PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102
Uradno glasilo slovenskih občin
Št. 9	Maribor, petek 28.2.2020
OBČINA BELTINCI
113. Odlok o ustanovitvi Javnega Zavoda za turizem, kulturo in šport BeltincI
Na podlagi drugega odstavka 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18), 3. člena Zakona o zavodih /ZZ/ (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 - ZPZDC, 127/06 - ZJZP) in 19. člena Statuta Občine Beltinci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/19) je Občinski svet Občine Beltinci na svoji 11. redni seji dne 19.02.2020 sprejel
ODLOK
O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA ZA TURIZEM, KULTURO IN ŠPORT BELTINCI
1. Splošne določbe
1. člen (vsebina odloka)
(1)	S tem odlokom Občina Beltinci, Mladinska ulica 2, 9231 Beltinci (v nadaljevanju: ustanoviteljica) ustanovi Javni Zavod za turizem, kulturo in šport Beltinci (v nadaljevanju: zavod) za spodbujanje razvoja turizma in športa v občini in izvajanje javne službe na področju uresničevanja javnega interesa za kulturo.
(2)	S tem odlokom se ureja:
•	ime in sedež ustanoviteljice;
•	ime in sedež zavoda;
•	dejavnosti zavoda;
•	organizacija zavoda;
•	določbe o organih zavoda;
•	sredstva za delo zavoda;
•	način razpolaganja s presežki prihodkov nad odhodki in način kritja primanjkljaja sredstev za delo zavoda;
•	pravice, obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu;
•	določbe o odgovornosti ustanoviteljice za obveznosti zavoda,
ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XVI
•	medsebojne pravice in obveznosti med zavodom in ustanoviteljico,
•	druge določbe v skladu z zakonom.
2.	člen
(ime, sedež in pravni status zavoda)
(1)	Ime zavoda je Javni zavod za turizem, kulturo in šport Beltinci.
(2)	Sedež zavoda je v Beltincih.
(3)	Sestavni del imena zavoda je lahko tudi znak ali grafična oblika imena, ki se določi s statutom zavoda.
(4)	Zavod je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki so določene z zakonom in tem odlokom in odgovarja za obveznosti s sredstvi, s katerimi lahko razpolaga.
3.	člen (žig zavoda)
Zavod ima žig, na katerem je zapisano ime zavoda. Oblika in uporaba žiga se določi s statutom zavoda.
2. Dejavnost zavoda
4.	člen (dejavnost zavoda)
(1)	Temeljna dejavnost zavoda je zagotavljanje javnih kulturnih dobrin v javnem interesu ter spodbujanje razvoja turizma in športa v občini, ki se izvaja kot javna služba.
(2)	Dejavnost zavoda je v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08) razvrščena v:
G47.610 Trgovina na drobno v specializiranih
prodajalnah s knjigami G47.621 Trgovina na drobno v specializiranih
prodajalnah s časopisi in revijami G47.630 Trgovina na drobno v specializiranih
prodajalnah z glasbenimi in video zapisi G47.650 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z igračami in rekviziti za igre in zabavo G47.782 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z umetniškimi izdelki
Izdajatelj:
Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30,2000 Maribor
T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-locaHs.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 246
G47.789 Druga trgovina na drobno v drugih
specializiranih prodajalnah G47.810 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z
živili, pijačami in tobačnimi izdelki G47.820 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah s
tekstilijami in obutvijo G47.890 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z
drugim blagom G47.910 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu G47.990 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln,
stojnic in tržnic I56.102 Okrepčevalnice in podobni obrati I56.104 Začasni gostinski obrati I56.290 Druga oskrba z jedmi I56.300 Strežba pijač J58.110 Izdajanje knjig J58.130 Izdajanje časopisov J58.140 Izdajanje revij in druge periodike J58.190 Drugo založništvo
J59.110 Produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj
J59.120 Post produkcijske dejavnosti pri izdelavi filmov,
video filmov, televizijskih oddaj J59.130 Distribucija filmov, video filmov, televizijskih oddaj
J59.140 Kinematografska dejavnost J59.200 Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij
M72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na
področju družboslovja in humanistike M74.200 Fotografska dejavnost N82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj P85.590 Druge nerazvrščeno izobraževanje,
izpopolnjevanje in usposabljanje P85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje R90.010 Umetniško uprizarjanje R90.020 Spremljajoče dejavnosti za umetniško
uprizarjanje R90.030 Umetniško ustvarjanje R90.040 Obratovanje objektov za kulturne prireditve R91.011 Dejavnost knjižnic R91.012 Dejavnost arhivov R91.020 Dejavnost muzejev R91.030 Varstvo kulturne dediščine R91.040 Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo
naravnih vrednot R93.110 Obratovanje športnih objektov R93.120 Dejavnost športnih klubov R93.130 Obratovanje fitnes objektov R93.190 Druge športne dejavnosti (3) Zavod lahko spremeni ali razširi dejavnost le s soglasjem ustanoviteljice.
3.	Organizacija zavoda
5.	člen
(organizacijske enote zavoda)
(1)	Zavod lahko organizira notranje organizacijske enote za opravljanje svoje dejavnosti na določenem območju.
(2)	Področje dejavnosti in notranjo organizacijo notranje organizacijske enote in njihova pooblastila v pravnem prometu določa statut zavoda.
(3)	Notranja organizacijska enota ima svojega vodjo, ki ga imenuje direktor zavoda v skladu s statutom.
4.	Organi zavoda
6.	člen (organi zavoda)
Organi zavoda so: 1. Svet zavoda in
2. Direktorica oziroma direktor zavoda (v nadaljnjem besedilu: direktor zavoda)
4.1 Svet zavoda
7. člen (svet zavoda)
(1)	Svet zavoda je organ upravljanja zavoda.
(2)	Svet zavoda ima enajst (11) članic oziroma članov (v nadaljnjem besedilu: član) in je sestavljen iz predstavnikov:
•	ustanoviteljice: šest (6) članov;
•	delavcev zavoda: dva (2) člana;
•	uporabnikov: trije (3) člani.
(3)	Predstavnike ustanoviteljice imenuje ustanoviteljica v skladu s svojim statutom.
(4)	Predstavnike delavcev izvolijo delavci neposredno s tajnim glasovanjem.
(5)	Predstavnike uporabnikov imenujejo društva in skupine s področja turizma, kulture in športa, ki so registrirani na območju Občine Beltinci za izvajanje dejavnosti, ki jih izvaja Javni zavod za turizem, kulturo in šport Beltinci, in sicer enega člana iz vrst uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti, z večino glasov prisotnih članov, izvolijo zakoniti zastopniki turističnih društev s sedežem v Občini Beltinci, enega člana iz vrst uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti, z večino glasov prisotnih članov, izvolijo zakoniti zastopniki kulturnih društev s sedežem v Občini Beltinci, enega člana iz vrst uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti pa z večino glasov prisotnih članov, izvolijo zakoniti zastopniki športnih društev s sedežem v Občini Beltinci. Sam postopek imenovanja se podrobneje uredi s statutom.
(6)	Mandat članov sveta traja štiri (4) leta in so po preteku te dobe lahko ponovno izvoljeni oziroma imenovani.
(7)	Svet zavoda sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Svet zavoda lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov sveta zavoda. Organizacijo in način dela sveta zavoda ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov sveta zavoda določi svet zavoda s poslovnikom.
(8)	Predsednik sveta zavoda in njegov namestnik se izvolita izmed članov sveta zavoda.
(9)	Svet zavoda ima pristojnosti, določene z zakonom, tem odlokom in statutom zavoda, in sicer:
•	sprejema statut zavoda v soglasju z ustanoviteljico;
•	sprejema splošne akte zavoda, ki jih je dolžan sprejeti na podlagi zakonov in drugih predpisov,
•	sprejema program dela in razvoja zavoda ter spremlja njihovo izvrševanje,
•	sprejema finančni načrt in letno poročilo zavoda v soglasju z ustanoviteljico,
•	razpisuje in potrjuje popise sredstev,
•	ustanoviteljici predlaga spremembo ali razširitev dejavnosti,
•	ustanoviteljici in direktorju zavoda daje predloge in mnenja o posameznih vprašanjih glede poslovanja zavoda,
•	odloča o nakupu nepremičnin in predlaga prodajo nepremičnin ustanoviteljici,
•	odloča o ustanovitvi oziroma ukinitvi organizacijskih enot,
•	s predhodnim soglasjem ustanoviteljice imenuje in razrešuje direktorja zavoda,
•	obravnava ugotovitve nadzornih organov,
•	obvešča predlagatelje o izteku ali predčasnem prenehanju mandata člana sveta zavoda,
•	zagotavlja varstvo pravic delavcev.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 247
(10) Svet zavoda opravlja tudi naslednje naloge:
•	nadzira zakonitost dela in poslovanja javnega zavoda,
•	spremlja, analizira in ocenjuje delovanje javnega zavoda,
•	predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanovitelja,
•	ocenjuje delo direktorja,
•	daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela, finančnem načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav in k zavodski kolektivni pogodbi, ter nadzira njihovo izvajanje,
•	daje soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin,
•	sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem,
•	odloča o pritožbah delavcev, ki se nanašajo na pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz delovnega razmerja,
•	opravlja druge naloge v skladu z aktom o ustanovitvi javnega zavoda.
4.2 Direktor zavoda
8.	člen (direktor zavoda)
(1)	Direktor organizira in vodi delo ter poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod v okviru pooblastil z omejitvijo, da je pri svojih odločitvah v zvezi z nepremičnim premoženjem in spremembo dejavnosti zavoda vezan na soglasje ustanoviteljev.
(2)	Direktor zavoda je odgovoren za zakonito in strokovno poslovanje in delovanje zavoda.
(3)	Direktorja imenuje in razrešuje svet zavoda s predhodnim soglasjem ustanoviteljice v skladu s predpisi na podlagi javnega razpisa.
(4)	Za direktorja zavoda je lahko imenovana oseba, ki pozna področje dela javnega zavoda in ima vodstvene sposobnosti.
(5)	Mandat direktorja traja štiri (4) leta in je po preteku te dobe lahko ponovno imenovan.
5.	Sredstva za delo zavoda
9.	člen (premoženje zavoda)
(1)	Premoženje, s katerim upravlja zavod, je last ustanoviteljice.
(2)	Za upravljanje s premoženjem je zavod odgovoren ustanoviteljici.
(3)	Zavod samostojno upravlja s premoženjem, ki mu je dano v upravljanje, uporablja pa ga na način, kot to določa zakon in ta odlok.
(4)	Pri odtujevanju nepremičnega premoženja, ki je v lasti zavoda in ga uporablja za opravljanje dejavnosti zavoda, mora zavod pridobiti soglasje ustanoviteljice.
(5)	Zavod je dolžan uporabljati in upravljati premoženje s skrbnostjo dobrega gospodarja.
10.	člen (sredstva za delo zavoda)
Sredstva za delo pridobiva zavod skladno z zakoni in drugimi predpisi:
•	iz sredstev ustanoviteljice,
•	s plačili za storitve,
•	s prodajo blaga in storitev na trgu,
•	iz drugih virov.
6.	Način razpolaganja s presežkom dohodkov nad odhodki in način kritja primanjkljaja sredstev za delo zavoda
11.	člen (presežek prihodkov)
(1)	Presežek prihodkov nad odhodki se ugotavlja skladno s predpisi.
(2)	Zavod sme uporabiti presežek prihodkov nad odhodki le za opravljanje in razvoj dejavnosti.
12.	člen
(primanjkljaj sredstev za delo)
O načinu in višini pokrivanja primanjkljaja sredstev za delo, ki ga ni mogoče pokriti iz drugih razpoložljivih sredstev zavoda, odloča ustanoviteljica na predlog sveta zavoda.
7.	Pravice, obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu in odgovornosti ustanoviteljice za obveznosti zavoda
13.	člen
(nastopanje v pravnem prometu)
(1)	Zavod nastopa v pravnem prometu za izvajanje dejavnosti, za katere je ustanovljen in registriran, samostojno in brez omejitev.
(2)	Zavod odgovarja za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi razpolaga v skladu s predpisi.
8.	Druge medsebojne pravice in obveznosti med zavodom in ustanoviteljico
14.	člen
(medsebojne pravice in obveznosti)
(1)	Zavod:
1.	poroča ustanoviteljici vsaj enkrat letno o svojem poslovanju in izvrševanju letnega programa;
2.	pripravlja in oblikuje razvojne načrte;
3.	zagotavlja ustanoviteljici potrebne podatke v skladu z zakonom;
4.	predloži ustanoviteljici letno poročilo in poročilo o realizaciji letnega načrta.
(2)	Ustanoviteljica:
1.	vključuje javni zavod v oblikovanje politike razvoja dejavnosti javne službe;
2.	usklajuje programe izvajanja dejavnosti javne službe;
3.	v primerih, ko ugotovi, da je ogroženo nemoteno izvajanje dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen, ima ustanoviteljica pravico sklicati sejo sveta zavoda in predlagati ukrepe skladno z zakonskimi in drugimi predpisi.
9.	Odgovornost ustanoviteljice za obveznosti zavoda
15.	člen
(odgovornost za obveznosti zavoda)
(1)	Za obveznosti zavoda subsidiarno odgovarja ustanoviteljica do višine sredstev, ki se v tekočem letu zagotavljajo iz proračuna ustanoviteljice za delovanje zavoda.
(2)	Ustanoviteljica ne odgovarja za obveznosti zavoda iz naslova drugih dejavnosti, ki jih zavod opravlja za druge naročnike.
10.	Splošni akti zavoda
16.	člen (statut zavoda)
(1) Zavod ima statut, s katerim uredi organizacijo zavoda, določi pristojnosti, pooblastila in odgovornosti zavoda, način dela in odločanja ter druga vprašanja, pomembna
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 248
za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda v skladu z zakoni in tem odlokom.
(2) Statut zavoda sprejme svet zavoda s soglasjem ustanoviteljice.
17.	člen (drugi splošni akti)
(1)	V skladu s statutom lahko zavod pripravi in sprejme tudi druge splošne akte, s katerimi se uredijo druga vprašanja, pomembna za delo in poslovanje zavoda.
(2)	Splošne akte zavoda sprejme svet zavoda ali direktor zavoda. Razmejitev pristojnosti pri sprejemanju splošnih aktov zavoda se določi v statutu zavoda.
11.	Statusne spremembe
18.	člen (statusne spremembe)
Zavod se lahko pripoji drugemu zavodu, spoji z drugim zavodom, se razdeli na dvoje ali več zavodov, ali organizira kot podjetje. O tem odloča ustanoviteljica.
12.	Prehodne in končne določbe
19.	člen (prenehanje mandata)
(1)	Člani upravnega odbora zavoda opravljajo funkcijo do imenovanja novih članov sveta zavoda, ki se jih imenuje v roku šestih (6) mesecev po uveljavitvi tega odloka.
(2)	Funkcijo direktorja opravlja dosedanji direktor zavoda, imenovan s strani Občinskega sveta Občine Beltinci, do konca mandata.
20.	člen (prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za turizem in kulturo Beltinci (Uradni list RS, št. 37/16).
21.	člen
(objava in začetek veljavnosti)
Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti (15) dan po objavi.
Številka: 032-01/2020-11- 104/VII Datum:19.02.2020
Občina Beltinci Marko Virag, župan
114. Pravilnik o obremenjevanju zemljišč v lasti Občine Beltinci s stvarnimi pravicami
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi ZLS-UPB2 (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 -ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1, Uradni list RS, št. 11/18, 79/18), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 31/18), Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, Uradni list RS, št. 59/96, 31/98 - odl. US, 1/99 - ZNIDC, 54/00 - ZKme, 68/00 -odl. US, 27/02 - odl. US, 58/02 - ZMR-1, 67/02, 110/02 -ZGO-1, 110/02 - ZUreP-1, 36/03, 43/11, 58/12, 27/16, 27/17 - ZKme-1D, 79/17) ter 19. člena Statuta Občine Beltinci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/19), je
Občinski svet Občine Beltinci na 11. seji dne 19.02.2020 sprejel
PRAVILNIK
O OBREMENJEVANJU ZEMLJIŠČ V LASTI OBČINE BELTINCI S STVARNIMI PRAVICAMI
I.	Splošne določbe
1.	člen (predmet pravilnika)
(1)	S tem pravilnikom se določajo način, pogoji in merila za obremenjevanje zemljišč v lasti Občine Beltinci (v nadaljnjem besedilu; občina) s stvarnimi pravicami, in sicer s služnostnimi pravicami ter stavbnimi pravicami.
(2)	Zemljišča v lasti Občine Beltinci se obremenjujejo s stvarnimi pravicami v skladu z vsakokrat veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi določbami o razpolaganju s stvarnim premoženjem.
II.	Služnostna pravica
2.	člen
(določitev služnostne pravice)
(1)	Služnostno pravico se lahko ustanovi za položitev oziroma napeljavo komunalnega, komunikacijskega in podobnega voda oziroma priključka v, na ali nad služečo nepremičnino ali za dostop in vožnjo do služeče nepremičnine (predmet služnosti).
(2)	S služnostno pravico se sme obremeniti tudi nepremičnine s statusom grajenega javnega dobra.
(3)	Služnostno pravico je treba določiti racionalno in gospodarno, tako da le-ta služečo nepremičnino čim manj obremenjuje.
