim v nadi svoji. 117  Pod¬
piraj me, in varen bodem in
gledal bom vedno na postave
tvoje. 118  Vse, kateri izgrešu-

jejo postave tvoje, zametaš,
kajti laž je, s čimer se slepi¬
jo. 119  Kakor žlindro odprav¬
ljaš vse brezbožne z zemlje; za¬
torej ljubim pričevanja tvoja.
120  Od strahu pred teboj tre¬
peče meso moje in bojim se
tvojih sodeb.

Ajin.

121  Pravo sem delal in pra¬
vičnost; ne izročaj me njim, ki
me stiskajo. 122  Porok bodi
hlapcu svojemu na dobro, da me
ne zatirajo prevzetni. 123  Oči
moje koprne po zveličanju tvo¬
jem in po obljubi pravičnosti
tvoje. 124  Ravnaj po milosti
svoji s hlapcem svojim, in po¬
stav svojih me uči. 125  Hlapec
sem tvoj, stori me razumnega,
da spoznam pričevanja tvoja.

126  Čas je, da delaš, Gospod,
ker  vnič so deli zakon tvoj.

127  Zatorej bolj ljubim zapo¬
vedi tvoje nego zlato in to
najčistejše. 128  Zato spozna¬
vam vse ukaze tvoje za pra¬
ve, vsako stezo lažnivosti so¬
vražim.

Pe.

129  Čudovita so pričevanja
tvoja, zato jih hrani duša moja.
130  Komur se beseda tvoja raz¬
odene, prejme luč, in  razumnost
daje ona preprostim. 131  Usta
svoja sem odprl v hrepenenju,
ker željan sem zapovedi tvojih.
132  Ozri se v me in usmili se

Psalm 119.

85

me, kakor je prav proti njim,
ki ljubijo ime tvoje. 133  Noge
moje utrdi s poveljem svojim,
in ne daj, da gospoduje kaka
krivica nad menoj. 134  Otmi
me zatiranja ljudi, da izpolnju¬
jem ukaze tvoje. 135  Daj, da
sveti obličje tvoje nad hlapcem
tvojim, in uči me postav svojih.
136  Potoki voda teko iz mojih
oči zaradi njih,  ki se ne poko¬
ravajo zakonu tvojemu.

Cade.

137  Pravičen si, Gospod, in
prave so sodbe tvoje. 138  Kar
si zaukazal v svojih pričevanjih,
izvira  iz pravičnosti in zvesto¬
be popolnoma. 139  Od goreč¬
nosti svoje ginem, ker so poza¬
bili besede tvoje zatiralci moji.
140  Dobro preizkušena kakor
z ognjem je beseda tvoja, zato
jo ljubi hlapec tvoj. 141  Majhen
sem jaz in zaničevan, a povelj
tvojih nezabim. 142  Pravičnost
tvoja je pravičnost večna in
postava tvoja je resnica. 143  Za¬
tiranj e in stiska sta me zadeli,
zapovedi tvoje pa so veselje
moje. 144  Pričevanja tvoja so
pravična vekomaj; dodeli mi
razumnost, in živel bodem.

Ko/.

145  Iz vsega srca kličem,
usliši me, o Gospod ! hraniti ho¬
čem tvoje postave. 146  Ko te
kličem, reši me, in hranil bodem
pričevanja tvoja. 147  Jutranji

svit sem prehitel, da vpijem;
besede tvoje sem čakal. 148  Oči
moje so prehitevale nočne stra¬
že, da hi premišljal govor tvoj.

149  Glas moj poslušaj po mi¬
losti svoji, Gospod, oživi me
po pravdnih naredbah svojih.

150  Bližajo se mi  tisti, ki jim
gre za sramotno delo, ki daleč
so od zakona tvojega. 151  A ti
si blizu, Gospod, in vse zapo¬
vedi tvoje so resnica. 152  Zdav¬
naj vem iz pričevanj tvojih, da
si jih ustanovil na veke.

Bes.

153  Ozri se na nadlogo mo
je in reši me, ker zakona tvo¬
jega ne zabim. 154  Prevzemi
pravdo mojo in odreši me, po
obljubi svoji oživi me. 155  Da¬
leč od krivičnih je zveličanje,
ker jim ni mar za postave tvo¬
je. 156  Usmiljenje tvoje je obi¬
lo, Gospod, po sodbah svojih
oživi me. 157  Daši je mnogo
preganjalcev mojih in stiskalcev
mojih, od pričevanj tvojih ne
krenem. 158  Videl sem nezvest¬
nike in gnusilo se mi je, ker se
ne drže govora tvojega. 159  Glej,
da ljubim povelja tvoja, Go¬
spod, po milosti svoji oživi me.
±6° Vsebina besed tvojih je
sama resnica, in vekomaj velja
vsak razsodek tvoje pravičnosti.

Sin.

161  Knezi so me preganjali po
nedolžnem, samo  pred besedo

86

Psalm 119. 120. 121. 122.

tvojo je trepetalo moje srce.

162 Y eS elim se besede tvoje,
kakor kdor je našel plen obilen.

163  Laž sovražim in mrzim,
zakon tvoj pa ljubim. 164  Se¬
demkrat te hvalim na dan za¬
radi sodeb pravičnosti tvoje.
165  Velik mir imajo, kateri
ljubijo zakon tvoj, in ni jim
spotike . 166  Zveličanja tvojega
čakam, Gospod, in zapovedi
tvoje izvršujem . 167  Duša moja
hrani pričevanja tvoja in ljubim
jih močno. 168  Povelja tvoja
hranim in pričevanja tvoja, ker
vsa pota moja so pred teboj.

Tav.