(4)	V služnostni pogodbi je treba vsebino in potek služnostne pravice natančno določiti in jo praviloma prikazati tudi k pogodbi priloženi skici.
3.	člen
(postopek za podelitev služnostne pravice)
(1)	Pogodba o ustanovitvi služnosti se sklene po metodi neposredne pogodbe, pri čemer obveznost objave namere ni potrebna.
(2)	Postopek za podelitev služnostne pravice se začne na podlagi vloge zainteresiranega investitorja. Iz vloge mora biti razvidno, kakšna naj bi bila vsebina služnostne pravice ter opisano, kje in po kateri parceli naj bi služnost potekala ter globino, širino in dolžino posega.
(3)	Investitor mora k vlogi za ustanovitev služnostne pravice priložiti:
•	projektno dokumentacijo z vrisom poteka trase služnostne pravice,
•	katastrske in zemljiškoknjižne listine, če dejansko stanje ni razvidno iz uradnih evidenc in
•	skico, iz katere so razvidne podrobnosti glede dostopa do nepremičnine oz. vožnje po njej.
(4)	Podatki o površini, obremenjeni s služnostno pravico, se povzamejo iz projektne in druge dokumentacije o nameravani služnosti.
(5)	Širina trase (varovalni pas) za zemeljski infrastrukturni vod ne more biti manjša od 0,5 m, za zračni vod pa ne manj od 1 m, oboje računano od zunanjega roba instalacije na vsako stran.
4.	člen
(plačilo služnostne pravice)
(1)	Služnostna pravica je odplačna, razen če je s tem pravilnikom ali drugim predpisom drugače določeno.
(2)	Zavezanec za plačilo nadomestila je investitor ali služnostni upravičenec.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 249
(3) Stroški postopka podelitve služnostne pravice bremenijo zavezanca za nadomestilo.
5.	člen
(način plačila služnostne pravice)
(1)	Nadomestilo za ustanovitev služnostne pravice se praviloma obračuna v enkratnem znesku. Nadomestilo je potrebno plačati v 30 dneh po sklenitvi pogodbe ali izdaji računa. Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis služnostne pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo občina izroči nasprotni pogodbeni stranki po prejemu celotnega nadomestila.
(2)	V primeru periodičnega odplačevanja nadomestila za služnost občina zemljiškoknjižno dovolilo izroči po plačilu prvega obroka nadomestila, ki znaša najmanj 20 odstotkov celotnega nadomestila. Pri časovno neomejenih pravicah se 20 odstotkov celotnega nadomestila obračuna po znesku za 30 let.
(3)	V primeru, da je investitor ali služnostni upravičenec plačal nadomestilo za ustanovitev služnostne pravice, pa se kasneje izkaže, da služnosti ne potrebuje in da na predmetu služnosti še ni izvedel nobenih aktivnosti, se mu po vložitvi vloge za vrnitev nadomestila in izbrisu služnostne pravice iz zemljiške knjige nadomestilo v nerevaloriziranem znesku vrne.
(4)	Po poteku obdobja podelitve služnostne pravice oz. v primeru, da je investitor oz. služnostni upravičenec na nepremičnini, ki je obremenjena s služnostno pravico že izvajal aktivnosti, pa želi predčasno prekini služnostno pravico, se nadomestilo ali sorazmerni del le-tega zavezancu ne vrne.
6.	člen
(višina nadomestila za služnost)
(1) Višina nadomestila za podeljeno služnost se določi glede na namensko rabo zemljišča, razvidno iz prostorskih aktov ter območje, v katerem se zemljišče nahaja ter je navedena v EUR/m2 brez DDV.
Namenska raba	I. območje (naselje Beltinci)	II. območje (naselja Bratonci, Gančani in Lipovci)	III. območje (naselja Dokležovje, Ižakovci Lipa in Melinci)
stavbna zemljišča	6,00 EUR/m2	4,5 EUR/m2	3,00 EUR/m2
kmetijska zemljišča	1,20 EUR/m2	1,20 EUR/m2	1,20 EUR/m2
gozdna zemljišča	0,20 EUR/m2	0,20 EUR/m2	0,20 EUR/m2
(2)	V kolikor bi višina nadomestila za služnost, določena po določilih prvega odstavka tega člena, v enem letu izkustveno presegla 10.000 eurov, se opravi cenitev višine nadomestila.
(3)	Ne glede na izračun višine nadomestila za služnost ta ne more znašati manj kot 20,00 EUR brez DDV.
7.	člen
(vzpostavitev v prejšnje stanje)
Ob prenehanju služnostne pravice ima občina pravico od investitorja ali od služnostnega upravičenca zahtevati, da le-ta na svoje stroške odstrani komunalni vod oziroma objekt ipd. v, na ali nad služečo nepremičnino ter da vzpostavi prejšnje stanje (sanacija zemljišča ipd.).
8.	člen (povzročitev škode)
(1) Če služnostni upravičenec kot investitor oziroma njegov izvajalec pri gradnji predmeta služnosti povzroči
občini ali tretji osebi kakršno koli škodo, jo je povzročitelj
dolžan povrniti dejanskemu oškodovancu.
(2) Višino škode v primeru spornosti ugotovi cenilec.
Investitor in izvajalec sta solidarno odgovorna za plačilo
nadomestila, stroškov cenitve ter morebitnih drugih
stroškov.
9.	člen
(preureditev predmeta služnosti)
Če postavitev predmeta služnosti moti občino pri izvedbi kakšnega njenega projekta, je investitor oziroma služnostni upravičenec na svoje stroške dolžan prestaviti oziroma preurediti predmet služnosti po navodilih občine, sicer lahko to na stroške investitorja oziroma služnostnega upravičenca naredi občina. Smiselno enako velja za primer, če je predmet služnosti zgolj uporaba nepremičnine.
10.	člen
(brezplačna služnostna pravica)
(1)	Ustanavljanje služnosti na nepremičnem premoženju Občine Beltinci je lahko brezplačno le v korist osebe javnega prava ali v korist izvajalca gospodarske javne službe, ki je v 100-odstotni neposredni lasti države ali samoupravne lokalne skupnosti in se ne ukvarja s tržno dejavnostjo, če je to v javnem interesu.
(2)	Javni interes se šteje za podan, če se pravice iz prejšnjega odstavka ustanovijo z namenom graditve ali vzdrževanja javnih objektov vzgoje in izobraževanja, športa, zdravstva, šolstva, socialnega varstva, znanosti, kulture, javne uprave, prometne, energetske, komunalne in vodne infrastrukture ali javnih objektov za potrebe obrambe države, državnih rezerv, varnosti državljanov in njihovega premoženja, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ali za izvedbo omilitvenih ali izravnalnih ukrepov po predpisih o ohranjanju narave.
(3)	Za ustanovitev služnosti poti preko nepremičnin v lasti Občine Beltinci oziroma nepremičnin v lasti krajevnih skupnosti Občine Beltinci, ki v naravi predstavljajo javno dostopne poti, ki pa še niso ustrezno kategorizirane kot občinske ceste (javne poti), služnostni upravičenci niso zavezani do plačila nadomestila.
III. Stavbna pravica
11.	člen (stavbna pravica)
(1)	Stavbna pravica se sme ustanoviti na tistih nepremičninah v lasti občine, ki jih le-ta trajno ne potrebuje za svoje potrebe in je ustavitev stavbne pravice bolj ekonomsko utemeljena od prodaje predmetne nepremičnine ali če je to v danih okoliščinah edini način gospodarne uporabe tega premoženja.
(2)	Stavbna pravica se lahko ustanovi, če je vrednost nadomestila, ki ga imetnik stavbne pravice plača za ustanovitev stavbne pravice, enaka ali večja vrednosti nadomestila, ki ga bo lastnik zemljišča plačal imetniku stavbne pravice po poteku časa, za katerega je stavbna pravica ustanovljena.
12.	člen
(pogoji za ustanovitev stavbne pravice)
(1)	Za postopek ustanovitve stavbne pravice se smiselno uporabljajo zakonske in podzakonske določbe o razpolaganju s stvarnim premoženjem.
(2)	Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice se sklene na podlagi metode javne dražbe, javnega zbiranja ponudb ali neposredne pogodbe.
(3)	Pred sklenitvijo pravnega posla o ustanovitvi stavbne pravice je občina dolžna pripraviti načrt ustanovitve stavbne pravice na nepremičnini v lasti občine.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 250
(4)	Stavbne pravice se ne sme ustanoviti na nepremičnini s statusom grajenega javnega dobra.
(5)	Stavbno pravico je treba določiti racionalno in gospodarno, tako da le-ta obremenjeno nepremičnino čim manj obremenjuje.
(6)	V pogodbi o stavbni pravici se vsebino stavbne pravice natančno določi in se jo praviloma prikaže tudi na k pogodbi priloženi skici.
(7)	V tem pravilniku je beseda imetnik stavbne pravice uporabljena za osebo, ki dejansko izvede s stavbno pravico povezano investicijo in za osebo, na katero morebiti le-ta prenese stavbno pravico.
13.	člen
(postopek za ustanovitev stavbne pravice)
(1)	Postopek za ustanovitev stavbne pravice se začne na podlagi vloge zainteresiranega investitorja. Iz vloge mora biti razvidno, kakšna naj bi bila vsebina stavbne pravice ter opisano, kje na predmetni parceli naj bi se predmet stavbne pravice (gradnja) nahajal in kolikšno površino (v m2) naj bi zasedal.
(2)	Investitor mora k vlogi za ustanovitev stavbne pravice priložiti:
•	projektno dokumentacijo z vrisom lokacije (situacije) stavbne pravice v naravi in
•	katastrske in zemljiškoknjižne listine s podatki za vsako posamezno nepremičnino, na kateri se ustanavlja stavbna pravica.
(3)	Podatki o površini, obremenjeni s stavbno pravico, se povzamejo iz projektne oziroma druge dokumentacije.
14.	člen (plačilo stavbne pravice)
(1)	Stavbna pravica je odplačna, razen če je s tem pravilnikom ali drugim predpisom drugače določeno.
(2)	Zavezanec za plačilo nadomestila za stavbno pravico je investitor oziroma vsakokratni imetnik stavbne pravice.
(3)	Nadomestilo se praviloma obračuna v enkratnem znesku, ki zapade v plačilo v 30 dneh po sklenitvi pogodbe ali izdaji računa ter pred izročitvijo vknjižbenega dovoljenja investitorju, lahko pa tudi v obliki periodičnega (mesečnega ali letnega) plačevanja. V primeru obročnega plačevanja mora zavezanec prvi del nadomestila plačati preden se mu izroči vknjižbeno dovoljenje. V primeru predčasnega prenehanja stavbne pravice se nadomestilo ali sorazmerni del le-tega investitorju ne vrne.
(4)	Stroški postopka ustanovitve stavbne pravice bremenijo investitorja.
15.	člen
(ugotavljanje vrednosti nadomestila za stavbno pravico)
V primeru odplačne stavbne pravice višino nadomestila za stavbno pravico ugotavlja pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin.
16.	člen
(ob prenehanju stavbne pravice)
(1)	Ob prenehanju stavbne pravice občina imetniku stavbne pravice plača nadomestilo v višini, ki je dogovorjena s pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice, če pa to ni dogovorjeno, pa plača eno polovico povečanja tržne vrednosti nepremičnine.
(2)	Če je vrednost iz prejšnjega odstavka negativna (vrednost odstranitve objekta, sanacije zemljišča ter drugi s tem povezani stroški so večji od takratne amortizirane vrednosti objekta), ima občina pravico od imetnika stavbne pravice zahtevati, da le-ta na svoje stroške odstrani gradnjo, ki je bila zgrajena v zvezi s stavbno
pravico ter da vzpostavi stanje, kot je bilo pred gradnjo (sanacija zemljišča).
(3) Če imetnik stavbne pravice v primernem roku ne naredi, kar je bilo skladno s prejšnjim odstavkom od njega zahtevano, sme občina to narediti sama na strošek imetnika stavbne pravice.
17.	člen
(povzročitev škode imetnika stavbne pravice)
(1)	Če imetnik stavbne pravice oziroma njegov izvajalec pri gradnji predmeta stavbne pravice povzroči občini ali tretji osebi kakršno koli škodo, jo je povzročitelj dolžan povrniti dejanskemu oškodovancu.
(2)	Višino škode v primeru spornosti ugotovi cenilec. Imetnik stavbne pravice in izvajalec sta solidarno odgovorna za plačilo nadomestila, stroškov cenitve ter morebitnih drugih stroškov.
18.	člen (brezplačna stavbna pravica)
(1)	Ustanavljanje stavbne pravice na nepremičnem premoženju Občine Beltinci je lahko brezplačno le v korist osebe javnega prava ali v korist izvajalca gospodarske javne službe, ki je v 100-odstotni neposredni lasti države ali samoupravne lokalne skupnosti in se ne ukvarja s tržno dejavnostjo, če je to v javnem interesu.
(2)	Javni interes se šteje za podan, če se pravice iz prejšnjega odstavka ustanovijo z namenom graditve ali vzdrževanja javnih objektov vzgoje in izobraževanja, športa, zdravstva, šolstva, socialnega varstva, znanosti, kulture, javne uprave, prometne, energetske, komunalne in vodne infrastrukture ali javnih objektov za potrebe obrambe države, državnih rezerv, varnosti državljanov in njihovega premoženja, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ali za izvedbo omilitvenih ali izravnalnih ukrepov po predpisih o ohranjanju narave.
(3)	V primeru podelitve brezplačne stavbne pravice je obvezna sestavina pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice določba, da se po prenehanju stavbne pravice nadomestilo imetniku stavbne pravice ne plača.
(4)	Nepremičnine, ki je predmet stavbne pravice, imetnik ne sme obremeniti z zastavno pravico.
19.	člen (prenos stavbne pravice)
(1)	Imetnik stavbne pravice lahko le-to prenese na tretjo osebo le ob predhodnem pisnem soglasju občine. Soglasje se lahko poda tudi že v pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice.
(2)	Če imetnik stavbne pravice prenese le-to na tretjo osebo brez predhodnega soglasja ali celo ob izrecnem nasprotovanju občine, sme občina odstopiti od pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice.
IV. Prehodne in končne določbe
20.	člen
Krajevne skupnosti v Občini Beltinci ter upravljavci zemljišč v lasti Občine Beltinci morajo pri obremenjevanju stvarnega premoženja upoštevati določila tega pravilnika.
21.	člen
(veljavnost sklenjenih pogodb)
Služnostne pogodbe in pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo tega pravilnika ostanejo v veljavi do izteka.
22.	člen (začetek veljavnosti)
Pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 251
glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01.04.2020 dalje.
Številka.: 032-01/2020-11- 106/VII Datum: 19.02.2020
Občina Beltinci Marko Virag, župan
OBČINA BRDA
115. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Kozara Nova Gorica
Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS -stari, št. 12/91, Uradni list RS/I, št. 17/91 - ZUDE, Uradni list RS, št. 55/92 - ZVDK, 13/93, 66/93, 66/93, 45/94 -odl. US, 8/96, 31/00 - ZP-L, 36/00 - ZPDZC, 127/06 -ZJZP) in 41. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list Rs, št. 16/07 -uradno prečiščeno besedilo, 118/06 - ZUOPP-A, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 2/15 - odl. US, 47/15, 46/16, 49/16 -popr., 25/17 - ZVaj) in 14. člena Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 41/17) so:
•	Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na podlagi 19. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 13/12, 18/17 in 18/19), na seji dne 6. februarja 2020;
•	Občinski svet Občine Brda na podlagi 18. člena Statuta Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/17, 16/18), na seji dne 4. februarja 2020;
•	Občinski svet Občine Kanal ob Soči na podlagi 16. člena Statuta Občine Kanal ob Soči (Uradni list RS, št. 04/08), na seji dne 30. januarja 2020;
•	Občinski svet Občine Miren-Kostanjevica na podlagi 7. člena Statuta Občine Miren-Kostanjevica (Uradni list RS, št. 2/2016-UPB, 62/2016), na seji dne 13. februarja 2020;
•	Občinski svet Občine Renče-Vogrsko na podlagi 18. člena Statuta Občine Renče-Vogrsko, (Uradni list RS, št. 22/12 - UPB, 88/15 in 14/18), na seji dne 25. februarja 2020;
•	Občinski svet Občine Šempeter-Vrtojba na podlagi 15. člena Statuta Občine Šempeter-Vrtojba (Uradni list. RS, št. 05/18), na seji dne 13. februarja 2020
sprejeli
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA OSNOVNA ŠOLA KOZARA NOVA GORICA
1.	člen
Besedilo 1. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Kozara Nova Gorica (Uradno glasilo, št. 11/97, Uradni list RS, št. 33/05, 124/08 in 53/10; v nadaljevanju: odlok) se spremeni tako, da se za besedo »izobraževanja« doda besedilo »in predšolske vzgoje«.
2.	člen
V 2. členu odloka se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »V sestavi šole delujejo enote, organizirane za izvajanje posameznih programov zavoda:
•	enota Osnovna šola, Kidričeva ulica 35, Nova Gorica, 5000 Nova Gorica in
•	enota Vrtec pri OŠ Kozara Nova Gorica, ki deluje v dislociranem oddelku na lokaciji: Centralni vrtec, Trubarjeva ulica 5, Nova Gorica, 5000 Nova Gorica.«.