169  Vpitje moje se bližaj
tvojemu obličju, Gospod, daj
mi razumnost po besedi svoji.
17D  Prošnja moja pridi pred
obličje tvoje, po obljubi svoji
otmi me. 171  Hvala bode vrela
iz ustnic mojih, ko me bodeš učil
postav svojih. 172  Jezik moj
bode prepeval govor tvoj, kajti
vse zapovedi tvoje so pravične.

173  V pomoč mi bodi roka tvoja,
ker sem izvolil povelja tvoja.

174  Po zveličanju tvojem hre¬
penim, Gospod, in zakon tvoj je
vse veselje moje. 175  Živi naj
duša moja, da hvali tebe, in
sodbe tvoje naj pomagajo meni.
176  Blodim kakor ovca izgub¬
ljena, išči svojega hlapca, ker
zapovedi tvojih nisem pozabil.

Pesem stopinj.

1  H Gospodu sem klical v
stiski svoji, in uslišal me je.
2  O Gospod, reši dušo mojo
usten lažnivih, zvijačnega je¬
zika. 3  Kaj naj ti Bog  da in kaj
še pridene, o jezik zvijačni?
4  Ostre pšice mogočnega z žer¬
javico brinovo vred . 5  Gorje me¬
ni, da na tujem bivam v Mešeku,
da stanujem med šatori Redar¬
skimi ! 6  Predolgo že biva duša
moja ž njimi, ki sovražijo mir.
7  Jaz ljubim  mir, ali ko govo¬
rim, kličejo  oni na boj.

Pesem stopinj.

1  Oči svoje povzdigam tja h
goram: Odkod pride pomoč mo¬
ja ? 2  Pomoč moja je od Gospoda,
ki je naredil nebesa in zemljo.

3  Saj ne dopusti, da omahne
noga tvoja, in varuh tvoj ne za¬
dremlje. 4  Glej, ne dremlje in
ne spi varuh Izraelov! 5  Gospod
je varuh tvoj, Gospod zaslanjalo
tvoje ob desni roki tvoji. 6  Po
dnevi te ne zadene solnce, ne
mesec po noči. 7  Gospod te bo¬
de varoval vsega zlega, varoval
bode dušo tvojo. 8  Gospod bode
varoval tvoj odhod in tvoj pri¬
hod, od tega časa do vekomaj.

Pesem stopinj, Davidova.

1  Veselim se tega, ko mi pra¬
vijo : Pojdimo v hišo Gospodovo !

Psalm 122. 123. 124. 125. 126.

87

2  Noge naše že stoj 6 med vrati
tvojimi, Jeruzalem! 3  Jeruza¬
lem, sezidan si kot mesto, popol¬
noma zvezano med sabo: 4  ka¬
mor hodijo rodovi, rodovi Go¬
spodovi, v pričevanje Izraelu,
da hvalijo ime Gospodovo. 5 Za¬
kaj tam so postavljeni prestoli
za sodbo, prestoli hiše Davidove.

6  Prosite mir Jeruzalemu!
V blaginji naj žive, ki ljubijo
tebe! 7  Mir bodi v obzidju tvo¬
jem, pokoj v palačah tvojih!
8  Zaradi bratov svojih in pri¬
jateljev svojili hočem sedaj go¬
voriti: Mir v tebi! 9  Zaradi hiše
Gospoda, Boga našega, se bo¬
dem potegoval za blaginjo tvojo.

Pesem stopinj.

1  K tebi dvigam oči svoje, o
ti, ki stoluješ v nebesih! 2  Glej,
kakor hlapcev oči gledajo  na
roko gospodarja svojega, kakor
dekle oči na roko gospodinje
svoje: tako gledajo  oči naše v
Gospoda, Boga našega, dokler
se nas ne usmili. 3  Usmili se
nas, Gospod, usmili se nas, ker
dovolj je, siti smo zaničevanja.
4  Dosti je nasičena duša naša
sramotenja lahkoživcev in zani¬
čevanja prevzetnežev.

Pesem stopinj, Davidova.

1  Ako bi nam Gospod  ne bil
na strani, reci zdaj, Izrael,
2  ako bi nam Gospod  ne bil na

strani, ko so vstali ljudje zoper
nas: 3  žive bi nas bili tedaj po¬
goltnili, ko se je vnela jeza
proti nam. 4  Tedaj bi nas bile
poplavile vode, hudournik bi bil
šel čez dušo našo — 5  tedaj bi
bile šle čez dušo našo vode silno
prevzetne.

6  Slavljen Gospod, ki nas ni
izpostavil za plen njih zobem!
7  Duša naša je uprhnila kakor
ptičica iz ptičarjev zanke: zan¬
ka se je pretrgala, in mi smo
uprhnili. 8  Pomoč naša je v
imenu Gospodovem, ki je na¬
redil nebesa in zemljo.

Pesem stopinj.

1  Kateri upajo v Gospoda,
podobni so gori Sionski, ki se
ne gane, vekomaj trdna  ostane.
2  Kakor obdajajo Jeruzalem
gore, tako obdaja Gospod ljud¬
stvo svoje od tega časa na ve¬
komaj. 3  Zakaj žezlo krivice
ne bode počivalo nad deležem
pravičnih, da ne iztegnejo pra¬
vični po krivici rok svojih. 4  Z
dobrotami obsiplji, o Gospod,
dobre in nje, ki so pošteni v
srcih svojih. 5  Kateri pa zavi¬
jajo na kriva pota svoja — za¬
podi naj jih Gospod s hudodelci
vred! Mir nad Izraelom!

Pesem stopinj.

1  Ko je Gospod nazaj peljal
jetnike Sionske, bilo nam je

29

Novi zakon.

88

Psalm 126. 127. 128. 129. 130.

kakor v sanjah. 2  Tedaj so se
smeha napolnila usta naša in
jezik naš z radostnim petjem.
Tedaj so rekli med pogani: Veli¬
častne reči je ž njimi storil Go¬
spod! 3  Veličastne reči je storil
z nami Gospod, veseli smo bili!

4  Pripelji nazaj, o Gospod,
jetnike naše kakor potoke v su¬
ho deželo! 5  Kateri sejejo s
solzami, z radostnim bodo želi
petjem . 6  Kdorkoli  hodi sernter-
tja z jokom, noseč seme za se¬
tev, vrne se domov z glasnim
petjem, noseč snope svoje.

127 Pesem stopinj, Salomonova.

1  Ako Gospod ne zida hiše,
zaman se trudijo, ki jo zidajo.
Ako Gospod ne varuje mesta,
zaman bedi priden čuvaj. 2  Za¬
man je, da vstajate pred svitom
in pozno hodite počivat in jeste
kruh mnogega truda: toliko daje
Bog  ljubljencu svojemu v spanju.

3  Glej, posest Gospodova
so otroci, plačilo njegovo  sad te¬
lesni. 4  Kakor pšice v roki ju¬
nakovi, tako so otroci mladih
let.  5  O, blagor možu, ki je na¬
polnil tul svoj ž njimi! Ne bodo
osramočeni, ko govore s sovraž¬
niki svojimi med vrati.

Pesem stopinj.

1  Blagor mu, kdorkoli se hoji
Gospoda, kdor hodi po potih
njegovih! 2  Delo namreč rok

svojih bodeš užival, srečen bo¬
deš in dobro ti hode. 3  Žena
tvoja hode kakor trta rodovitna
znotraj v hiši tvoji; otroci tvoji
kakor oljkovo mladje okrog mi¬
ze tvoje.

4  Glej, tako bode blagoslov¬
ljen mož, ki se boji Gospoda!

5  Blagoslovi naj te Gospod s
Siona, in uživaj srečo Jeruza¬
lema vse dni življenja svojega

6  in glej sinov svojih sinove!
Mir nad Izraelom!

Pesem stopinj.

1  Mnogo so me stiskali od
mladosti moje, govori naj sedaj
Izrael, 2  mnogo so me stiskali
od mladosti moje, vendar me
niso zmogli. 3  Po hrbtu so mi
orali orači, dolge so rezali bra¬
zde svoje.

4  Gospod je pravičen: pre¬
sekal je debele vrvi brezbožni-
kov. 5  Osramočeni naj bodo in
nazaj pognani vsi sovražilci Si¬
ona. 6  Bodo naj kakor trava na
strehah, ki usahne, preden vzra-
ste, 7  s katero ne napolni roke
svoje žanjec, ne naročja svojega,
kdor veže snopke , 8  in mimogre-
doči ne poreko: Blagoslov Go¬
spodov bodi z vami! Blagoslav¬
ljamo vas v imenu Gospodovem !

Pesem stopinj.

1  Iz globočin vpijem k tebi,
o Gospod! 2  Gospod, poslušaj

Psalm 130. 131. 132.

89

glas moj, ušesa tvoja naj pazijo
na prošenj mojih glas. 3  Ako
bodeš gledal na krivice, Jeho¬
va, Gospod, kdo more obsta¬
ti? 4  Toda pri tebi je odpušče-
nje, da te časte s svetim  stra¬
hom.

5  Čakam Gospoda, čaka du¬
ša moja, in v besedi njegovi
imam nado. 6  Duša moja hre¬
peni  po Gospodu bolj ko stra¬
žarji po jutru, kičujejo do jutra.

7  Nado imej, Izrael, v Go¬
spodu, ker pri Gospodu je mi¬
lost in obilo je pri njem odre¬
šenje. 8  In on odreši Izraela
vseh krivic njegovih.

Pesem stopinj, Davidova.

1  Gospod, srce moje se ne
napihuje in oči se ne povzdigu¬
jejo, in ne pečam se z rečmi, ki
so prevelike in prečudovite za¬
me. 2  Zares, pomiril sem in ute-
šil srce svoje; kakor dete, od¬
stavljeno od prsi, pri materi
svoji, kakor odstavljeno dete je
pri meni duša moja. 3  Nado
imej, Izrael, v Gospodu, od te¬
ga časa in na vekomaj!

Pesem stopinj.

1  Spominjaj se, o Gospod,
Davidu vsega truda njegovega!
2  Kako je prisegel Gospodu,
obljubil Mogočnemu Jakobove¬
mu: 3  Ne pojdem v hiše svoje
šator, ne stopim na posteljo le¬

žišča svojega, 4  spanja ne dam
očem svojim, dremanja trepal¬
nicam svojim, 5  dokler ne naj¬
dem mesta za Gospoda, bivali¬
šča za Mogočnega Jakobovega!

6  Glej, skrinja zaveze  je b ; la,
kakor smo slišali, v Efrati, na¬
šli smo jo na poljanah Jaarskih.
7  Pojdimo v šatore njegove, pri¬
klanjajmo se pred nog njegovih
podnožjem! 8  Vstani, Gospod,
stopi  v počivališče svoje, ti in
skrinja moči tvoje! 9  Duhovni¬
ki tvoji naj se oblečejo s pra¬
vičnostjo in sveti tvoji naj pojo
veselo . 10  Zavoljo Davida, hlap¬
ca svojega, ne zavrni maziljen¬
ca svojega obličja!

11  Prisegel je Gospod Da¬
vidu resnico, od katere ne bode
odstopil: «Od sadu telesa tvo¬
jega posadim na prestol tvoj.
12  Ako se bodo držali zaveze
moje sinovi tvoji in pričevanj
mojih, katerih jih bodem učil,
bodo tudi njih sinovi vekomaj se¬
deli na prestolu tvojem.»