3.	člen
V	3. členu odloka se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
» Enota Vrtec pri OŠ Kozara Nova Gorica v pravnem prometu nima pooblastil.«.
Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
4.	člen
Besedilo 5. člena odloka se spremeni tako, da se glasi:
»Zavod opravlja javno službo, ki obsega javno veljavne izobraževalne programe in programe za predšolske otroke s posebnimi potrebami, ki so bili sprejeti na način in po postopku, določenim z zakonom.
Glavna dejavnost zavoda kot javne službe, je po standardni klasifikaciji dejavnosti:
•	P/85.100 Predšolska vzgoja
•	P/85.200 Osnovnošolsko izobraževanje.
•	Poleg glavne dejavnosti izvaja zavod tudi druge dejavnosti, s katerimi dopolnjuje glavno dejavnost, ki so po standardni klasifikaciji razvrščeni v naslednje podrazrede:
•	G/47.890 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim blagom
•	G/47.990 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic
•	H/49.391 Medkrajevni in drug cestni potniški promet
•	I /56.290 Druga oskrba z jedmi
•	J/58.110 Izdajanje knjig
•	J/58.140 Izdajanje revij in druge periodike
•	J/58.190 Drugo založništvo
•	L /68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin.«.
5.	člen
V	6. členu odloka se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Vrtec izvaja vzgojno delo po veljavnih programih za predšolske otroke s posebnimi potrebami v skladu z zakonom in sklepi ustanoviteljev.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
6.	člen
Besedilo tretjega in četrtega odstavka 11. člena odloka se spremeni tako, da se glasi:
»Predstavnike delavcev zavoda volijo delavci na tajnih in neposrednih volitvah tako, da imajo po enega predstavnika:
•	strokovni delavci, ki izvajajo program v oddelkih prilagojenega programa za predšolske otroke,
•	strokovni delavci, ki poučujejo v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom (od 1. do 9. razreda),
•	strokovni delavci, ki poučujejo v posebnem programu vzgoje in izobraževanja,
•	strokovni delavci v mobilno specialno pedagoški službi in drugi strokovni delavci (učitelji v oddelkih podaljšanega bivanja, knjižničar, svetovalni delavec, logoped ...),
•	administrativno-računovodski in tehnični delavci.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 252
•	Predstavnike staršev izvoli svet staršev izmed svojih članov tako, da imajo po enega predstavnika starši, ki imajo otroke vključene v oddelke:
•	prilagojenega programa za predšolske otroke,
•	prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom (od 1. do 9. razreda),
•	posebnega programa vzgoje in izobraževanja.«.
•	Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:
»V svetu zavoda morajo biti enakomerno zastopani delavci in starši vseh organizacijskih enot.«.
Dosedanji peti, šesti in sedmi odstavek postanejo šesti, sedmi in osmi odstavek.
7.	člen
V	prvem odstavku 13. člena odloka se:
•	v sedmi alineji za besedo »šoli« doda besedilo »oz. vrtcu«,
•	v šestnajsti alineji za besedo »šole« doda besedilo »oz. enote vrtca«,
•	doda nova sedemnajsta alineja, ki se glasi:
»- daje soglasje k aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest za enoto vrtca.«.
Dosedanja sedemnajsta alineja postane osemnajsta alineja.
8.	člen
V	prvem odstavku 16. člena odloka se za besedo »učiteljski zbor« doda besedilo »oz. vzgojiteljski zbor«.
9.	člen
V	21. členu odloka se:
•	v četrti alineji za besedo »učencev« doda besedilo »oz. otrok«,
•	v peti alineji za besedo »učiteljskega« doda besedilo »oz. vzgojiteljskega«,
•	v deveti alineji za besedo »učiteljev« doda besedilo »oz. vzgojiteljev«,
•	v trinajsti alineji za besedo »učencev« doda besedilo » oz. otrok«,
•	v sedemnajsti alineji za besedo »pomočnika« doda besedilo »in vodjo enote vrtca«,
•	v dvajseti alineji za besedo »šole« doda besedilo »oz. enote vrtca«.
10.	člen
V	šestem odstavku 22. člena odloka se v prvi alineji za besedo »učiteljskega« doda besedilo »in vzgojiteljskega«.
V	drugem stavku sedmega odstavka se za besedo »učiteljski« doda besedilo »in vzgojiteljski«.
V	dvanajstem odstavku se za besedo »učiteljski« doda besedilo »in vzgojiteljski«.
11.	člen
V	tretjem odstavku 24. člena odloka se za besedo »učiteljskega« doda besedilo »in vzgojiteljskega«.
12.	člen
Za 24. členom odloka se doda podtočka »b) Vodja enote vrtca« in doda nov 24.a člen, ki se glasi: »24.a člen
Enoto vrtca vodi vodja enote. Imenuje in razrešuje ga ravnatelj izmed delavcev enote vrtca.
Za vodjo enote vrtca je lahko imenovan vzgojitelj ali svetovalni delavec. Za vodenje enote lahko ravnatelj pooblasti tudi pomočnika ravnatelja, ki to delo opravlja v okviru svojih nalog.
Vodja enote vrtca opravlja naloge, za katere ga pisno pooblasti ravnatelj.«.
13.	člen
Besedilo 25. člena odloka se spremeni tako, da se glasi: »Strokovni organi v zavodu so:
a.)	v šoli:
•	učiteljski zbor,
•	oddelčni učiteljski zbor,
•	razrednik,
•	strokovni aktivi.
b.)	v enoti vrtca:
•	vzgojiteljski zbor,
•	strokovni aktiv vzgojiteljev.«.
14.	člen
V	26. členu odloka se v naslovu točke a.) za besedo »Učiteljski« doda besedilo »oz. vzgojiteljski«.
V	prvem odstavku točke a.) se za besedo »učiteljski« doda besedilo »oz. vzgojiteljski«, za besedo »šole« pa se doda besedilo »oz. vrtca«.
V	drugem odstavku točke a.) se za besedo »učiteljski« doda besedilo »oz. vzgojiteljski«.
V	točki č.) se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Strokovne aktive v enoti vrtca sestavljajo vzgojitelji in
vzgojitelji predšolskih otrok - pomočniki vzgojiteljev.«.
Dosedanji drugi odstavek točke č.) postane tretji odstavek.
V	točki č.) se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »Strokovni aktiv enote vrtca:
•	obravnava vzgojno delo,
•	daje vzgojiteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojnega dela,
•	obravnava pripombe staršev,
•	opravlja druge strokovne naloge, določene z letnim delovnim načrtom.«.
15.	člen
V	prvem odstavku 30. člena odloka se za besedo »učitelji« doda besedilo »vzgojitelji, vzgojitelji predšolskih otrok - pomočniki vzgojiteljev«.
V	četrtem odstavku se za besedo »ministrstvom« doda vejica in naslednje besedilo »za enoto vrtca pa v soglasju z ustanovitelji, po predhodnem soglasju sveta zavoda.«.
16.	člen
V	drugem odstavku 31. člena odloka se na koncu besedila, za besedo »sedež« doda vejica in naslednje besedilo »za vrtec pa ravnatelj v soglasju z ustanoviteljicami«.
V	tretjem odstavku se na koncu besedila, za besedo »ministra« doda vejica in naslednje besedilo »vrtec pa soglasje ustanoviteljic. Vrtec mora o vsakem prostem delovnem mestu strokovnega delavca pred prijavo prostega delovnega mesta obvestiti ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo.«.
17.	člen
V	34. členu odloka se v četrti alineji pika nadomesti z vejico in dodata peta in šesta alineja, ki se glasita:
•	plačil staršev za storitve v predšolski vzgoji, sredstev od oddajanja nepremičnin v najem.«.
Prehodne in končne določbe
18.	člen
Dosedanjima predstavnikoma:
•	delavcev v svetu zavoda, ki sta bila izvoljena izmed:
•	strokovnih delavcev, ki poučujejo v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom (od 1. do 6. razreda),
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 253
strokovnih delavcev, ki poučujejo v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom (od 7. do 9. razreda)
in
•	staršev v svetu zavoda, ki sta bila izvoljena izmed predstavnikov staršev, ki imajo otroke vključene v oddelke:
•	prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom (od 1. do 6. razreda),
•	prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom (od 7. do 9. razreda),
preneha mandat z izvolitvijo novih predstavnikov v svet zavoda po določbah iz 6. člena tega Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Kozara Nova Gorica.
Postopki za imenovanje predstavnikov v svet zavoda po določbah iz 6. člena teh sprememb in dopolnitev odloka se morajo pričeti takoj po uveljavitvi tega odloka, svet zavoda pa mora biti oblikovan v skladu s tem odlokom najkasneje v roku treh mesecev od uveljavitve tega odloka.
Novoizvoljenim predstavnikom v svetu zavoda se mandat izteče istočasno z iztekom mandata sedanjim članom sveta zavoda.
19.	člen
Zavod mora uskladiti splošne in druge akte zavoda s tem odlokom najkasneje v treh mesecih od uveljavitve tega odloka.
Do uskladitve splošnih in drugih aktov zavoda s tem odlokom se smiselno uporabljajo določila obstoječih aktov zavoda, če niso v nasprotju s tem odlokom.
20.	člen
Ta odlok je sprejet, ko ga v enakem besedilu sprejmejo občinski sveti vseh občin soustanoviteljic. Mestna občina Nova Gorica, Občina Kanal, Občina Miren - Kostanjevica in Občina Šempeter - Vrtojba objavijo ta odlok v Uradnem listu RS po tem, ko ga Občina Renče -Vogrsko objavi v svojih uradnih objavah in Občina Brda v Uradnem glasilu slovenskih občin
21.	člen
Ta odlok nadomešča Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Kozara Nova Gorica, ki ga je:
Mestni svet Mestne občine Nova Gorica sprejel na
8.	seji dne 26. 9. 2019,
Občinski svet Občine Brda sprejel na 8. seji dne 19. 11. 2019,
Občinski svet Občine Kanal ob Soči sprejel na 7. seji dne 14. 11. 2019,
Občinski svet Občine Miren-Kostanjevica sprejel na
9.	seji dne 5. 12. 2019,
Občinski svet Občine Renče-Vogrsko sprejel na 8. seji dne 10. 12. 2019,
Občinski svet Občine Šempeter-Vrtojba sprejel na 11. seji dne 21. 11. 2019.
22.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka: 007-7/2007-36 Nova Gorica, 6. februarja 2020
Številka: 0141- 40/2019-09 Dobrovo, 4. februarja 2020
Mestna občina Nova Gorica Župan, dr. Klemen Miklavič
Občina Brda Župan, Franc Mužič
Številka: 9000-0001/202025
Kanal, 30. januarja 2020
Številka: 007-0005/2020-4 Miren, 13. februarja 2020
Številka: 00701-1/2020-1 Bukovica, 25. februarja 2020
Številka: 007-2/2020-1 Šempeter pri Gorici, 13. februarja 2020
Občina Kanal ob Soči Županja, Tina Gerbec
Občina Miren-Kostanjevica Župan, Mauricij Humar
Občina Renče-Vogrsko Župan, Tarik Žigon
Občina Šempeter-Vrtojba Župan, mag. Milan Turk
116.
OBČINA DORNAVA
Sklep o ukinitvi statusa zemljišča »družbena lastnina - imetnik pravice uporabe: Osnovna šola Franja Žgeča Dornava
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) in 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/2014) je Občinski svet Občine Dornava na 9. redni seji dne 20.2.2020 sprejel
SKLEP
O UKINITVI STATUSA ZEMLJIŠČA »DRUŽBENA LASTNINA - IMETNIK PRAVICE UPORABE: OSNOVNA ŠOLA FRANJA ŽGEČA DORNAVA
1.	člen
S tem sklepom se ukine status zemljišča »družbena lastnina - imetnik pravice uporabe: Osnovna šola Franja Žgeča Dornava« na naslednjem zemljišču: parc. št. 406/3 k.o. Polenšak (377).
2.	člen
Nepremičnina iz 1. člena tega sklepa preneha imeti status »družbena lastnina - imetnik pravice uporabe: Osnovna šola Franja Žgeča Dornava« in postane last Občine Dornava, 2252 Dornava, matična številka 5884039.
3.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občina
Številka: 711-5/2020 Datum: 20.2.2020
Občina Dornava Janko Merc, župan
OBČINA KRIŽEVCI
117. Odlok o proračunu Občine Križevci za leto 2020
Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 11/18-ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 254
RS, št. 11/11-UPB, 14/13-popr.,101/13, 55/15-ZFisP, 96/15-ZIPRS1617 in 13/18) ter 15. člena Statuta občine Križevci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 11/18) je občinski svet občine Križevci na 9. redni seji dne 25.02.2020 sprejel
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE KRIŽEVCI ZA LETO 2020 1. Splošna določba
1. člen
Z odlokom o proračunu občine Križevci se ureja način izvrševanja proračuna občine Križevci za leto 2020
( v nadaljnjem besedilu:proračun občine), upravljanje s prihodki in odhodki proračuna ter premoženjem. Proračun občine zagotavlja sredstva za financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo in zakonom opravlja občina Križevci.
2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna
2. člen
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. Splošni del proračuna občine Križevci za leto 2020 se na ravni podskupin določa v naslednjih zneskih:
Konto	Naziv	Znesek v EUR
	A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	
I.	SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	3.063.273
	TEKOČI PRIHODKI (70+71)	2.896.317
70	DAVČNI PRIHODKI	2.337.517
700	Davki na dohodek in dobiček	2.105.847
703	Davki na premoženje	198.820
704	Domači davki na blago in storitve	32.850
706	Drugi davki	0
71	NEDAVČNI PRIHODKI	558.800
710	Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	436.700
711	Takse in pristojbine	3.000
712	Globe in druge denarne kazni	4.100
713	Prihodki od prodaje blaga in storitev	3.000
714	Drugi nedavčni prihodki	112.000
72	KAPITALSKI PRIHODKI	0
720	Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	0
721	Prihodki od prodaje zalog	0
722	Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev	0
73	PREJETE DONACIJE	0
730	Prejete donacije iz domačih virov	0
731	Prejete donacije iz tujine	0
74	TRANSFERNI PRIHODKI	166.956
740	Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	116.334
741	Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU	50.622
II.	SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45)	3.669.170
40	TEKOČI ODHODKI	737.947
400	Plače in drugi izdatki zaposlenim	157.890
401	Prispevki delodajalcev za socialno varnost	24.980
402	Izdatki za blago in storitve	508.077
403	Plačila domačih obresti	1.900
409	Rezerve	45.100
41	TEKOČI TRANSFERI	1.283.693
410	Subvencije	153.000
411	Transferi posameznikom in gospodinjstvom	810.000
412	Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam	132.893
413	Drugi tekoči domači transferi	187.800
414	Tekoči transferi v tujino	0
42	INVESTICIJSKI ODHODKI	1.498.650
420	Nakup in gradnja osnovnih sredstev	1.498.650
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI	148.880
431	Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	99.680
432	Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	49.200
III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.)	-605.897
	B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	
IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	
75	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV	0
750	Prejeta vračila danih posojil	0
751	Prodaja kapitalskih deležev	0
752	Kupnine iz naslova privatizacije	0
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)	
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 255
44	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	0
440	Dana posojila	0
441	Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb	0
442	Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije	0
443	Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti	0
VI.	PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)	
	C. RAČUN FINANCIRANJA	
VII.	ZADOLŽEVANJE (500)	41.277
50	ZADOLŽEVANJE	41.277
500	Domače zadolževanje	41.277
VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550)	55.880
55	ODPLAČILA DOLGA	55.880
550	Odplačila domačega dolga	55.880
IX.	SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-620.500
X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	-14.603
XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	605.897
XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA	620.500
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -podskupin kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani občine Križevci.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna
3.	člen
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-podkonta.
Za izvrševanje poračuna je odgovoren župan. Skrbi, da se sredstva proračuna delijo med letom enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov. Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od njega pooblaščena oseba.
4.	člen
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:
a)	prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom
b)	prihodki iz naslova najemnin za gospodarsko javno infrastrukturo
c)	prihodki iz naslova namenskih sredstev iz državnega proračuna in drugih javnih institucij za investicije
d)	drugi namenski prihodki sofinancerjev
e)	prihodki iz naslova namenskih sredstev iz proračuna Evropske unije
Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren proračunski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov povečata obseg izdatkov finančnega načrta neposrednega uporabnika in proračun.
Namenska sredstva, ki niso porabljena v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen
5.	člen
Proračunski skladi so:
1. proračunska rezerva, oblikovana po ZJF,
Proračunska rezerva se v letu 2020 oblikuje v višini 1.000 EUR.
O porabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višini 500 EUR odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. O porabi nad tem zneskom odloča občinski svet s posebnim odlokom.
6.	člen
Splošna proračunska rezervacija se oblikuje v višini 5.000 EUR. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan.
Dodeljena sredstva proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt posameznega porabnika.
7.	člen
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku do višine 1.000 EUR odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve.
8.	člen
Uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le za namene opredeljene v proračunu in ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegale sredstva odobrena s proračunom.
Uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo nabavo opreme, vzdrževalna dela in storitve oddajati s pogodbo in v skladu s predpisi, ki veljajo za državni proračun in v skladu s predpisi, ki veljajo za državni proračun in v skladu z zakonom o javnih naročilih. Poraba sredstev za te namene mora biti po virih in dinamiki usklajena s planiranimi finančnimi sredstvi tekočega obračunskega obdobja.