13  Zakaj Gospod je izvolil
Sion, želel si ga je za prebiva¬
lišče svoje: 14  To je počivališče
moje vekomaj, tu bodem prebi¬
val, ker njega sem si želel.
15  Hrano njegovo bodem boga¬
to blagoslovil, potrebne njegove
nasitim s kruhom; 16 in duhov¬
nike njegove oblečem z zveli¬
čanjem, in sveti njegovi bodo
veselo peli. 17  Storim, da tam
29*

90

Psalm 132. 133. 134. 135.

požene rog Davidu, kjer  sem
pripravil svetilo maziljencu svo¬
jemu. 18  Sovražnike njegove
ogrnem s sramoto, nad njim pa
bode cvetel venec njegov.

Pesem stopinj, Davidova.

1  Glej, kako dobro in kako
prijetno, da složno bratje pre¬
bivajo skupaj! 1 2  Kakor drago¬
ceno mazilo, razlito čez  glavo,
ki kaplja na brado, brado Aro-
novo, ki kaplja tja do roba ob¬
leke njegove! 3  Kakor rosa
Hermonska, ki pada na gore Si¬
onske; kajti tja pošilja Gospod
blagoslov svoj, življenje do ve¬
komaj.

1  Glejte, slavite Gospoda vsi

hlapci Gospodovi, ki služite v

hiši Gospodovi vsako noč! 2  Po¬

vzdigujte roke svoje proti sve¬

tišču in slavite Gospoda ! 3  Bla¬

goslovi te s Siona Gospod, ki

je naredil nebesa in zemljo!

1  Aleluja! Hvalite ime
Gospodovo, hvalite ga,

Gospodovi hlapci, 2  kateri sto¬

jite v hiši Gospodovi, v vežah

hiše našega Boga! 3  Hvalite

Gospoda, ker dober je Gospod,

prepevajte psalme imenu njego¬

vemu, ker je sladko. 4 * *  Kajti

Jakoba si je izvolil Gospod,

Izraela sebi v last.

5  Zakaj jaz vem, da je velik
Jehova in Gospod naš nad vse
bogove. e  Karkoli mu je po vo¬
lji, dela Gospod v nebesih in na
zemlji, v morjih in vseh brez¬
nih. 7 *  On pripeljava sopare od
kraja zemlje, bliske dela za
dež, vetrove jemlje iz zakladnic
svojih.

8  On je udaril prvorojence
v Egiptu, od človeka pa do ži¬
vine. 9 *  Poslal je znamenja in
čuda v sredo tvojo, Egipt, zoper
Faraona in vse hlapce njegove.
10  On je udaril narode mnoge
in pobil kralje mogočne, 11  Si-
hona, kralja Amorejsitega, in
Oga, kralja Basanskega, in vsa
kraljestva Kanaanska, 12 *  in dal
je njih deželo v dediščino, v dedi¬
ščino Izraelu, ljudstvu svojemu.

13  O Gospod, ime tvoje traja
vekomaj, Gospod, spomin tvoj
od roda do roda. 14 *  Kajti Go¬
spod se potegne za pravdo ljud¬
stva svojega in žal mu bode
hlapcev svojih.

15  Maliki poganov so zla¬
to in srebro, rok človeških de¬
lo: 16  usta imajo, a ne go¬
vore, oči imajo, a ne vidijo,

17  ušesa imajo, ali ne slišijo,
tudi sape ni nič v njih ustih.

18  Enaki jim naj bodo, ltaieri
jih delajo, in kdorkoli vanje
upa! 19  Hiša Izraelova, slavite
Gospoda! hišaAronova, slavite
Gospoda! 20  Hiša Levijeva,

Psalm 135. 136. 137.

91

slavite Gospoda! kateri se bo¬
jite Gospoda, slavite Gospoda!
21  Slava Gospodu s Siona, ki
prebiva v Jeruzalemu! Aleluja!
1  Zahvaljujte Gospoda,
ker je dobrotljiv, ker
vekomaj traja  milost njegova.

2  Zahvaljujte Boga bogov, ker
vekomaj traja  milost njegova.

3  Zahvaljujte gospodov Gospo¬
da, ker vekomaj traja  milost
njegova. 4  Njega, ki edini dela
čuda velika, ker vekomaj traja
milost njegova. 5  Ki je ustvaril
nebesa z umnostjo, ker vekomaj
traja  milost njegova. 6  Ki je
razprostrl zemljo nad vodami,
ker vekomaj traja  milost njego¬
va. 7  Ki je naredil luči velike,
ker vekomaj traja  milost nje¬
gova. 8  Solnce, da gospoduje
po dnevi, ker vekomaj traja  mi¬
lost njegova. 9  Mesec z zve¬
zdami, da gospodujejo po noči,
ker vekomaj traja  milost nje¬
gova.

10  Ki je udaril Egipčane v
njih prvorojencih, ker vekomaj
traja  milost njegova. 11  In je
izpeljal Izraela izmed njih, ker
vekomaj traja  milost njegova.
12  Z močno roko in z iztegnjeno
ramo, ker vekomaj traja  milost
njegova. 13  Kije razdelil Rde¬
če morje, ker vekomaj traja  mi¬
lost njegova. 14  In peljal Izra¬
ela po sredi njegovi, ker veko¬
maj traja  milost njegova. 15  In

pahnil je Faraona in vojsko nje¬
govo v Rdeče morje, ker veko¬
maj traja  milost njegova.

10  Ki je peljal ljudstvo svoje
skozi puščavo, ker vekomaj traja
milost njegova. 17  Ki je udaril
kralje velike, ker vekomaj traja
milost njegova. 18  In pobil je
kralje veličastne, ker vekomaj
traja  milost njegova . 19  Sihona,
kralja Amorejskega, ker veko¬
maj traja  milost njegova. 20  In
Oga, kralja Basanskega, ker
vekomaj traja  milost njegova.
21  In dal je njih deželo v de¬
diščino, ker vekomaj traja  mi¬
lost njegova. 22  V dediščino
Izraelu, svojemu hlapcu, ker ve¬
komaj traja  milost njegova.
23  Ki se nas je spomnil v po¬
nižanju našem, ker vekomaj tra¬
ja  milost njegova. 24  In nas je
otel nasprotnikov naših, ker ve¬
komaj traja  milost njegova.
25  Ki daje hrane vsemu mesu,
ker vekomaj traja  milost nje¬
gova.

28  Zahvaljujte Boga mogoč¬
nega nebes, ker vekomaj traja
milost njegova.

Ob rekah Babilonskih,
tam smo sedevali in jo¬
kali, spominjajoč se Siona . 2  Na
vrbe sredi one dežele  smo obe¬
sili strune svoje. 3  Kajti ondi
so zahtevali od nas besede ve¬
selih pesmi tisti, ki so nas od¬
peljali v sužnost, in mučitelji

92

Psalm 137. 138. 139.

naši veselosti, govoreč:  Pojte
nam katero pesmi Sionskih!
4  Kako naj bi peli pesem Go¬
spodovo v tujcev deželi? 5  če
pozabim tebe, Jeruzalem, poza¬
bi naj mi desnica zmožnosti svo¬
je!  6  Jezik naj se mi prijemlje
nebesa, ako se ne spominjam te¬
be, ako ne stavim Jeruzalema
nad največje veselje svoje!

7  Spomni se, Gospod, zoper
Edomejce dneva Jeruzalemske¬
ga, kateri so rekli: Razvalite,
razvalite, dokler bode kaj pod-
zidja v njem! 8  O hči Babilon¬
ska, bodeš  pokončana; blagor
mu, kdor ti povrne tisto, kar si
nam storila! 9  Blagor mu, kdor
zgrabi in razbije otroke tvoje
ob skalo.

Psalm  Davidov.

1  Hvalil te bodem iz vsega
srca svojega, vpričo oblastev bo¬
dem ti psalme prepeval. 2  Pri¬
klanjal se bodem proti templju
svetosti tvoje in slavil ime tvoje
zavoljo milosti in resnice tvoje,
da si poveličal čez vse ime svo¬
je obljubo svojo. 3  V dan, ko
sem vpil, si mi odgovoril: vdah¬
nil si mi pogum, duša se mi je
pokrepčala.

4  Hvalili te bodo, Gospod,
vsi kralji zemlje, ko bodo slišali
govor tvojih ut, 5  in opevali
bodo poti Gospodove, da je
velika slava Gospodova. 6  Kajti

vzvišen je Gospod,  vendar gle¬
da na nizkega, a prevzetnega
spozna oddaleč.

7  Ako hodim po sredi stiske,
ohraniš me živega; zoper jezo
sovražnikov mojih iztegneš roko
svojo, in desnica tvoja me reši.
8  Gospod,  dovrši, kar zadeva
mene; o Gospod,  milost tvoja
traja  vekomaj, del rok svojih ne
zapusti!

1 Q Q Načelniku godbe. Psalm
1 O U  Davidov.

1  Gospod, preiskal si me in
me poznaš ! 2  Ti poznaš sedenje
moje in vstajanje moje, mišlje¬
nje moje umeš oddaleč. 3  Hojo
mojo in ležo mojo zasleduješ in
znana so ti vsa pota moja. 4  Ko
ni še beseda na jeziku, glej,
Gospod, poznaš jo docela. 5  Za¬
daj in spredaj me obdajaš in
name pokladaš roko svojo. 6  Ta¬
ka  vednost je prečudovita zame,
visoka je, ne morem je doseči.

7  Kam naj grem pred duhom
tvojim, ali kam naj bežim pred
tvojim obličjem? 8  Ko bi stopil
na nebesa, tam si ti, ali bi le¬
žišče si izbral v kraju smrti, i
ondi si. 9  Ko bi si vzel zarje
peruti in odletel  prebivat ob naj-
zadnjem kraju morja, 19  tudi
tja bi me spremljala roka tvoja
in zgrabila bi me desnica tvoja.
11  Ko bi pa rekel: Teme me
l;odo vsaj pokrile in svetloba
okoli mene postane naj noč —

Psalm 139. 140.

93

12  tudi temč ti ne morejo niče¬
sar omračiti, noč ti  je svetla ka¬
kor dan, temina ti je  kakor luč.

13  Zakaj ti si imel v lasti
ledice moje, stkal si me v telesu
matere moje. 14  Hvalim te, da
sem storjen na strašno čudovit
način; čudovita so dela tvoja,
predobro to  pozna duša moja.
15  Ni ti bilo skrito okostje moje,
ko sem ustvarjen bil na skriv¬
nem, umetno narejen kakor  v
zemlje globočinah. 16  Zarodek
moj so videle tvoje oči, in v knji¬
go tvojo je bilo vpisano vse to;
dnevi so mi  bili določeni, ko še
eden njih ni bil napočil.

17  Zatorej kako so mi dra¬
žestne misli tvoje, o Bog mogo¬
čni, kako ogromna so njih števi¬
la! 18  Hotel hi jih našteti, a več
jih je od peska; kadar se vzdra¬
mim, sem z mislimi še pri tebi.

19  O da bi pokončal, o Bog,
brezbožnika! in vi, možje krvo¬
ločni: Poberite se izpred mene!
20  Kateri zoper tebe govore z
zvijačo, se povzdigujejo nično
— tvoji sovražniki. 21  Ali naj
bi ne sovražil, o Gospod, so-
vražilcev tvojih, ali naj mi ne
mrzč, ki se vzpenjajo zoper
tebe? 22  S skrajnjim sovraštvom
jih sovražim, za neprijatelje so
meni. 23  Preiskuj me, Bog mo¬
gočni, in spoznaj srce moje, iz¬
kusi me in spoznaj misli moje,
24  in glej, hodim li po potu, ki

pelje  v trpljenje, in vodi me po
večnem potu.