Uporabniki morajo pri dogovarjanju o pogojih za izpolnjevanje obveznosti, ki se poravnavajo iz proračuna, upoštevati roke plačil, ki so za posamezne namene predpisani za državni proračun. Uporabniki uporabljajo sredstva za plačevanje že opravljenih storitev in nabav.
9.	člen
Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina lahko zadolži.
O zadolžitvi odloča občinski svet občine Križevci. Pogodbo o zadolževanju podpiše župan le ob predhodnem soglasju Ministrstva za finance RS in je sestavni del pogodbe.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 256
Javno podjetje ali javni zavod, katerega ustanoviteljica je občina, se sme zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. O soglasju odloča občinski svet.
O dajanju poroštev določenih v 19. členu Zakona o financiranju občin odloča občinski svet.
10.	člen
Župan lahko v okviru zakonskih določil izda soglasje za izplačilo povečanega obsega delovne uspešnosti javnim zavodom oz. pravnim osebam katerih ustanoviteljica je občina, in imajo med prihodki poleg javnih sredstev od prispevkov in dotacij tudi sredstva od prodaje storitev na trgu, v breme katerih se pokrivajo tako nastali višji stroški.
11.	člen
Nadzor nad poslovanjem uporabnikov proračunskih sredstev ter smotrnost in namembnost porabe teh sredstev opravlja Nadzorni odbor občine Križevci v skladu z zakonom in statutom.
12 .člen
V primeru neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva za rezerve občine ali najame posojilo največ do višine 5% vseh prihodkov sprejetega proračuna za tekoče obračunsko obdobje, ki mora biti odplačano do zaključka proračunskega leta. O najetju posojila iz tega člena odloča župan.
13.	člen
Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo ali prerazporedi proračunska sredstva .Predlagatelj finančnih načrtov neposrednega uporabnika lahko samostojno prerazporeja proračunska sredstva med podkonti izdatkov v okviru proračunske postavke v posebnem delu proračuna in po potrebi odpira nove podkonte.
Na predlog predlagateljev finančnih načrtov neposrednega uporabnika župan odloča o prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami v okviru posameznega področja proračunske porabe v posebnem delu proračuna s sklepom, če nastanejo za to utemeljeni razlogi oziroma se pojavijo okoliščine, ki jih pri načrtovanju proračuna iz objektivnih in subjektivnih razlogov ni bilo mogoče predvidevati.
Župan odloča o prerazporeditvi pravic porabe med proračunskimi postavkami tudi med programskimi področji proračunske porabe v posebnem delu proračuna, če je to potrebno za pridobivanje sredstev iz nacionalnih in evropskih razpisov, ter zaradi drugih utemeljenih razlogov.
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.
O odločitvi prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet.
Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna.
14.	člen
Med izvrševanjem proračuna se lahko na predlog proračunskega uporabnika odpre nov konto za izdatke, ki jih pri planiranju proračuna ni bilo mogoče predvideti oz. se je med letom izkazalo, da konto ne ustreza
ekonomskemu namenu porabe. Sredstva se razporedijo na novo odprti konto.
Nov konto se odpre v okviru že odprte proračunske postavke oz. nove proračunske postavke v okviru sredstev posameznega proračunskega uporabnika.
15.	člen
Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% mora predhodno potrditi občinski svet.
Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.
Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.
16.	člen
Občinski svet pooblašča župana za sprejem in potrjevanje investicijske dokumentacije. Župan o sprejetju investicijske dokumentacije obvesti občinski svet na prvi seji sveta, ki sledi sprejetju.
17.	člen
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 80% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
1.	v letu 2021 60% navedenih pravic porabe in
2.	v ostalih prihodnjih letih 40% navedenih pravic porabe.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
18.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.1.2020 dalje.
Številka:4100-0002/2019-28 Datum:25.02.2020
Občina Križevci mag. Branko Belec, župan
118. Odlok o mreži javne zdravstvene službe na primarni ravni v Občini Križevci
Na podlagi prvega odstavka 5. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti ( Uradni list RS, št. 23/05 - uradno prečiščeno besedilo, 15/08 - ZPACP, 23/08, 58/08 -ZZdrS-E, 77/08- ZDZdr, 88/16 - ZdZPZD, 64/17, 1/19 -odl. US in 73/19) in 15. člena Statuta Občine Križevci ( Uradno glasilo slovenskih občin, št. 10/2018), je Občinski svet Občine Križevci na 9. seji dne 25.2.2020, sprejel
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 257
ODLOK
O MREŽI JAVNE ZDRAVSTVENE SLUŽBE NA PRIMARNI RAVNI V OBČINI KRIŽEVCI
1.	člen
( vsebina odloka)
S tem odlokom Občina Križevci ( v nadaljevanju: občina) določi mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni na območju občine.
2.	člen
( pomen izrazov)
V tem odloku uporabljeni izrazi imajo enak pomen kot izrazi uporabljeni v zakonu, ki ureja zdravstveno dejavnost.
3.	člen
( zdravstvena dejavnost na primarni ravni)
Zdravstvena dejavnost na primarni ravni v občini obsega:
•	osnovno zdravstveno dejavnost
•	lekarniško dejavnost
4.	člen
( izvajalci zdravstvene dejavnosti na primarni ravni)
Zdravstveno dejavnost na primarni ravni v občini opravljajo:
•	Zdravstveni dom Ljutomer,
•	zasebni zdravstveni in farmacevtski delavci s koncesijo.
5.	člen
( zdravstveni dom)
Občina Križevci je soustanoviteljica Zdravstvenega doma Ljutomer, ki opravlja osnovno zdravstveno dejavnost v Zdravstvenem domu Ljutomer, in zagotavlja:
•	preventivno zdravstveno varstvo vseh skupin prebivalcev,
•	nujno medicinsko pomoč,
•	splošno oziroma družinsko medicino,
•	zobozdravstvo,
•	zdravstveno varstvo žensk, otrok in mladine,
•	medicino dela, prometa in športa,
•	logopedijo,
•	patronažno varstvo,
•	laboratorij,
•	specialistično ambulantno dejavnost za področja, ki niso vezana na bolnišnično zdravljenje.
6.	člen
( javni lekarniški zavod)
Občina Križevci je soustanoviteljica Javnega zavoda Pomurske lekarne Murska Sobota, ki zagotavljajo preskrbo prebivalstva ter zdravstvenih zavodov in drugih organizacij z zdravili.
7.	člen
( zasebni zdravstveni delavci)
(1)	Osnovno zdravstveno dejavnost in lekarniško dejavnost na območju občine lahko na podlagi koncesije opravljajo domače in tuje pravne in fizične osebe, če izpolnjujejo pogoje določene z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost oz. zakonom, ki ureja lekarniško dejavnost.
(2)	Na dan sprejemanja tega odloka se na območju občine na podlagi koncesije v okviru osnovne zdravstvene dejavnosti opravljajo naslednje storitve:
•	dejavnost splošne oziroma družinske medicine,
•	sanitetni prevozi
(3)	Na dan sprejemanja tega odloka se na območju občine lekarniška dejavnost opravlja na podlagi koncesije.
(4)	Na območju občine se bodo na podlagi koncesije v okviru osnovne zdravstvene dejavnosti opravljale naslednje storitve:
•	dejavnost splošne oziroma družinske medicine,
•	zobozdravstvo odraslih
•	sanitetni prevozi
(5)	Na območju občine se bo na podlagi koncesije opravljala lekarniška dejavnost.
8.	člen ( kadri)
Zdravstveni dom iz 5. člena tega odloka skupaj z zasebnimi zdravstvenimi delavci za izvajanje osnovne zdravstvene dejavnosti in lekarna iz 6. člena tega odloka skupaj s koncesionarjem za izvajanje lekarniške dejavnosti zagotavljajo potrebno število kadrov.
9.	člen
( objava in začetek veljavnosti)
Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Številka: 9000-0001/2019-42 Datum: 25.2.2020
Občina Križevci mag. Branko Belec, župan
OBČINA LOVRENC NA POHORJU
119. Javni razpis za sofinanciranje programov javnih prireditev na območju Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2020
Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 - uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 - ZNOrg) in Pravilnika o sofinanciranju programov javnih prireditev na območju občine Lovrenc na Pohorju (UGSO, št. 17/2012) objavlja Občina Lovrenc na Pohorju
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV JAVNIH
PRIREDITEV NA OBMOČJU OBČINE LOVRENC NA POHORJU ZA LETO 2020
I.	Naročnik:
Občina Lovrenc na Pohorju, Spodnji trg 8, 2344 Lovrenc na Pohorju
II.	Predmet razpisa
So prireditve, ki so bile oziroma bodo izvedene med 1. 1. 2020 ter 31. 12. 2020 in sicer:
•	prireditve, katerih organizatorji zaprosijo Občino Lovrenc na Pohorju za sofinanciranje in jih praviloma ni bilo mogoče prijaviti na ostale javne razpise ali pozive za sofinanciranje prireditev,
•	večje prireditve društev na področju organiziranja prostega časa, vzgoje in izobraževanja otrok ter mladine, športa, kulture, socialne, zdravstvene in humanitarne dejavnosti, ki niso predmet sofinanciranja iz proračuna Občine Lovrenc na Pohorju iz drugih javnih razpisov in javnih pozivov in
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 258
so odraz specifičnih potreb občanov in prepoznavnosti občine,
•	prireditve, katerih pokrovitelj je Občina Lovrenc na Pohorju.
III.	Prijavitelji:
Pravico do sofinanciranja prireditev imajo neprofitne organizacije, ustanove, zavodi in društva, ki izvedejo prireditev (ki je v interesu Občine Lovrenc na Pohorju) na ali izven teritorija Občine Lovrenc na Pohorju, če izvedba prireditve bistveno pripomore k promociji Občine Lovrenc na Pohorju, in da:
•	imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev prijavljene prireditve;
•	da imajo prireditve, ki so predlog sofinanciranja, jasno konstrukcijo vseh stroškov izvedbe in virov financiranja.
Prijavitelji prireditev, ki se po vsebini uvrščajo na več razpisanih področij, lahko za isti namen kandidirajo samo na enem od javnih razpisov oziroma javnih pozivov Občine Lovrenc na Pohorju.
IV.	Okvirna višina sredstev:
Občina Lovrenc na Pohorju je za sofinanciranje prireditev v letu 2020 namenila sredstva v višini 8.000,00 EUR. Sredstva so v ta namen rezervirana na proračunski postavki SM 414051 - Turistične prireditve. Obseg objavljenih razpisanih sredstev v višini 6.000,00 EUR izhaja iz sredstev predvidenih v sprejetem Proračunu Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2020.
Občina Lovrenc na Pohorju si pridružuje pravico okvirno vrednost spremeniti. Prav tako si pridružuje pravico razdelitve nižjih sredstev, v kolikor bo ugotovljeno, da sredstev ni možno zagotoviti v celoti.
V.	Merila in kriteriji:
Občina Lovrenc na Pohorju bo prijavljene prireditve sofinancirala na podlagi naslednjih meril in kriterijev, ki so sestavni del Pravilnika o sofinanciranju programov javnih prireditev na območju Občine Lovrenc na Pohorju:
- prireditev pomembno prispeva promociji Občine Lovrenc na Pohorju;	45
- prireditev presega občinski nivo;	10
- prireditev je namenjena večji ali širši ciljni populaciji Občine Lovrenc na Pohorju;	10
- višina lastnih vlagateljevih sredstev za izvedbo prireditve: -	do 25 % ocenjene vrednosti projekta; -	do 50 % ocenjene vrednosti projekta; -	nad 50 % ocenjene vrednosti projekta.	5 10 20
- prireditev je dobrodelnega značaja.	15
VI. Obrazci:
Obrazec » Prijava na javni razpis za sofinanciranje javnih prireditev« lahko prijavitelji dobijo na spletni strani Občine Lovrenc na Pohorju, www.lovrenc.si od dneva objave javnega razpisa, do izteka razpisnega roka, to je do 26. 3. 2020. Dokumentacijo lahko dvignejo tudi osebno v prostorih Občine Lovrenc na Pohorju.
VII.	Oddaja prijav:
Vloga mora biti oddana na že pripravljenih obrazcih, ki so sestavni del tega razpisa. Prijavitelj mora vlogo v celoti pripraviti v slovenskem jeziku.
Prijave z izpolnjenimi obrazci pošljite na naslov: Občina Lovrenc na Pohorju, Oddelek za družbene dejavnosti, Spodnji trg 8, 2344 Lovrenc na Pohorju, v zaprti kuverti s pripisom »Javni razpis - Sofinanciranje javnih prireditev za leto 2020 - NE ODPIRAJ«. Upoštevani bodo vsi predlogi, ki bodo v pravilno opremljenih ovojnicah prispeli na zgoraj navedeni naslov najkasneje do, 26. 3. 2020, do 13. ure. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka prijava oddana do 13.00 ure osebno v vložišču Občine Lovrenc na Pohorju oziroma poslana po pošti s priporočeno pošiljko.
Predlogi pri katerih bo ugotovljeno, da je prijavitelj predložil lažne ali netočne podatke bodo izločeni iz nadaljnje obravnave.
VIII.	Odpiranje prijav:
Strokovna komisija, imenovana s sklepom župana, bo odpiranje prijav izvedla, v prostorih Občine Lovrenc na Pohorju, najkasneje v roku 8 delovnih dni po roku za oddajo prijav. Odpiranje ne bo javno.
Če vloga ne bo popolna, bo prijavitelj v roku 5 delovnih dni od odpiranja vlog pisno pozvan s pozivom na dopolnitev. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelj ne bo dopolnil v roku 5-ih dni, bo komisija zavrgla. Vloge, ki ne bodo izpolnjevale pogojev razpisa, se kot neustrezne zavrnejo. Vloge, ki ne bodo prispele do 26. 3. 2020 do 13. ure, se kot prepozne zavržejo.
IX.	Rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni:
Vlagatelji bodo obveščeni o izidu javnega razpisa najkasneje 30 dni po roku za odpiranje prijav.
ODLOČBA:
Zoper odločba o dodelitvi sredstev je možna pritožba na župana, in sicer v 15 dneh od prejema odločbe. V pritožbi mora vlagatelj točno opredeliti razloge zaradi katerih vloga pritožbo. Predmet pritožbe ne more biti postavljanje meril za ocenjevanje vlog za dodelitev sredstev iz občinskega proračuna. Odločitev župana je dokončna.
POGODBE O SOFINANCIRANJU bodo z izbranimi prijavitelji sklenjene v roku 15 dni po dokončnosti odločbo.
X.	Obdobje porabe dodeljenih sredstev:
Izvajalci morajo dodeljena sredstva porabiti v proračunskem letu, za katerega velja ta razpis, najkasneje do 31. 12. 2020.
Številka: 430-0002/2020 Datum: 26. 2. 2020
Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, župan
120. Javni razpis za sofinanciranje programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v Občini Lovrenc na Pohorju za leto 2020
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 259
Na podlagi 57., 61., 62., in 100. do 120. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS, št. 77/2007-ZUJIK-UPB1 - z vsemi spremembami in dopolnitvami), Pravilnika o sofinanciranju programov na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Lovrenc na Pohorju (MUV št. 28/05) ter Meril in kriterijev za sofinanciranje programov na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Lovrenc na Pohorju (mUv št. 15/08) objavlja Občina Lovrenc na Pohorju
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV NA PODROČJU LJUBITELJSKIH KULTURNIH DEJAVNOSTI V OBČINI LOVRENC NA POHORJU ZA LETO 2020
I.	Naročnik: Občina Lovrenc na Pohorju, Spodnji trg 8, 2344 Lovrenc na Pohorju.
II.	Predmet razpisa so programi in projekti na področju kulture, ki zajemajo vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin na področju glasbene (vokalne, instrumentalne in historične glasbe), plesne, gledališke in lutkovne, folklorne, filmske, literarne, likovne, fotografske ter knjižno založniške in več zvrstne dejavnosti, ki bodo izvedeni kot
•	prireditve,
•	redna letna dejavnost kulturnega društva,
•	založniški projekti,
•	jubilejna slavnost ali jubilejna razstava,
•	novoletna ali božična prireditev (koncert, predstava...),
•	gostovanja po Sloveniji ali tujini,
•	šolanje ali izobraževanje članov društva,
•	izobraževanje strokovnega kadra na izobraževalnih programih (JSKD,...)
•	izdaja avdio, video kasete,
•	izdaja publikacij povezanih z delovanjem ljubiteljskih kulturnih društev.
Predmet tega razpisa niso sredstva za investicijsko vzdrževanje in investicije v prostore za izvajanje kulturnih programov in projektov.
III.	Prijavitelji
Pravico do sofinanciranja ljubiteljskih kulturnih programov na tem razpisu imajo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	so registrirani za opravljanje kulturno umetniških dejavnosti ter posredovanju kulturnih dobrin,
•	imajo sedež v občini Lovrenc na Pohorju in delujejo na območju občine Lovrenc na Pohorju,
•	dejavnost opravljajo na neprofitni osnovi (dovoljene so minimalne vstopnine),
•	imajo potrjen program s strani najvišjega organa društva,
•	dokazila o urejeni evidenci in članstvu,
•	delujejo na področju ljubiteljske kulture najmanj eno leto,
•	vsako leto ob razpisu za tekoče leto oz. najkasneje do konca leta predložijo poročilo o realizaciji programov ter poročilo o doseženih uspehih (na tekmovanjih in razstavah za preteklo leto),
•	redno sodelujejo na območnih preglednih prireditvah JSKD,
•	redno skrbijo za izobraževanje strokovnega kadra. Poleg zgoraj določenih pogojev morajo izvajalci redne
ljubiteljske kulturne dejavnosti izpolnjevati tudi naslednji pogoj: sodelovanje na občinskih revijah ter občinskih proslavah in prireditvah.