Načelniku godbe. Psalm
Davidov.

1  Reši me, Gospod, hudob¬
nih ljudi, moža silovitega me
brani, 2  kateri mislijo hudo v
srcu, vsak dan se shajajo, da
snujejo vojsko. 3  Brusijo jezik
svoj, da je  podoben kačjemu,
strup gadji je pod njih ustnami.
(Sela.) 4  Obvaruj me, Gospod,
rok krivičnika, moža silovitega
me brani, ki mislijo izpodbiti
mi noge. 5  Skrivaj so mi nasta¬
vili prevzetniki zanko in vrvi,
razgrnili so mi mrežo poleg pota,
zadrge mi  napravili. (Sela.)

6  Rekel sem Gospodu: Bog
mogočni moj si ti; čuj, Gospod,
prošenj mojih glas! 7  Jehova,
Gospod, je moč zveličanja moje¬
ga; glavo mojo si pokril ob dne¬
vi boja. 8  Ne dopusti, Gospod,
da se brezbožniku izpolnijo že¬
lje, hude naklepe njegove ne
pospešuj, povzdigovali bi se!
(Sela.) 9  Glave njih, ki me
obdajajo — ustnic njih nadloga
naj jih pokrije! 19  Žerjavica
pridi nadnje, v ogenj naj jih
vržejo, v jame, odkoder več ne
vstanejo. 11  Mož zbadljivega
jezika se ne utrdi na zemlji;
mož silovitosti — hudo ga bode
gonilo do pogube.

12  Vem, da se bo Gospod
potegnil za pravdo siromaku, za

94

Psalm 140. 141. 142. 143.

pravico potrebnim. 13  Da, pra¬
vični bodo hvalili ime tvoje,
pošteni bivali pred tvojim ob¬
ličjem.

Psalm Davidov.

1  O Gospod,  kličem te, hiti k
meni, čuj glas moj, ko te kličem!

2  Molitev moja pridi kakor ka¬
dilo pred tebe, povzdigovanje
mojih rok kakor daritev večerna.

3  Postavi, Gospod, stražo ustom
mojim, čuvaj vrata ustnic mojih.

4  Ne daj, da se mi nagne srce
k hudobni reči, da bi brezbožno
izvrševal hudobije z možmi, ki
delajo krivico; tudi naj ne oku¬
sim njih slaščic! 5  Udari naj
me pravični, ljubezen je to,  in
posvari naj me, je kakor  mazilo
glavi: ne brani se glava moja;
zakaj tudi pri njih krivičnosti
vztrajam v molitvi. 6  Ko popa¬
dajo raz skale njih sodniki, bo¬
do poslušali besede moje, ker
so prijetne. 7  Kakor bi kdo raz¬
sekal in razklal zemljo, so raz¬
tresene kosti naše do žrela
groba.

8  Toda k tebi, Jehova, Go¬
spod, se ozirajo  oči moje, v tebi
iščem zavetja, ne zapusti duše
moje . 9  Obvaruj me zadrge, ka¬
tero so mi razpeli, in zank ti¬
stih, ki delajo krivico. 10  Za-
pleto naj se v mreže svoje brez¬
božni, a jaz grem varno mimo.

Pouk Davidov, ko je bil v
votlini. Molitev.

1  Z glasom svojim kličem h
Gospodu, z glasom svojim pro¬
sim pred Gospodom, 2  pred njim
izlivam skrbi svoje, stisko svojo
oznanjam pred njim. 3  Ko je
omagoval moj duh v meni, ta¬
krat si ti poznal stezo mojo.
Na poti, po kateri sem hodil,
so mi skrivaj nastavili zanko.
4  Ozri se na desno in poglej: ni
ga, ki bi me poznal; izginilo mi
je vsako zavetje, ni ga, ki bi
skrbel za življenje moje.

5  K tebi kličem, Gospod, go¬
voreč: Ti si zavetje moje, delež
moj v deželi živečih. 6  Poslušaj
vpitje moje, ker ponižan sem
silno, otmi me preganjalcev mo¬
jih, ker močnejši so od mene.
7  Izpelji iz zapora dušo mojo,
da hvalim ime tvoje; tedaj  me
bodo obdali pravični, ko mi iz¬
kažeš dobroto.

Psalm Davidov.

1  O Gospod, sliši molitev
mojo, ušesa nagni k prošnjam
mojim; v zvestobi svoji mi
odgovori in  v pravičnosti svoji.
2  In ne hodi v sodbo s hlapcem
svojim, ker pravičen ni pred
tabo nihče, kdor živi. 3  Kajti
sovražnik preganja dušo mojo,
tlači na tla življenje moje, dela,
da sedim v teminah kakor tisti,
ld so mrtvi za vselej. 4  In duh

Psalm 143. 144.

95

moj v meni omaguje, srce mi
je otrpnilo v notranjščini moji.

5  Spominjam se dni nekdanjih,
premišljujem vse delo tvoje, de¬
janje tvojih rok preudarjam.

6  Roke svoje razprostiram pro¬
ti tebi, duša moja kakor zem¬
lja razsušena hrepeni  po tebi.
(Sela.)

7  Hiti odgovorit mi, Gospod,
duh moj hira; ne skrivaj mi Ob¬
ličja svojega, da ne postanem
podoben njim, ki gredo v grob.
8  Daj, da slišim zgodaj milost
tvojo, ker nate stavim upanje;
naznani mi pot, po kateri naj
hodim, ker k tebi povzdigujem
dušo svojo. 9  Otmi me sovraž¬
nikov mojih, Gospod! pri tebi
sem skrit. 10  Uči me delati vo¬
ljo tvojo, ker ti si moj Bog, z do¬
brim Duhom svojim me sprem¬
ljaj po ravni zemlji . 11  Zavoljo
imena svojega, Gospod, me oži¬
vi, v pravičnosti svoji izpelji iz
stiske dušo mojo. 12  In zavoljo
milosti svoje iztrebi sovražnike
moje, pokončaj vse, ki stiskajo
dušo mojo, ker jaz sem hlapec
tvoj.

1  Hvaljen bodi Gospod, ska¬
la moja, ki vadi roke moje za
boj m  prste moje za vojsko:
2  milost moja in grad moj, vi¬
soka trdnjava moja in rešitelj
moj, ščit moj in zavetje,  kamor

pribegam, ki mi podložno dela
ljudstvo moje! 3  Gospod, kaj
je človek, da ga spoznaš, sin
smrtnikov, da se zmeniš zanj?
4  Človek je podoben dihu, dne¬
vi njegovi so kakor mimogre-
dočega senca. 5  Gospod, nagni
nebesa svoja ter stopi doli, do¬
takni se gora, in se bodo kadile.

6  Strelo zaženi in razkropi jih,
izstreli pšice svoje in zbegaj jih.

7  Iztegni roko svojo z višave,
reši me in otmi me iz mnogih
voda iz roke tujcev. 8  Njih usta
govore ničevost in njih desnica
je lažnivosti desnica.

9  Bog, novo pesem ti bodem
pel, na deseterostrunje ti psal¬
me prepeval , 10  tebi,  ki daješ re¬
šitev kraljem, otimlješ Davida,
hlapca svojega, hudobnega me¬
ča. 11  Reši me in otmi me iz
roke tujcev, katerih usta govore
ničevost, in njih desnica je laž¬
nivosti desnica.

12  Da bodo sinovi naši ka¬
kor rastline dobro zrejene v
nežni dobi svoji in hčere naše
kakor vogelni stebri, obdelani
po zidavi svetišča; 13  žitnice
naše naj bodo polne in dajo
mnogoteren živež, naše ovce naj
tisočero rodevajo, desettisoč-
krat naj bodo pomnožene na
pašnikih naših , 14  in goved na¬
ša breja; nič napada, nič pre¬
daje, nič jadikovanja naj ne
bode v ulicah naših! 15  Blagor

96

Psalm 144. 145. 146.

ljudstvu, ki se mu tako godi,
blagor ljudstvu, čigar Bog je
Gospod!

Hvalnica Davidova.

1  Poviševati te hočem, Bog
moj in  Kralj, in slaviti ime tvo¬
je vedno in vekomaj. 2  Vsak
dan te bodem slavil in hvalil
ime tvoje vedno in vekomaj.
3  Velik je Gospod in hvale vre¬
den jako, da, velikosti njegove
ni preiskati. 4  Rod naj rodu
slavi dela tvoja in oznanjajo
naj junaške čine tvoje. 5  Lepoto
in slavo tvojega veličastva in
čudovite stvari tvoje hodem pre¬
mišljeval. 6  In moč strašnih del
tvojih naj slave; in velika dela
tvoja bodem pripovedoval.^'Spo¬
min obile dobrote tvoje naj vrč
iz njih in o pravičnosti tvoji
naj glasno pojo.

8  Milosten in usmiljen je
Gospod, počasen v jezi in velik
v milosti ; 9  dobrotljiv je Gospod
vsem in usmiljenje njegovo gre
čez vsa dela njegova . 10  Hvalijo
te naj, Gospod, vsa dela tvoja,
in slave te naj tisti, ki jim iz¬
kazuješ milost . 11  Slavo kralje¬
stva tvojega naj razglašajo in
govore o mogočnosti tvoji , 12  da
oznanijo sinom človeškim slavne
čine njegove in slavo in lepoto
njegovega kraljestva . 13  Kralje¬
stvo tvoje je vseh vekov kralje¬

stvo in gospostvo tvoje od roda
do roda.

14  Gospod podpira vse pa¬
dajoče in kvišku pomaga vsem
omahujočim. 15  Vseh oči gle¬
dajo v te, in ti jim daješ njih
jed o pravem času ; 16  roko svo¬
jo odpiraš in sitiš, karkoli živi,
po volji . 17  Pravičen je Gospod
na vseh potih svojih in milostiv
v vseh svojih delih . 18  Blizu je
Gospod vsem, ki ga kličejo,
vsem, ki ga kličejo v resnici.
19  Voljo izpolnjuje boječim se
njega, vpitje njih sliši in jili re¬
šuje. 20  Gospod hrani vse, ka¬
teri ga ljubijo, vse brezbožnike
pa pogublja. 21  Hvalo Gospo¬
dovo naj torej govore usta mo¬
ja in vse meso naj slavi sveto
ime njegovo vedno in vekomaj!

lil bodem Gospoda v življenju
svojem, psalme prepeval Bogu
svojemu, dokler bodem živ. 3  Ne
zanašajte se na poglavarje, na
sina človeškega, pri katerem ni
rešitve. 4  Duh njegov izide, pa
se povrne v prah svoj, isti dan
minejo vse  misli njegove.

5  Blagor mu, komur je po¬
močnik Bog mogočni Jakobov,
čigar nada je v Gospodu, Bogu
njegovem, 6  ki je ustvaril ne¬
besa in zemljo, morje in kar¬
koli je v njih; ki hrani resnico
vekomaj, 7  ki pridobiva pravico

Psalm 146. 147. 148.