IV.	Okvirna višina sredstev:
Obseg objavljenih razpisanih sredstev je ocenjen v višini 13.555,00 EUR. Od skupne višine sredstev se 4.515,00 EUR nameni izvedbi projektov ter 9.040,00 EUR izvajanju redne kulturne dejavnosti Občina Lovrenc na Pohorju si pridružuje pravico okvirno vrednost spremenit skladno z veljavnim proračunom 2020. Občina Lovrenc na Pohorju si pridružuje pravico razdelitve nižjih sredstev, v kolikor bo ugotovljeno, da sredstev ni možno zagotoviti v celoti.
V.	Razpisna dokumentacija
Razpisno dokumentacijo lahko prijavitelji dobijo na spletni strani Občine Lovrenc na Pohorju, www.lovrenc.si od dneva objave javnega razpisa, do izteka razpisnega roka, to je do 26. 3. 2020. Dokumentacijo lahko dvignejo tudi osebno v prostorih Občine Lovrenc na Pohorju Spodnji trg 8, 2344 Lovrenc na Pohorju in sicer v času uradnih ur.
VI.	Oddaja prijav:
Prijave morajo biti podane na razpisnih obrazcih skupaj z dokazili in prilogami, ki jih zahtevajo obrazci, dostavljene oz. poslane pa morajo biti v zapečatenem ovitku na naslov: Občina Lovrenc na Pohorju, Spodnji trg 8, 2344 Lovrenc na Pohorju, s pripisom »Javni razpis -KULTURA 2020 - NE ODPIRAJ«. Upoštevani bodo vsi predlogi, ki bodo v pravilno opremljenih ovojnicah prispeli na zgoraj navedeni naslov najkasneje do, 26. 3. 2020, do 13. ure. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka prijava oddana do 13.00 ure osebno v vložišču Občine Lovrenc na Pohorju oziroma poslana po pošti s priporočeno pošiljko.
Predlogi pri katerih bo ugotovljeno, da je prijavitelj predložil lažne ali netočne podatke bodo izločeni iz nadaljnje obravnave.
VII.	Odpiranje prijav:
Strokovna komisija, imenovana s sklepom župana, bo odpiranje prijav izvedla, v prostorih Občine Lovrenc na Pohorju, najkasneje v roku 10 delovnih dni po roku za oddajo prijav. Odpiranje ne bo javno.
Če vloga ne bo popolna, bo prijavitelj v roku 5 delovnih dni od odpiranja vlog pisno pozvan s pozivom na dopolnitev. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelj ne bo dopolnil v roku 5-ih dni, bo komisija zavrgla. Vloge, ki ne bodo izpolnjevale pogojev razpisa, se kot neustrezne zavrnejo. Vloge, ki ne bodo prispele do 26. 3. 2020 do 13. ure, se kot prepozne zavržejo.
Pravočasne, pravilne ter popolne prijave bo strokovna komisija ovrednotila v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju programov na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Lovrenc na Pohorju ter Merili in kriteriji za sofinanciranje programov na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Lovrenc na Pohorju.
VIII.	Rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni:
Vlagatelji bodo obveščeni o izidu javnega razpisa najkasneje 30 dni po roku za odpiranje prijav.
ODLOČBA
Zoper odločbo o dodelitvi sredstev je možna pritožba na župana, in sicer v 15 dneh od prejema odločbe. V pritožbi mora vlagatelj točno opredeliti razloge zaradi katerih vlaga pritožbo. Predmet pritožbe ne more biti postavljanje
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 260
meril za ocenjevanje vlog za dodelitev sredstev iz občinskega proračuna. Odločitev župana je dokončna.
POGODBE O SOFINANCIRANJU pa bodo z izbranimi prijavitelji sklenjene v roku 15 dni po dokončnost odločbe.
IX. Obdobje porabe dodeljenih sredstev:
Izvajalci morajo dodeljena sredstva porabiti v proračunskem letu, za katerega velja ta razpis, najkasneje do 31. 12. 2020.
Številka: 430-0003/2020 Datum: 26. 2. 2020
Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, župan
OBČINA MAJŠPERK
121. Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Majšperk
Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 30/11 odl.US, 90/12, 111/13, 32/16, 21/18-ZNOrg ) in 16. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/12, 34/15, 55/15, 50/17, 16/19) ter predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine z dne julij 2019 je Občinski svet Občine Majšperk na 13. redni seji dne 19. 2. 2020 sprejel
ODLOK
O RAZGLASITVI KULTURNIH SPOMENIKOV LOKALNEGA POMENA NA OBMOČJU OBČINE MAJŠPERK
1.	člen
S tem odlokom Občina Majšperk razglaša kulturne spomenike lokalnega pomena na območju Občine Majšperk (v nadaljevanju občina).
2.	člen
Namen odloka je, da se ohranja kulturne, zgodovinske, arheološke, urbanistične, etnološke in umetnostno-zgodovinske vrednote ter da se zagotovi njihov nadaljnji obstoj v občini.
3.	člen
Odlok je pripravljen na osnovi strokovnih podlag za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena za Občino Majšperk, ki jih je pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor. Vsak opis spomenika vključuje:
•	evidenčno številko (EŠD)
•	ime enote
•	lokacijo
•	utemeljitev razglasitve
•	opis varstvenega režima spomenika
•	grafični prikaz.
4.	člen
(1) Kulturno dediščino predstavljajo območja in kompleksi, grajeni ali drugače oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov oziroma ohranjena materialna dela kot rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in
dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu. Dediščina, katere značilnosti so po strokovnih merilih posebnega pomena za ožje in širše lokalno okolje, lahko dobi status spomenika lokalnega pomena.
(2)	Spomeniki so posamezni premični in nepremični predmeti, njihove zbirke, stavbe, naselja ali njihovi deli ter območja. Po svojih lastnostih so predvsem:
•	arheološka najdišča so originalni kraji deponiranja arheoloških ostalin, to je stvari in vsakršnih sledov človekovega delovanja iz preteklih obdobij, ki so identificirani z ustreznimi strokovnimi postopki;
•	stavbe so eno- ali večprostorni grajeni objekti s streho. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, socialnega, političnega, tehnološkega in verskega razvoja. Ločimo gospodarsko/proizvodne, javne, poslovne in stanovanjske stavbe, ki spadajo v okvir profanih stavb, ter sakralne stavbe, ki so v osnovi namenjene bogoslužju;
•	parki in vrtovi so deli odprtega prostora, oblikovani v razmerju med grajenimi ali oblikovanimi objekti, rastlinjem, vodo in reliefom. V to zvrst sodijo tudi drevoredi, alpinetumi, gaji, rozariji, skalnjaki, zeliščni vrtovi in druge vrtnoarhitekturne ureditve (ureditve javnih prostorov);
•	stavbe s parki ali vrtovi so enovite celote oblikovanega odprtega prostora in grajenih objektov. Ločimo profane stavbe s parki ali z vrtovi (dvorec s parkom ali z vrtom, grad s parkom ali z vrtom, zdravilišče) in sakralne stavbe s parki ali z vrtovi;
•	spominski objekti ali kraji so grajeni ali oblikovani objekti in prostori izražanja spoštovanja ter spominjanja na neko osebo, dejavnost, dejstvo, dogodek. Ločimo domove pomembnih osebnosti, znamenja, objekte in kraje mrtvih, kraje zgodovinskih dogodkov, preproste vojaške objekte, kraje spominjanja na človeško poselitev ali dejavnost;
•	drugi objekti in naprave so grajeni objekti ali večji predmeti iz več sestavljenih delov in služijo tistim človeškim potrebam, ki niso bivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbi. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, političnega in tehnološkega razvoja. Ločimo delovne naprave, industrijske/gospodarske objekte, kulturne in vadbene objekte, objekte transportne infrastruktur, objekte urbane opreme, signalne ter merilne naprave in objekte ter zidove in jarke;
•	naselja in njihovi deli so prostori trajne človeške poselitve, združujejo bivališča z javnimi objekti, prostori in funkcijami. Obsegajo podeželska (zaselek, vas), trška in mestna naselja, njihove dele (trg, četrt, kolonija, ulica) ter druga območja poselitve skupaj s pripadajočimi zemljišči;
•	kulturna krajina je del odrtega prostora z naravnimi in grajenimi ali oblikovanimi sestavinami, katerega strukturo, razvoj in rabo pretežno določajo človekovi posegi in dejavnosti. Glede na strukturne značilnosti ločimo kmetijske krajine, poseljene krajine in zgodovinske krajine.
•	ostalo je zvrst, v katero sodi nepremična kulturna dediščina, ki je ni mogoče uvrstiti v nobeno od naštetih zvrsti.
(3)	Meje območij kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih območij so vrisane na digitalnem katastrskem načrtu v merilih 1:1000 in 1:2880, prav tako so prikazane v preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 261
5. člen 1. Arheološka najdišča
Za kulturne spomenike lokalnega pomena se razglasijo naslednje enote dediščine:
ESD:
Ime enote:
Lokacija:
Utemeljitev razglasitve:
Opis varstvenega režima:
Merilo: EŠD:
Ime enote:
Lokacija:
Utemeljitev razglasitve:
Opis varstvenega režima:
Merilo: EŠD:
Ime enote:
Lokacija:
Utemeljitev razglasitve:
6505
Doklece - Gomila
parc. št.: 671/63 in 671/64 k. o. Doklece
Na gozdnatem grebenu nad dolino Dravinje je posamična nepoškodovana gomila iz neznanega časa. Premer gomile je 10 metrov, njena višina pa 1 meter. Gomila predstavlja markanten element historične krajine in je pomemben vir arheoloških znanstvenih podatkov ter sredstvo za krepitev lokalne in regionalne kulturne identitete.
Varstveni režim določa:
-	varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot sestavnega dela kulturne identitete kraja in kot sredstva za znanstveno proučevanje človekove preteklosti;
-	z gozdom se gospodari na tradicionalen način. Panjev na prostoru gomile ni dovoljeno ruvati. Gozdne vlake naj se gomili izognejo;
-	v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje s znanstveno obdelavo najdiščnega arhiva;
-	v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno predstaviti javnosti »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.
1:2880
6477
Doklece - Plano in gomilno grobišče
parc. št.: 672/2 in 672/13 k. o. Doklece
Na gozdnatem pobočju in travnikih severno od domačije Šeliga je plano grobišče in 21 delno prekopanih grobnih gomil iz starejše železne dobe. Premeri gomil so različni, od 10 do 15 metrov. Grobišče predstavlja markanten element historične krajine in je pomemben vir arheoloških znanstvenih podatkov ter sredstvo za krepitev lokalne in regionalne kulturne identitete.
Varstveni režim določa:
-	varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot sestavnega dela kulturne identitete kraja in kot sredstva za znanstveno proučevanje človekove preteklosti;
-	z gozdom se gospodari na tradicionalen način. Panjev na prostoru gomile ni dovoljeno ruvati. Gozdne vlake naj se gomili izognejo;
-	v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje s znanstveno obdelavo najdiščnega arhiva;
-	v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno predstaviti javnosti »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.
1:2880
24672
Majšperk - Grad Majšperk
parc. št.: 29/16 in 29/18 k. o. Lešje
Na strmem grebenu nad središčem kraja so ostaline gradu Majšperk (castrum Mannesperch), v pisnih virih prvič omenjenega v 13. stoletju. Danes so kot ruševine vidni predvsem ostanki renesančne rondele, deli obodnega zidu in obrambnega jarka. Grajske ruševine predstavljajo markanten element historične krajine in so
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 262
pomemben vir arheoloških znanstvenih podatkov ter sredstvo za krepitev lokalne kulturne identitete.
Opis varstvenega	Varstveni režim določa:
režima:	- varovanje stavbnih in arheoloških ostalin v zemljiščih kot sestavnega dela
kulturne identitete kraja in kot sredstva za znanstveno proučevanje človekove preteklosti;
-	sprotno odstranjevanje vegetacije na stavnih ostankih, z namenom preprečiti njihovo zaraščanje;
-	v ostanke objektov in zemljišča se posega le izjemoma in v sicer v procesu znanstvenega proučevanja in v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V tem primeru je potrebno predhodno opraviti arheološke raziskave;
-	ob predhodnih arheoloških raziskavah mora na ostankih objektov biti opravljen tudi strukturni pregled in stavbne analize;
-	raziskava iz zgornje točke se zaključi z obdelavo najdiščnega arhiva na način in v obliki, ki bo uporabna za nadaljnje projektiranje;
-	v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno predstaviti javnosti »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.
Merilo: EŠD:
Ime enote:
Lokacija:
Utemeljitev razglasitve:
1:2880 6475
Podlože - Gomilno grobišče Gomila
parc. št.: osrednji del 1277, 1465 in 1483 k.o. Podlože
Na sredi polja severovzhodno od Selc je gomilno grobišče, ki je urejeno kot arheološki park. Na grobišču je pet arheološko raziskanih gomil iz starejše železne dobe. Premeri gomil so različni, od 9 do 27 metrov. Grobišče predstavlja markanten element historične krajine in je pomemben vir arheoloških znanstvenih podatkov ter sredstvo za krepitev regionalne kulturne identitete.
Opis varstvenega	Varstveni režim določa:
režima:	- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot sestavnega dela
kulturne identitete kraja in širše regije ter kot sredstva za znanstveno proučevanje človekove preteklosti;
-	potrebno je izvajati vzdrževanje arheološkega parka (košnja trave, vzdrževanje dreves, urejanje javne infrastrukture);
-	v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje s znanstveno obdelavo najdiščnega arhiva;
-	v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno predstaviti javnosti »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.
Merilo: EŠD:
Ime enote: Lokacija:
1:2880 15427
Podlože - Gomilno grobišče Pod Vrhkom
parc. št.: *190, 649, 650, 659, 660, 661, 662, 671, 672, 673, 674, 683, 684, 685, 695, 696, 700, 710/1, 710/2, 877/1, 877/2, 877/3, 878/1, 878/2, 880/9, 880/3, 880/14, 880/15, 881/2, 892/11, 892/12, 894/1, 894/2, 897/1, 897/2, 897/3, 902/1, 902/2, 903/2, 904, 906/7, 906/8, 906/1, 906/5, 906/6, 908/1, 908/2, 1232/1, 1232/2; vse k.o. Podlože.
Utemeljitev razglasitve:
Na severnem pobočju skrajnega obronka Haloz, vse do vznožja oziroma do Podloškega polja. leži ok. 20 neraziskanih gomil v skupinah (premer 8 - 16m, višina 0,3 - 1m). Glede na neposredno bližino naselbine iz starejše železne dobe, sklepamo, da so tudi gomile starejše železnodobne. Grobišče predstavlja markanten element historične krajine in je pomemben vir arheoloških znanstvenih podatkov ter sredstvo za krepitev lokalne in regionalne kulturne identitete.
Opis varstvenega režima:
Varstveni režim določa:
- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot sestavnega dela kulturne identitete kraja in kot sredstva za znanstveno proučevanje človekove
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 263
preteklosti;
-	z gozdom se gospodari na tradicionalen način. Panjev na prostoru gomile ni dovoljeno ruvati. Gozdne vlake naj se gomili izognejo;
-	v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje s znanstveno obdelavo najdiščnega arhiva;
-	v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno predstaviti javnosti »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.
Merilo: EŠD:
Ime enote: Lokacija:
Utemeljitev razglasitve:
1:2880 6473
Sestrže - Okopi
parc. št.: 122/1, 123/1, 124/1, 124/2, 124/3, 124/4, 125, 128/1, 128/2, 128/4, 135, 144/1, 144/2, 145, 146, 148, 149/1, 149/2, 150, 151, 152; vse k.o. Sestrže.
Z jarkom obdana kopa je del prvotnega vznožja pobočja. Jarek obdaja rob nižje ravnice trikotne oblike, ki je dvorišče 2 do 3 metrov višje kope. Kopa je pri vznožju široka 20 do 30 metrov, na vzravnanem vrhu pa ok. 8 metrov. Jarek je 6 do 8 metrov nižji od kope. Glede na oblikovne značilnosti je kopa datirana v visoki srednji vek. Srednjeveške kopa predstavlja markanten element historične krajine in je pomemben vir arheoloških znanstvenih podatkov ter sredstvo za krepitev lokalne kulturne identitete.
Opis varstvenega	Varstveni režim določa:
režima:	- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih kot sestavnega dela kulturne identitete
kraja in kot sredstva za znanstveno proučevanje človekove preteklosti;
-	v zemljišče se posega le izjemoma in v sicer v procesu znanstvenega proučevanja in v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V tem primeru je potrebno predhodno opraviti arheološke raziskave;
-	v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno predstaviti javnosti »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.
Merilo: EŠD:
Ime enote: Lokacija:
1:2880
6476
Slape-Prazgodovinska naselbina
parc. št.: 597/1 in 597/4; obe k.o. Doklece, 875/1, 875/2, 875/3, 876/1, 876/2, 877/1, 877/2, 877/3 in 884/1, 884/2 k.o. Podlože.