97

zatiranim, hrane daje lačnim.
Gospod oprošča jetnike, 8  Go¬
spod odpira oči  slepim, Gospod
vzdiguje potrte, Gospod ljubi
pravične, 9  Gospod brani tujce,
siroto in vdovo podpira, pot brez¬
božnih pa podira . 10  Vladal bo¬
de Gospod vekomaj, Bog tvoj,
o Sion, od roda do roda. Aleluja!
1  Hvalite Gospoda ! Za¬
kaj dobro je pevati psal¬
me Bogu našemu, ker prijetno
je to  in spodobno je hvaljenje.
2  Stavitelj Jeruzalema je Go¬
spod, on zbira razkropljence
Izraelove. 3  On ozdravlja po¬
trte v srcu in obvezuje njih
rane, 4  prešteva zvezd število,
kliče jih, kolikor jih je, po ime¬
nih. 5  Velik je Gospod naš in
mnoga moč njegova, modrost
njegova je brezmerna. 6  Krotke
podpira Gospod, brezbožnikepa
potiska prav do tal.

7  Pojte hvalne pesmi Gospo¬
du, s strunami prepevajte psal¬
me Bogu našemu! 8 Ki zagrinja
z gostimi oblaki nebo, ki pri¬
pravlja dež zemlji, ki daje, da
seno rodevajo gore . 9  Živini daje
njen živež in mladim krokar¬
jem, ki čivkajo. 10  Moči konje¬
ve se ne veseli, stegna vojščaka
mu niso po volji. 11  Po volji so
Gospodu boječi se njega, ki ima¬
jo nado v milosti njegovi.

12  S hvalo slavi, Jeruzalem,
Gospoda, hvali Boga svojega,

o Sion! 13  Zakaj utrdil je za¬
pahe tvojih vrat, sinove tvoje
je blagoslovil sredi tebe . 14  On,
ki daje mir pokrajinam tvojim,
z mezgo pšenice te siti; 15  ki
pošilja povelje svoje na zemljo,
urno teče beseda njegova ; 16  ki
daje sneg kakor volno, slano
razsiplje kakor pepel, 17  led
svoj meče doli kakor koščke,
mraz njegov kdo prebije ? 18  Be¬
sedo svojo pošlje, in vseraztaja,
kakor hitro pihne veter njegov,
že teko vode. 19  Besedo svojo
je naznanil Jakobu, postave svo¬
je in pravice Izraelu. 20  Ni sto¬
ril tako nobenemu narodu, zato
sodeb njegovih niso spoznali.
Aleluja!

1  Aleluja! Hvalite Go¬
spoda, vsi  iz nebes, hva¬
lite ga na višavah! 2  Hvalite
ga, vsi angeli njegovi, hvalite
ga, vse vojske njegove! 3  Hva¬
lite ga, solnce in mesec, hvalite
ga, vse svetle zvezde! 4 Hvalite
ga, nebes nebesa, in vode, ka¬
tere so nad nebom — 5  hvalijo
naj ime Gospodovo! kajti on je
rekel, in so bili ustvarjeni, 6  in
utrdil jih je za vselej in na ve¬
ke, dal je zapoved, katere naj
nihče ne prestopi.

7  Hvalite Gospoda, vsi  iz
zemlje, zmaji in brezna vsa,
8  ogenj in toča, sneg in sopara,
veter viharni, ki izpolnjuje be¬
sedo njegovo, 9  ve gore in vsi

98

Psalm 148. 149. 150.

hribi, drevesa sadonosna in vse
cedre, 10  ti zverina in vsa ži¬
vina, laznina in ptiči krilati;

11  kralji zemeljski in narodi vsi,
knezi in vsi zemlje sodniki,

12  mladeniči in tudi device,
starci z dečki vred — 13  hva¬
lijo naj ime Gospodovo! kajti
vzvišeno je ime njegovo, On sam,
slava njegova sesa  čez zemljo
in nebo. 14  In povišal je rog
svojemu ljudstvu, hvalo vseh
svetih svojih, sinom Izraelo¬
vim, ljudstvu, ki mu je blizu.
Aleluja!

1  Aleluja! Pojte Gospo¬
du pesem novo in hva¬
lo njegovo v zboru svetih nje¬
govih! 2  Veseli se Izrael v njem,
ki ga je ustvaril, sinovi Sionski
naj se radujejo v Kralju svojem.
3  Hvalijo naj ime njegovo s ple¬
som, z bobnom in strunami naj
mu psalme prepevajo. 4  Kajti
veseli se Gospod ljudstva svo¬
jega, krotke diči z zveličanjem.
5  Kadujejo se naj v slavi sveti

njegovi,  pojo naj od veselja na
ležiščih svojih. 6  Hvala povi¬
šujoča Boga mogočnega naj jim
polni  grlo in meč dvorezni
naj imajo v roki svoji, 7  da iz-
vrše maščevanje nad narodi in
pokore ljudstva, 8  da zvežejo
z verigami njih kralje in njih
plemenitnike z vezmi železnimi:
9  da nad njimi iz vrše sodbo, ki
je pisana. Čast je to  vsem sve¬
tim njegovim. Aleluja!

1  Aleluja! Hvalite Boga
mogočnega v svetišču
nj ego vem, hvalite ga v veličastva
njegovega gradu! 2  Hvalite ga
zaradi junaških činov njegovih,
hvalite ga po velikem veličastvu
njegovem ! 3  Hvalite ga s trombe
glasom, hvalite ga z brenkljami
in citrami! 4  Hvalite ga z bo¬
bni in s plesom, hvalite ga s
strunami in piščalmi! 5  Hvalite
ga z miloglasnimi cimbali, hva¬
lite ga z gromkimi cimbali!

6  Vsaka duša hvali naj Go¬
spoda! Aleluja!

Popravek:

Evangelij sv. Janeza, pogl. 1., vrsta 15. (na strani 126.) bi
moralo stati: je bil tu  pred menoj — namesto: me jo predšel.
Enako tudi v vrsti 30. (str. 127.).

NARODNA IN IJNIUERZITETNA
KNJI2NICA

000000485GS

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJIŽNICA

UM00004y5ba