Utemeljitev razglasitve:
Na njivah vrh hriba in na terasah severnega pobočja, vzhodno od pokopališča pod Ptujsko goro, je bila leta 1986 odkrita prazgodovinska naselbina (iz časa kulture žarnih grobišč in starejše železne dobe). Naselbina je pomemben vir arheoloških znanstvenih podatkov ter sredstvo za krepitev lokalne in regionalne kulturne identitete.
Opis varstvenega	Varstveni režim določa:
režima:	- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot sestavnega dela
kulturne identitete kraja in kot sredstva za znanstveno proučevanje človekove preteklosti;
-	z gozdom se gospodari na tradicionalen način. Panjev ni dovoljeno ruvati. Gozdne vlake naj se območju izognejo;
-	njivske površine je potrebno obdelovati čim plitveje;
-	v zemljišča se, razen tradicionalne rabe, posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje s znanstveno obdelavo najdiščnega arhiva;
-	v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno predstaviti javnosti »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.
Merilo:	1:2880
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 264
2. Stavbe
EŠD:
Ime enote:
Lokacija:
Utemeljitev
razglasitve z varovanimi sestavinami:
Varstveni režim:
Varstveni režim za vplivno območje:
Merilo: EŠD:
Ime enote:
Lokacija:
Utemeljitev
razglasitve z varovanimi sestavinami:
3297
Janški Vrh - Cerkev sv. Janeza Krstnika
parc. št. 87/1, 87/2, 87/3 k.o. Janški vrh
Gotsko-renesančna pravilno orientirana cerkev je v osnovi še iz 15. stoletja, saj jo že leta 1487 prvič omenja Paolo Santonino v svojem popotniškem dnevniku. Sestavljena je iz zvonika na zahodu, ladje, tristrano zaključenega, nižjega in ožjega prezbiterija in zakristije. Slednja dva na zunanjščini členita talni zidec in podstrešni venec, ladjo in zvonik pa le podstrešni venec, pri čemer je ob severno zunanjščino ladje prislonjen še čokat zunanji opornik. Objekt je skorajda v celoti pokrit z opečnim bobrovcem, le zvonik ima tipološko izvorni skrilj. Cerkev predstavlja lep primer preprostega arhitekturnega oblikovanja v 15. stoletju, ko se gotika kaže le še v osnovnem prostorskem konceptu in redkih detajlih kot je npr. šilastoločno sklenjen južni stranski portal, sicer pa se vključuje v sodobnejše renesančno oblikovanje, ki pa je podeželsko skromno realizirano. V poznem 17. stoletju je cerkev doživela temeljito prezidavo, ko so nastali obok prezbiterija, okenske odprtine, na zahodu v telo ladje inkorporiran zvonik in glavni portal z razgibano kamnoseško izvedeno atiko. Bržkone je bilo ob barokizaciji načrtovano baročno obokanje ladje, saj so v notranjščini že izvedeni pilastri, ki pa ni bilo izvedeno. Sekundarni lesen raven strop v ladji je iz neprimernega ladijskega poda. Sočasno s prezidavo je cerkev dobila tudi večino manj ambiciozne oltarne opreme, ki pa je bila ob slabši kvaliteti žal v preteklosti deležna tudi nestrokovnih obnov. Glavni oltar je posvečen sv. Janezu Krstniku, severni stranski sv. Mihaelu in južni stranski oltar sv. Gregorju Velikemu. Vse slike v stranskih oltarjih so novejše delo, iz poznega 17. stoletja je po kvaliteti izstopajoča le slika Matere božje z detetom in sv. Bonaventuro. Od opreme je omembe vredna še zakristijska omara, tlakovanje je izvedeno z novejšimi opečnimi tlakovci.
Poleg slikovite lege na vrhu 641 m visokega haloškega slemena cerkev odlikuje izvorna arhitekturna zasnova, ki predstavlja tipični primer manjše podružnične cerkve ob izteku 15. stoletja z berljivimi posegi barokizacije. Med opremo velja kot kvalitetno delo izpostaviti oljno sliko Matere božje z detetom in sv. Bonaventuro, ki bi jo v znanstveno-raziskovalnem smislu bilo potrebno nadrobneje proučiti.
Za stavbe velja varstveni režim, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:
-	tlorisna in višinska zasnova (gabariti);
-	gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova;
-	oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli, vključno z reklamnimi panoji, izveski in svetili, ki morajo biti v skladu z oblikovano in vsebinsko zasnovo objektov);
-	funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora;
-	sestavine in pritikline;
-	stavbno pohištvo in notranja oprema;
-	komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico;
-	pojavnost in vedute;
-	celovitost dediščine v prostoru;
-	zemeljske plasti z arheološkimi ostalinami.
Vplivno območje: parc. št. *4, 108/2, 108/6, 108/7, 109/1, 109/2, 109/3, 113/1, 113/2, severozahodni del 55/1, 55/2, 57, 85, 86/1, 86/2, 86/3, 86/4, 86/5, 86/6, 89/1, 89/2, južni del 956, osrednji del 957/3 k.o. Janški vrh V vplivnem območju je potrebno obnovo obstoječih gradenj in novogradenj oblikovati tako, da bo cerkev ostala prostorska dominanta. Potrebno je podrejanje vsake rabe in posegov okoli spomenika varovanju kvalitetnih pogledov na spomenik. 1:2880
3129
Jelovice - Cerkev sv. Bolfenka
parc. št. 578/1, 578/2, 578/3 k.o. Bolfenk
Tako vas Jelovice kot sam kraj, kjer stoji cerkev, se pogosto omenjata v urbarjih ptujskih minoritov in dominikancev 15. stoletja - slednji kot »Gira« (»Perg«) -, cerkev sama pa ne, kar pomeni, da je takrat še ni bilo. Ko je bila zgrajena, po vsej
Št. 9/28.2.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 265
verjetnosti šele v začetku 16. stoletja, je dala kraju tudi ime (Sv. Bolfenk v Halozah), dokler ga niso leta 1955 zamenjali z Jelovicami. Cerkev sestavljata ravno krita ladja (rekonstruiran kasetni strop je poslikal akademski slikar Štefan Hauko), ki so jo menda leta 1649 na zahodu podaljšali, ter kratek, majhen in nizek križnorebrasto obokan prezbiterij. V devetdesetih letih je potekala celovita statična sanacija precej poškodovanega objekta, takrat je bila tudi izvedena drenaža. Cerkev so v celoti pokrili s tipološko izvorno kritino, skrlami. Posebno odliko podeželske podružnice predstavlja tudi ohranjena fasadna poslikava (dekorativni pas pod podstrešnim vencem ter naslikani šivani rob). Leta 1994 opravljene raziskave so ugotovile obstoj poslikave tudi po vsej notranjščini, ki jo je do leta 1998 odkril in restavriral Viktor Povše. Če izvzamemo uničena mesta in tista, ki jih je doslikal restavrator, so freske razmeroma dobro ohranjene. Križnorebrasto obokan prezbiterij v skladu s srednjeveško tipologijo poslikav pokrivajo simboli evangelistov z rastlinsko ornamentiko ter soncem in luno, ob oknih so upodobljeni svetniki, večji del škofje. Na južni steni se je ohranila skupina Deesis, kar kaže, da je bila tu upodobljena Zadnja sodba. Apostoli, ki bi jih pričakovali v prezbiteriju, so nameščeni na južno steno ladje v njeni izvirni dolžini, južno steno pa po ustaljenem razporedu pokrivata Srečanje in poklon sv. Treh kraljev. Poslikana je tudi slavoločna stena v ladji, z angeloma ki razpenjata t. i. Veronikin prt s Kristusovim obličjem. Freske, ki niso brez določene likovne vrednosti, razkrivajo grob poznogotski slog, ki se v nekaterih prizorih naslanja na starejše grafične predloge, kljub temu pa poslikava po vsej verjetnosti pripada šele zgodnjemu 16. stoletju (pred letom 1523).
Cerkev znotraj ohranjenega (mestoma rekonstruiranega) kamnitega pokopališkega obzidja stoji na slikoviti legi najvišjega vrha Haloz (623m), do nje pa se povzpnemo po kolovozni poti mimo Skokove kapelice iz konca 19. stoletja. Z arhitekturo in poslikavo predstavlja lep in pričevalen zgled skromne vaške podružnice na pragu novega veka, freske pa s tistimi v Dreveniku, pri Sv. Juriju pod Donačko goro in neohranjenimi v cerkvi sv. Katarine v Cirkulanah razkrivajo dejavnost neke krajevno zaznamovane slikarske delavnice, katere izvor je treba še pojasniti.
Varstveni
režim:
Za stavbe velja varstveni režim, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:
-	tlorisna in višinska zasnova (gabariti);
-	gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova;
-	oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli, vključno z reklamnimi panoji, izveski in svetili, ki morajo biti v skladu z oblikovano in vsebinsko zasnovo objektov);
-	funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora;
-	sestavine in pritikline;
-	stenske poslikave;
-	stavbno pohištvo in notranja oprema;
-	komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico;
-	pojavnost in vedute;
-	celovitost dediščine v prostoru;
-	zemeljske plasti z arheološkimi ostalinami.
Varstveni režim za vplivno območje:
Merilo:
Vplivno območje: parc. št: *89, 563, 569, 572, 573, 575, 576, 577, 580, 583, 584, 757/2, 768/2, 769/5 k.o. Bolfenk
V vplivnem območju je potrebno obnovo obstoječih gradenj in novogradenj oblikovati tako, da bo cerkev ostala prostorska dominanta. Potrebno je podrejanje vsake rabe in posegov okoli spomenika varovanju kvalitetnih pogledov na spomenik. 1:2880
EŠD:
Ime enote:
Lokacija:
Utemeljitev
razglasitve z varovanimi
sestavinami:
3541
Kupčinji Vrh - Cerkev sv. Mohorja in Fortunata
parc. št. *16 k.o. Kupičji vrh
Cerkev stoji na vrhu hriba na izpostavljeni legi. Sestavljena je iz ladje, tristano sklenjenega prezbiterija in na južni strani na stičišču ladje in prezbiterija diagonalno prizidane zakristije. Nad zahodno fasado, ki ima enotno trikotno čelo, se dviguje lesen stolpič, ki je bil nekoč z lesenim fasadni opažem oblikovno poenoten s trikotnim zahodnim čelom objekta. Spodnji del fasade ima rizalitno izstopajoč stopnjevano razširjen element portala. V južno steno ladje je vzidan kamnit portal oblikovan enotno s pravokotnim oknom, zaščitenim s kovano mrežo nad njim. V zakristijo na zahodni strani vodi preprost kamnit portal z letnico 1734, ki bržkone datira tudi originalne vratnice z okovjem in zakristijsko omaro. Zakristija je
Št. 9/28.2.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 266
tlakovana z kamnitim tlakom različnih dimenzij, v ladji je bil tlak žal že zamenjan z betonskim.
Pri obravnavi gradbene zgodovine je treba omeniti zgodnjesrednjeveški nastanek cerkve, ki je v pozni gotiki in baroku doživel le manjše spremembe. O zgodnjesrednjeveškem nastanku na zunanjščini pričata dve šilastoločni okenski odprtini, ena v južni steni ladje in druga v južni steni tristranega zaključka prezbiterija, z zgodnjo formo trilista.
V enotno oblikovani notranjščini z ravnim lesenim stropom so trije baročni oltarji, žal povsem degradirani z neustreznimi obnovitvenimi deli v preteklosti. Ignacij Orožen navaja, da ima cerkev na desni strani oltar Blažene Device Marije z latinskim napisom, ki se v slovenščini glasi »Ta oltar je bil postavljen leta 1666 za časa vikarja Andreja Muhiča in ključarjev Martina Kralja in pomočnika Matija Kovačiča.« Na levi je bil oltar apostola Bartolomeja z letnico 1763. Vizitacijski zapisnik iz leta 1751 prav tako navaja, da ima ta cerkev tri oltarje: po prvem se cerkev imenuje, drugi je Marijin oltar, tretji pa je oltar sv. Filipa in Jakoba. Ob drugi vizitaciji leta 1756 so imenovani isti oltarji kot pred petimi leti in ki jih v notranjščini vidimo še danes. Prej smo namreč omenili, da je tretji oltar apostola Bartolomeja z letnico 1763, kar pomeni, da je ta oltar zamenjal oltar Filipa in Jakoba. Žal pa je nekaj figur po kraji v letu 1989, ki je dokumentirana v župnijski kroniki, zamenjanih z manj kvalitetnimi. Kljub temu da rezbarska kvaliteta oltarjev in oltarne plastike ne seže nad poljudno raven, imajo originalne figure samosvojo izrazno moč, ki jo v današnjem stanju močno kazijo nestrokovne preslikave. Ohranjene so tudi kvalitetno rezljane lesene klopi.
Preprosta podružnična cerkev kaže na zelo zgoden srednjeveški nastanek s številnimi kvalitetnimi elementi ohranjenimi tako iz srednjega veka kot tudi iz obdobja med 17. in 19. stoletjem. Vendar bi bila po znanstvenih umetnostnozgodovinskih in konservatorsko-restavratorskih raziskavah potrebna temeljita valorizacija objekta, na podlagi te pa spomeniško vodena obnova, ki bi sakralni	arhitekturi	vrnila	kvalitetno	pojavnost.
Varstveni režim:
Za stavbe velja varstveni režim, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:
-	tlorisna in višinska zasnova (gabariti);
-	gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova;
-	oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli, vključno z reklamnimi panoji, izveski in svetili, ki morajo biti v skladu z oblikovano in vsebinsko zasnovo objektov);
-	funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora;
-	sestavine in pritikline;
-	stavbno pohištvo in notranja oprema;
-	komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico;
-	pojavnost in vedute;
-	celovitost dediščine v prostoru;
-	zemeljske plasti z arheološkimi ostalinami.
Varstveni režim za vplivno območje
Vplivno območje: parc. št. *15, 1010, 1011, 1013, 1017, 1031, 1032, zahodni del 1642/2, 1642/3 k.o. Kupčinji vrh
1018, 1021, 1022, 1026,
Merilo: EŠD:
V vplivnem območju je potrebno obnovo obstoječih gradenj in novogradenj oblikovati tako, da bo cerkev ostala prostorska dominanta. Potrebno je podrejanje vsake rabe in posegov okoli spomenika varovanju kvalitetnih pogledov na spomenik. 1:2880 3128
Ime enote: Lokacija:
Majšperk - Cerkev sv. Nikolaja
parc. št. 3/2 k.o. Lešje
Utemeljitev
razglasitve z varovanimi
sestavinami:
Cerkev sv. Nikolaja je plod večjih prezidav. Sestavljena je iz zahodnega zvonika, krajše ladje, ki jo obstopata stranski kapeli, prezbiterija in zakristije na južni strani ladje. Pred zvonikom je manjši nadstrešek na dveh kamnitih stebrih, na severni strani zvonika pa še pokrite stopnice, ki vodijo na emporo, zaradi česar zunanjščina deluje precej nehomogeno. Zunanji oporniki, domnevno še gotskega prezbiterija, so preoblikovani v stenske niše, okenske odprtine prezbiterija so baročne, kakor tudi celotna notranjščina. Od srednjeveške faze objekta lahko že na zunanjščini razberemo zahodni zvonik s slabo rekonstruirano vogalno poslikavo in streho s kamnitimi skrlami. Ob tem velja še omeniti, da je ladja nenavadnega kvadratnega
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 267
tlorisa, v katerega je na zahodni inkorporirana pevska empora. Zakristija, ki se na južni strani prislanja k kapeli, je z letnico na portalu datirana v letu 1927, nadstrešek in zunanje stopnice na emporo pa sta novejšega izvora. Barokizirana notranjščina, ki jo letnica na vhodnem portalu zvonika datira v leto 1639, je obokana z banjo z oprogami v ladji in banjastim obokom s sosvodnicami v prezbiteriju. Obok v ladji sloni na stenskih pilastrih s poudarjeno profiliranimi kapiteli, ki se v severni kapeli nadaljujejo v močan venec. Stropa obeh kapel sta poslikana z baročnima poslikavama, pri čemer je tista v prvi, Sv. Antona sprejema nebeška sv. Trojica, datirana v leto 1730, v južni kapeli pa na banjastem oboku, kjer poslikava ustvarja iluzijo odprtega neba, vidimo Kristusovo vstajenje. Slikariji sta povprečne kakovosti, zanimivo pa je, da se je pri slednji slikar preizkusil z dokaj zahtevno perspektivo, pri čemer je kot prostorsko odrivalo ob robu uporabil prazen Kristusov sarkofag z tremi Marijami na levi, na sarkofagu sedečim angelom in vojščakom ob njem ter še z vojščakom, tik pred padcem z neba na nas pred sarkofagom, s čimer je pričaral za lokalne razmere dokaj učinkovit baročni iluzionistični učinek. V notranjščini velja od opreme omeniti še izjemno kvalitetno baročno oltarno sliko sv. Nikolaja ter poznorenesančno oblikovan krasilni kamen na sekundarni lokaciji z napisom MICHAELG0DEZVITRICIANN01609IHSFFBALTASARKRAIAZ?.	V
župnišču sta hranjena še datiran baročni kelih z letnico 1749 in monštranca z Marijinim Oznanjenjem in redkim motivom Madone lactans.
Cerkev je bila žal v notranjščini močno degradirana z neustreznimi tlaki, ki rušijo prostora razmerja in predvsem povečanjem odprtine med zakristijo in prezbiterijem, zaradi česar v današnjem stanju deluje prostorsko precej kaotično.
Sicer je bila cerkev nekoč del nekdanjega kompleksnega cerkvenega ambienta s cerkvenim obzidjem, velikim gospodarskim poslopjem in župniščem, od česar se je v historični podobi ohranilo le gospodarsko poslopje, župnišče je precej preoblikovano, prav tako obzidje, ki je s kamnito stopnico v tlaku prostorsko precej nerodno obeleženo.
Za natančno razumevanje gradbene zgodovine objekta bi bile potrebne detajlne konservatorsko-restavratorske raziskave, kljub temu pa cerkev velja za pomemben objekt sakralne arhitekture tega območja. Ob strokovno vodeni prenovi in tudi v smislu spomeniške adaptacije okoliškega prostora bi sakralni spomenik moral pridobiti na kvalitetnejši prezentaciji.
Varstveni režim:	Za stavbe velja varstveni režim, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot,
kot so:
-	tlorisna in višinska zasnova (gabariti);
-	gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova;
-	oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli, vključno z reklamnimi panoji, izveski in svetili, ki morajo biti v skladu z oblikovano in vsebinsko zasnovo objektov);
-	funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora;
-	sestavine in pritikline;
-	stavbno pohištvo in notranja oprema;
-	komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico;
-	pojavnost in vedute;
-	celovitost dediščine v prostoru;
-	zemeljske plasti z arheološkimi ostalinami.
Vplivno območje: parc. št. *19, 3/1, 3/3, 6/3, 6/4, 6/5, 6/7, 697/9 k.o. Lešje
V vplivnem območju je potrebno obnovo obstoječih gradenj in novogradenj oblikovati tako, da bo cerkev ostala prostorska dominanta. Potrebno je podrejanje vsake rabe in posegov okoli spomenika varovanju kvalitetnih pogledov na spomenik. 1:2880
Varstveni režim za vplivno območje:
Merilo:
ESD:
Ime enote:
Lokacija:
Utemeljitev
razglasitve z varovanimi sestavinami:
3296
Ptujska Gora - Cerkev sv. Lenarta
parc. št. 261/1, 261/2 k.o. Ptujska gora
Cerkev sv. Lenarta stoji na pokopališču na manjši vzpetini jugovzhodno ne daleč stran od Marijine cerkve. Po tipu sodi med skromne podružnice, ki obsega pravokotno ravnostropano ladjo s preprostim lesenim stolpičem nad zahodnim pročeljem in kratek tristrano sklenjen prezbiterij, obokan z zvezdasto-grebenastim
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 268
obokom. Zunanjščino členijo kamnit portal z ravno preklado na polkrožnih konzolah iz ptujskogorskega peščenjaka na zahodni strani in štiri preprosta pravokotna okna s kamnitimi okviri, klesanimi prav tako iz lokalnega peščenjaka, ki predirajo južni in severni steni ladje in prezbiterija. Ladjo in prezbiterij v notranjščini ločuje preprosta polkrožna slavoločna stena, h kateri so z ladijske strani prislonjena dva stranska oltarja, ki stojita na kamnitih oltarnih menzah. Skorajda enaka oltarna menza stoji tudi v prezbiteriju in nosi nekoliko bogatejši oltarni nastavek, ki kot stranska dva sodi v skupino t. i. zlatih oltarjev 17. stoletja. K opisu velja dodati še nekdanji opečni tlak, opremo in nekaj vzidanih nagrobnikov.
Z gotovostjo se cerkev v virih prvič omenja v deželnoknežjem vizitacijskem protokolu iz let 1544-1545, kar pomeni, da je treba njene začetke iskati vsaj v prvi polovici 16. stoletja, če ne že nekoliko prej. Kakorkoli že, arhitekturni tip cerkve molči o natančnejšem času gradnje. Tip stavbe je resda srednjeveški, vendar obočni sistem z grebenastim obokom običajno nastopa predvsem od druge polovice 16. stoletja naprej. Ob tem pa je bilo na prelomu iz 16. v 17. stoletje oživljanje gotskih arhitekturnih oblik v modi tudi v širšem evropskem prostoru. Treba je še dodati, da je stavba v celoti zidana bolj ali manj obdelanih kosov ptujskogorskega peščenjaka, le zatrepni del zahodne stene ladje in obok prezbiterija sta zidana iz opeke, kar morda pomeni, da je bila današnja stavba zidana v prvi polovici 16. stoletja, na začetku 17 stoletja pa je bila temeljito obnovljena. Obnova je poleg gradnje novega oboka v prezbiteriju obsegala tudi izvedbo novih okenskih odprtin in portala. Po drugi strani je čas obnove lahko krepko segel v 17. stoletje, saj oltarji najverjetneje niso nastali pred sredino 17. stoletja. V 19. stoletju je cerkev doživela le manjša obnovitvena dela, ki so zajela zlasti lesen zvonik, lesen strop, ki je nadomestil starejšega, in obnovo oziroma pleskanje oltarne opreme. Na glavnem oltarju vidimo letnico 1863 in še napis »LRFF«, ki najbrž označujeta čas obnove in za zdaj neznanega naročnika. Zadnjo spremembo je cerkev doživela leta 2008, ko so iz Marijine cerkve prenesli današnji marmornat oltar proti ljudstvu, ambon in sedilije.
Od opreme so pomembni predvsem oltarji, čeprav na prvi pogled niso posebej visoke kvalitete. Glavni oltar zaznamuje preprosta arhitektura oltarnega nastavka s štirimi stebri v osrednjem delu in plitkimi nišami, v katerih so nameščene figura sv. Lenarta v sredini in figuri evangelistov sv. Marka levo in sv. Luke desno. Spodnji del oziroma predelo členijo palmetni vejici, angelski glavi in volute ob straneh, atiko pa poleg t. i. pristrešnikov z volutami predvsem figura vstalega Kristusa v sredini. Žal je oltar močno črvojeden in ob tem prekrit z neprimerno barvno plastjo kot posledico nestrokovne obnove leta 1863, zaradi katere je bogata rastlinska ornamentika na krilih oltarja skorajda neopazna. Podobno velja tudi za stranska oltarja. Severni stranski oltar naj bi bil po Orožnovem pričevanju posvečen sv. Apoloniji in sv. Jederti (Gertrudi). Oba kipa sta nameščena v pravokotni niši lesenega oltarnega nastavka z dvema stebroma, okrašenega z bogato rastlinsko ornamentiko. Atiko krasi polkrožna niša z neznano svetnico, manjka pa motiv pristrešnikov, vidnem na južnem stranskem oltarju, ki predstavlja par severnemu oltarju. Oltarni nastavek je enak. Po Orožnu naj bi bil oltar posvečen svetemu Križu, vendar manjka v osrednji pravokotni niši podoba Križanega z dvema angeloma, ki jih vidimo na predvojnih fotografijah. Ostali so le križ in podobe duš v vicah, medtem ko so figure Križanega in angelov shranjene v ptujskogorski muzejski zbirki. V atiki je v polkrožni niši upodobljena neka svetnica brez atributov. Ker sta stranska oltarja nekoliko prevelika za mesti, kjer stojita, bi celo pomislili, da so bili vsi trije oltarji, čeprav so delo iste delavnice, prvotno narejeni za neko drugo cerkev.
Kljub temu da cerkev ne predstavlja izstopajoče kvalitetnega ali naprednega arhitekturnega tipa in je bila velikokrat prezrta v senci bližnje ptujskogorske Marijine cerkve, je njena na videz skromna pojavnost vendarle vredna pozornosti. Tako zaradi vrste posameznih detajlov in opreme, kot tudi lege v prostoru, ki skupaj z bližnjo baziliko Marije Zavetnice na Ptujski Gori in številnimi kamnitimi znamenji tvori celovito sliko tukajšnje kulturne krajine.
Varstveni	Za stavbe velja varstveni režim, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot,
režim:	kot so:
-	tlorisna in višinska zasnova (gabariti);
-	gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova;
-	oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli, vključno z reklamnimi panoji, izveski in svetili, ki morajo biti v skladu z oblikovano in vsebinsko zasnovo objektov);
-	funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora;
-	sestavine in pritikline;
-	stavbno pohištvo in notranja oprema;
-	komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico;
-	pojavnost in vedute;
-	celovitost dediščine v prostoru;
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 269
Merilo: EŠD:
Ime enote:
Lokacija:
Utemeljitev razglasitve:
- zemeljske plasti z arheološkimi ostalinami. 1:2880
591
Ptujska Gora - Cerkev Marije zaščitnice
parc. št. 23, 24/10, 24/14, 24/16, 272/5 k.o. Ptujska gora
Čeprav prva neposredna omemba ptujskogorske cerkve izvira šele iz leta 1442, lahko začetek gradnje postavimo v zadnje desetletje 14. stoletja. Čeprav je cerkev ustanova Ulrika IV. iz rodbine Walsee, ki jo je po njegovi smrti (1400) realiziral njegov varovanec Bernard III. Ptujski, lahko po grbih na oboku glavne ladje in na nekaterih konzolah sklepamo, da so bile pri gradnji in opremljanju udeležene tudi druge štajerske plemiške rodbine. Nedvomno je bila najpozneje v 20. letih 15. stoletja cerkev tudi že dokončana in opremljena.
Po tlorisni shemi se ptujskogorska cerkev uvršča med cerkve s »stopnjevanim korom«, srednja ladja je širša in na vzhodu za travejo daljša od stranskih, vse tri pa imajo petosmisnke sklepe, ki niso z nikakršno cezuro ločeni od prostora za vernike. Glavna ladja meri skupaj s kornim podaljškom v dolžino šest travej, njeno zahodno travejo pa zavzema zvonik. Arkadni steni s petimi pari sestavljenih slopov ločujeta ladje: medtem ko sta stranski križno obokani, ima glavna ladja dvojnopararelni obok z zvezdastim vzhodnim sklepom. Zahodna traveja stranskih ladij, kjer je nadstropna empora, je prostorsko ločena od ostale notranjščine z močnejšo oprogo. Ob severno steno vzhodne traveje je prislonjena sočasna zakristija, obokana s štirirogeljno zvezdo, sicer pa je celotna stavbna na zunaj obdana z oporniki. Nad glavnim portalom na zahodni fasadi se med dvema opornikoma razpenja baldahin, katerega prvotne podobe ni mogoče rekonstruirati, ob njem pa je še nekakšen stolpič s stopnicami, ki vodijo na zahodno emporo. Notranjščina je osvetljena skozi okna v kornih zaključkih in na južni steni, medtem ko je na severni steni okno le v zahodni traveji. S svojo tlorisno zasnovo predstavlja ptujskogorska cerkev zadnji spomenik v vrsti romarskih cerkva 14. stoletja na Štajerskem (Straßengel, Mariazell, Pöllauberg). Glavni dostop do cerkve vodi danes po monumentalnem baročnem stopnišču z arhitektonsko poudarjenim portalom v liniji nekdanjega taborskega obzidja. Stopnišče, okrašeno s kipi, je pripisano mariborskemu baročnemu kiparju Jožefu Straubu (1712-1756). Na profiliranih podstavkih sta postavljena levo sv. Janez Nepomuk (kopija) in desno sv. Florjan, medtem ko vrh kompozicije zaokrožujeta izrazita portalna podboja s pilastroma in vencem, na katerem na vsaki strani sedita angela z rokokojsko kartušo in vazo. Čeprav figure s svojim elegantnimi pozami in slikovito draperijo predstavljajo mojstrovino svojega časa, se je moral avtor kompozicijsko močno podrediti danim arhitekturnim razmeram in stopnišče pomakniti v levi vogal trga. Osrednja os objekta pa je poudarjena z osmerokotnim zvonikom, ki je pokrit s položno piramidasto streho iz 19. stoletja, prvotno, mnogo višjo piramido, izvedeno po vsej verjetnosti v kamnu, pa je najbrž izgubil zaradi požara kmalu po letu 1487. Ta je bil verjetno vzrok, da se je zgornji del zvonika v večji meri porušili s tem poškodoval obok zvonika nad pevskim korom, načel zahodni del oboka glavne ladje, poškodoval stopniščni stolpič, ki je bil prvotno za etažo višji in uničil baldahinasti zahodni del stavbe nad glavnim vhodom. Med dvema opornikoma je glavni portal, pokrit z zasilno strešico, konzole v steni nad njim pa pričajo, da je bila na tem mestu prvotno nekakšna vhodna lopa ali vsaj baldahin. Portal je zasnovan monumentalno z delilnim stebričkom, s kvalitetnimi figuralnimi konzolami, ki nosijo preklado, njegovo luneto pa je prvotno krasil milostni relief Marije zavetnice s plaščem, ki je danes v glavnem oltarju. Severni stranski portal je v primerjavi z glavnim skromneje oblikovan. Zaznamuje ga bogato profilirano ostenje, ki prehaja v usločen lok, zgoraj zaključen s križno rožo. Ostenju sta ob straneh dodana tričetrtinska stebriča, ki podpirata fiali. Luneta, podprta s konzolama, je okrašena s slepim trilistom. Prvotno je bil stranski portal tudi na južni strani, a je danes zaradi baročne kapele sv. Frančiška Ksaverija uničen. Čeprav je kapela zaradi baročnih oblik na zunanjščini bolj kot tujek, je kljub malim dimenzijam njena zunanjščina bogato členjena z izrazitimi pilastri in dvema vrstama oken, spodaj pa še z razgibanim talnim zidcem, pod katerim vidimo dve odprtini, ki zračita grobnico pod kapelo.
Notranjščina cerkve je dvoranska: stranske ladje so sicer nekoliko nižje kot glavna, vendar je razlika komaj opazna, ker so tudi nosilci obokov v vseh ladjah enako visoki; pač pa učinkujejo stranske ladje podrejeno zaradi manjše širine in preprostejšega obočnega sistema. Bolj kot višinska stopnjevanost pride do izraza vzdolžna usmerjenost cerkvene prostornin, ki jo posebej poudarjajo delilni loki med ladjami in dvojnoparalelni obok brez cezur med travejami. Notranjščina je osvetljena z dvodelnimi in tridelnimi okni v kornem delu ter s štiridelnimi okni v ladji.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 270
Vsa okna so opremljena s krogovičji, pri katerih opazimo zanimivo dvojnost: medtem ko so krogovičja v koru okrašena s tradicionalnimi trilisti in štirilisti, se na oknih v ladji že pojavlja motiv ribjega mehurja, kar bi lahko pomenilo, da je ostenje vzhodnega dela cerkve za spoznanje starejše od ladje.
Stavbne plastike je v ptujskogorski cerkvi sorazmerno malo in se omejuje v glavnem na glavni portal in na konzole v zakristiji, poleg tega pa so v glavni korni kapeli še štirilistne in grbovne konzole ter bogato razčlenjeni baldahini nad njimi. V južni steni glavnega kora so se ohranile tudi izredno kvalitetno izdelane petdelne sedilije z bogatim krogovičnim okrasjem. Tu se že redno pojavlja motiv ribjega mehurja, posebno rastlinska ornamentika na zgornjem robu pa ima izrazito parlerjevski značaj.
Do danes se je v ptujskogorski cerkvi ohranilo le nekaj kosov prvotne opreme, med katerimi je v arhitekturnem pogledu najpomembnejši t. i. celjski oltar. Baldahin, oprt na štiri osmerokotne stebre, stoji danes delno rekonstruiran v južni apsidi, njegova prvotna lokacija je bila verjetno v vzhodnem delu glavne ladje pred prezbiterijem in tako zapiral pogled na glavni oltar. Njegovi stebri imajo kvalitetne antropomorfne kapitele parlerjevskega značaja, na parlerjevska izhodišča pa kaže tudi obok baldehina. V tlorisu gre z preplet križnega oboka ter za 45 stopinj zasukanega kvadrata: skoraj natanko tako shemo je Peter Parler prvič uporabil v zakristiji praške stolnice sv. Vida, na Slovenskem pa je »celjski oltar« edini primer te vrste.
Pomembno je izpostaviti tudi drugo opremo cerkve na Ptujski gori. Delavnica, ki se je izoblikovala ok. leta 1400 na gradbišču romarske cerkve imenujemo Ptujskogorska kiparska delavnica. Ptujskogorski stavbarji so verjetno izhajali iz nasledstva praške delavnice družine Parlerjev. Vzporedno z bogato stavbno plastiko, ki se po drugi strani povezuje tudi z Dunajem, je v tem času nastala tudi kiparska oprema oltarjev. Poleg enega v celoti ohranjenega t. i. Roženvenskega (nekdanji Andrejev) oltarja jo predstavlja vrsta prostostoječih kipov in reliefov (sv. Jakob, Stoječa Marija z detetom (t. i. »Lepa Madona«), relief angelov grbonoscev, relief Marijine smrti itd.) Ob teh delih, ki jih je mogoče neposredno povezati s cerkvijo na Ptujski gori, obstaja tudi posebna skupina plastik, narejenih za nemški viteški red v bližnji Veliki Nedelji. Vsa dela se po slogu navezujejo na aktualno dogajanje v vzhodni Srednji Evropi, nekatera med njimi pa lahko po kvaliteti uvrstimo med izbrance evropskega gotskega kiparstva tega časa v t. i. »lepem slogu«.
V cerkvi je bogata tudi baročna oltarna oprema, med katero velja omeniti Oltar Brezmadežne Marije s konca 17. ali začetka 18. stoletja, izjemno prižnico, ki predstavlja biser baročnega mizarstva in kiparstva zrelega 18. stoletja, spovednici, ki sta delo istega mojstra in druge kipe, ki so jih postavili na vzdolžne stene cerkve. Tu je še pevski kor, orgle, tabelne slike itd. Med kvalitetnejše kose baročne opreme spada oltar v kapeli sv. Frančiška Ksaverija v duhu poznega 17. stoletja (1690), ki predstavlja eno od posebej dragocenih baročnih mojstrovin na Gori, delo mariborskega kiparja Franca Krištofa Reissa. Med baročnimi kosi opreme najbolj izstopa današnji veliki oltar, v katerega je umeščen gotski milostni relief Matere Božje zavetnice s plaščem. Mogočna stebrna arhitektura oltarnega nastavka gotske podobe ni preglasila, le na baročni način je poudarila njen pomen, saj je ustrezno dvignjen na podstavku, ki se valovito prilagaja tlorisu reliefa. Avtorstvo oltarja arhivsko sicer ni izpričano, je pa na podlagi primerjalnih analiz domnevati, da je avtor oltarnega nastavka graški kipar Veit Koniger (1729-1792), ki je v svojem času veljal za vodilnega kiparja na Štajerskem.
Ob cerkveni opremi velja izpostaviti še izjemno kvalitetne freske v Križevi kapeli (1424-1426), slogovno povezane s kakšno desetletje starejšo poslikavo severnega krila križnega hodnika v Brixnu na Južnem Tirolskem. Ostanki fresk so ohranjeni tudi na zahodni empori, ki bi jih lahko postavili v čas konca 15. stoletja. Slabo so ohranjene freske tudi na južni steni ob empori, od katerih je razpoznaven le sv. Krištof in fragmenti svetniških figur, ki jih lahko glede na poznogotski realizem datiramo v pozno 15. stoletje. Ptujskogorske cerkve slikarji niso obšli niti v obdobju baroka, čeprav je stenskih slikarij iz tega obdobja le za vzorec (stoječi svetniki v južnem oltarnem prostoru.)
Med pomembnimi zgodovinskimi elementi ptujskogorske notranjščine so tudi trije nagrobniki. Kot najstarejši nagrobnik v cerkvi se kaže nagrobnik v Križevi kapeli, in sicer prvega kaplana cerkve, Nikolaja, ki ga napis datira v leto 1424. Poleg omenjenega je v steno vzidan še en nagrobnik, ki pripada enemu od mlajših ptujskogorskih vikarjev, to je vikarju Matjažu Plešniku, ki je bil na Gori vikar med 1750 in 1752. Tretji nagrobnik ima poleg zgodovinske vrednosti še umetnostne kvalitete in je vzidan v južni steni ladje blizu oltarja sv. Sigismunda, kar ni slučaj saj
Št. 9/28.2.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 271
pripada prav ustanovitelju tega oltarja, to je Žigi Dobrniškemu. Nagrobna plošča je izdelana iz rdečega salzburškega marmorja in datirana v 1429.
Arhitekturo ptujskogorske cerkve smemo razumeti v smislu sinteze štajerske tradicije 14. stoletja in parlerjevskih novosti, ki so prišle v naše kraje bodisi iz Prage ali iz Dunaja. Gradnja cerkve na Ptujski Gori je bil najambicioznejši gradbeni projekt časa ok. 1400 na Štajerskem in iz številnih kamnoseških znakov na stavbi je razbrati, da je pri gradnji sodelovalo izredno veliko kamnosekov. Kamnoseški znaki nam razkrivajo tudi povezave med ptujskogorsko stavbarnico in drugimi sočasnimi gradbišči na Štajerskem: nobenega dvoma ni, da so cerkev na Hajdini gradili isti mojstri, bolj presenetljive pa so povezave s spomenik, ki imajo sicer drugačen slogovni značaj, tako s koroma mariborske stolnice in ž. c. v Ljutomeru. Poleg izjemnih gradbeno-zgodovinskih kvalitet je na najvišji umetnostni ravni tudi stavbna cerkvena plastika, gotska in baročna oprema objekta, ki skupaj z izjemno lego na zahodnem robu slemena Savinsko, tvori popoln umetnostni vrhunec zgodovinskega spomina in je eden izmed najpomembnejših delov slovenskega spomeniškega patrimonija.
Opis varstvenega režima:
Merilo: EŠD:
Ime enote: Lokacija:
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
-	varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
-	da morajo biti vsi posegi v spomenik in vsaka raba podrejeni;
-	ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
-	strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne in konstrukcijske zasnove, gabaritov, lege, in materialov;
-	prepoved vseh posegov v zaščitene arhitekturne detajle: kamniti arhitekturni členi, tlaki, oprema, stenske poslikave, tabelne slike, kovani elementi itd...;
-	pojavnost in oblikovanost zunanjščine (kot členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, strešna kritina, fasadni detajli;
-	omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti;
-	na spomenik in v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo in nosilci reklam;
-	pri kakršnih koli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave.
1:2880
30521
Ptujska Gora - Hiša Ptujska Gora 80
parc. št. 32/1 k.o. Ptujska Gora
Utemeljitev razglasitve:
V južnem delu pobočja razloženega naselja Ptujska Gora stoji pritlična, delno podkletena starotrška hiša, ki jo pokriva opečna dvokapnica. Vhod v hišo s pravokotnim portalom, ki ima v sklepniku letnico 1926, je umeščen v osrednji osi. Slednjo poudarjata rizalit in lesena vhodna lopa z izjemnimi rekonstruiranimi detajli dekorativno ograje, kjer so vpeti sloki profilirani stebri, ki podpirajo leseni zatrep rizalita.
Notranja tlorisna zasnova je v celoti ohranjena. V kuhinji ima ohranjeno prvotno kurišče. Po opravljeni celoviti obnovi je prezentirano tako prvotno in novo izdelano notranje in zunanje stavbno pohištvo, notranji leseni tlaki in opečni tlak v veži in kuhinji.
Stavba, ki je v osnovi iz 19. stoletja in je leta 1926 doživela večjo prenovo, predstavlja del ohranjene bogate stavbne dediščine trškega naselja Ptujska Gora. Varovane sestavine
Opis varstvenega
režima:
Za stavbe velja varstveni režim, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:
-	tlorisna in višinska zasnova (gabariti);
-	gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova;
-	oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli, vključno z reklamnimi panoji, izveski in svetili, ki morajo biti v skladu z oblikovano in vsebinsko zasnovo objektov);
-	funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora;
-	sestavine in pritikline;
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 272
-	stavbno pohištvo in notranja oprema;
-	komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico;
-	pojavnost in vedute;
-	celovitost dediščine v prostoru.
Merilo:	1 : 2880
EŠD:	3395
Ime enote:	Stoperce - Cerkev sv. Antona Puščavnika
Lokacija:	osrednji del parc. št. 2/4 k.o. Stoperce
Utemeljitev	Prvotno filiala župnije v Majšperku, od leta 1872 pa župnijska cerkev sv. Antona
razglasitve z varovanimi Puščavnika, ki se v virih omenja že leta 1441, je danes zgodnjebaročna arhitektura sestavinami:	iz 17. stoletja. Sestavljajo jo zvonik nad zahodno fasado, ladja, od ladje nekoliko
ožji tristrano zaključen prezbiterij, kapela in zakristija. Zahodna fasada je členjena z rizalitno izstopajočim osrednjim delom zvonika in kamnitim pravokotnim portalom s profilirano gredo; plitkih pilastrov, ki sicer členijo vse fasade, pa pri zadnji obnovi, glede na arhivske fotografije, kot kaže na tej strani niso več ponovili. Fasade ob južnem kamnitem stranskem portalu členijo še pravokotna okna z ločenimi polkrožnimi lunetastimi odprtinami nad njimi, oboje obdajajo v ometu izvedeni profilirani okviri. Talni zidec teče po celotnem obodu cerkve. Zvonik je krit s skriljem, ostali deli z opečno kritino.
Veža pod zvonikom je križno obokana. Tudi ladja je križno obokana, pri čemer posamezne pole oboka členijo široke oproge, naslonjene na preproste konzole profiliranih pilastrov. Prezbiterij je križno-grebenasato obokan, pri čemer tudi tukaj obok sloni na stenskih pilastrih. Kot priča dokumentacija, je bil tlak v ladji iz peščenjaka v prezbiteriju pa iz marmorja, oboje je nestrokovna prenova zamenjala z barvno neustreznim, do visokega sijaja poliranim tlakom, ki izniči prvotno kvalitetno pojavnost notranjščine. Kapela je križno obokana. Iz druge polovice 19. stoletja, ko je bila cerkev obnovljena, je stropna dekorativna poslikava, od katere so danes zgolj reducirano prezentirani posamezni medaljoni s svetniškimi figurami. V novejšem času so bile iz cerkve odstranjene originalne klopi in zamenjane z novimi, tako da od opreme velja posebej izpostaviti le glavni oltar s kvalitetnimi Straubovimi skulpturami. Omeniti velja tudi kamnit relief vzidan v južno steno ladje s prizorom Križanega z žalujočimi Marijo, Marijo Magdaleno in Janezom Evangelistom pod križem, ki kaže dokaj kvalitetno izvedbeno raven in poznorenesančne tendence kiparja, ki je moral poznati grafično produkcijo severne renesanse. Cerkev je obdana z obzidjem znotraj katerega je bilo nekoč pokopališče.
Današnja cerkev, ki stoji na vzpetini ob vrhu naselja, je nastala v 17. stoletju in je sinteza zgodnjebaročnih arhitekturnih elementov s kvalitetno baročno opremo. Potrebna bi bila temeljita spomeniško vodena prenova objekta, ki bi temeljila na umetnostnozgodovinskih in konservatorsko-restavratorskih raziskavah objekta.
Za stavbe velja varstveni režim, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:
-	tlorisna in višinska zasnova (gabariti);
-	gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova;
-	oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli, vključno z reklamnimi panoji, izveski in svetili, ki morajo biti v skladu z oblikovano in vsebinsko zasnovo objektov);
-	funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora;
-	sestavine in pritikline,
-	stavbno pohištvo in notranja oprema;
-	komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico;
-	pojavnost in vedute;
-	celovitost dediščine v prostoru;
-	zemeljske plasti z arheološkimi ostalinami.
Vplivno območje: parc. št. *3, 2/2, zunanji del 2/4, 49/8, 50, 6/2 k.o Stoperce V vplivnem območju je potrebno obnovo obstoječih gradenj in novogradenj oblikovati tako, da bo cerkev ostala prostorska dominanta. Potrebno je podrejanje vsake rabe in posegov okoli spomenika varovanju kvalitetnih pogledov na spomenik. 1:2880
Varstveni režim:
Varstveni režim za vplivno območje:
Merilo:
3. Stavbe s parki ali vrtovi
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 273
ESD:
6515
Ime enote:
Breg - Dvorec Hamre
Lokacija:
parc. št. 258/41, 269, 271/20, 271/21, 272/1, 272/2, 273/2, 273/3, 273/4 k.o. Skrblje
Utemeljitev
razglasitve z varovanimi sestavinami:
Grad stoji v naselju Breg južno od Majšperka na desnem bregu reke Dravinje in starem mostišču čez reko. Osnovni enonadstropni stavbi pravokotnega tlorisa s fasadami razdeljenimi na pet oziroma tri okenske osi je na južni strani v tretji osi prizidan enonadstropni enoosni prizidek, ki ima v pritličju stebriščno vhodno lopo. Na vzhodni strani je prizidan enoosni stolpič - zvonik kapele s čebulasto streho. Na zahodni strani je prizidan zimski vrt z ravno streho - teraso.
Na Bregu je že v letu 1461 izpričana posest ptujskih minoritov, od 16. stoletja pa se na tem mestu omenja dvor, znan po imenu Jeseniški ali Zgornji urad. Leta 1735 je nekdanji dvor zamenjal sedanji baročni dvorec, ki je ostal v lasti minoritov vse do leta 1880, ko je prešel v zasebne roke. V obdobju minoritskega lastništva je bil grad urad (uprava) fužin (Hammer), od koder tudi ime. Po letu 1880 so novi lastniki začeli razvijati proizvodnjo tanina. Po drugi svetovni vojni je bil grad nacionaliziran. Strokovna literatura predvideva, da so grad leta 1735 popolnoma na novo zgradili in da v sedanji stavbni substanci ni starejših sestavin. Vendar glede na dejstvo, da predvidevanja ne temeljijo na raziskavah stavbne substance, je treba ob prenovi opraviti gradbeno zgodovinske raziskave. Na osnovi arhitekturnega posnetka bi namreč bilo možno sklepati, da je prvotna oziroma starejša stavba omejena na osnovni pravokotnik, orientiran v smeri vzhod-zahod. Ob tem tudi ni docela jasno ali je bil severni rizalit že sestavni del prvotne stavbe ali pa je bil dodan kasneje. V notranjščini objekta je kljub neustrezni rabi v povojnem času (vrtec, policijska postaja, stanovanja) ohranjenih veliko zelo kvalitetnih arhitekturnih elementov in stavbne opreme, med katerimi velja omeniti štukaturne okvire na stropovih, stavbno pohištvo, kovane elemente, originalne tlake, bogato ornamentirane lončene peči. Posebno dragocenost in izjemno kvaliteto znotraj že tako kvalitetnega stavbnega spomenika predstavlja zimski vrt z vodnjakom. Sredi okroglega kamnitega bazena je podstavek s školjko, nad njo nastavek, ki ga oblikujeta dva prepletena delfina, na vrhu je deček na orlu (po vsej verjetnosti antični Ganimed, ki ga je ugrabil Zeus v podobi orla). Ob zahodnem in južnem robu je greda, ki zajema tudi vodnjak in je obdana z obrobo iz grobo obdelanih kamnov. Dvorec je obdajal tudi manjši park, ki je zelo devastiran, deloma so na njegovo območje v zadnjih desetletjih posegle novogradnje individualnih stanovanjskih stavb. Vendar je njegovo območje v večji meri ohranjeno, parkovna zasnova pa delno še čitljiva, ohranjenih je tudi nekaj skulptur nekdanje vrtne ureditve.
Dvorec Hamre je izjemni primer baročnega dvorca manjših dimenzij z vsemi elementi baročnega razkošja. K temu sodi tako arhitekturna zasnova z členitvijo fasad, kot tudi notranja oprema pa tudi parkovna zasnova. Dvorec je treba tako konservatorsko restavratorsko raziskati in ovrednotiti stavbne elemente ob tem pa znanstveno umestiti v širši evropski kontekst. K celoviti obravnavi sodi tudi pripadajoč park, ki predstavlja enoten in neločljiv del baročnega oblikovanja.
Varstveni režim:
Za stavbe velja varstveni režim, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:
-	tlorisna in višinska zasnova (gabariti);
-	gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova;
-	oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli, vključno z reklamnimi panoji, izveski in svetili, ki morajo biti v skladu z oblikovano in vsebinsko zasnovo objektov),
-	funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora;
-	sestavine in pritikline;
-	stavbno pohištvo in notranja oprema;
-	komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico;
-	pojavnost in vedute;
-	celovitost dediščine v prostoru;
-	zemeljske plasti z arheološkimi ostalinami.
Merilo:
1:2880
4. Spominski objekti ali kraji EŠD:	19820
Ime enote:
Breg- Novakova grobnica
Št. 9/28.2.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 274
Lokacija:
parc. št. 270/19, 270/20 k.o. Skrblje
Utemeljitev
razglasitve z varovanimi sestavinami:
Varstveni režim:
Merilo:
Monumentalni neobaročni mavzolej v bližini baročnega dvorca Hamre pri Majšperku je dala leta 1935 po smrti svojega moža zgraditi Marija Kubricht roj. Novak (1896-1988), lastnica dvorca in tovarne strojil. Po osnovni zasnovi je primerljiv s sicer mogočnejšim in starejšim mavzolejem Anastazija Grüna oziroma rodovine Auersperg v Leskovcu pri Krškem. Sestavljen je iz podzemnega grobiščnega prostora, nad katerim stoji elegantno valjasto stavbno telo grobne kapele, dopolnjeno z ravno zaključenim kratkim prezbiterijem in pokrito s kupolasto streho. Zunanjščina grobne kapele je rusticirana s horizontalnimi črtami, vrezanimi v omet in opremljena s konzolnim podstrešnim vencem. Mogočni stebrni portal s prekinjenim volutastim čelom je zaprt s kovanimi mrežastimi vrati. Med dvorcem in mavzolejem je bila sprva speljana ravna pot.
Kljub temu, da so po letu 1990 dominantno vlogo mavzoleja v prostoru okrnile agresivne nove gradnje zasebnih stanovanjskih hiš, je celota pomembna kot primer zapoznele neohistoristične arhitekture iz prve polovice 20. stoletja. Za spominske objekte velja varstveni režim, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:
-	tlorisna in višinska zasnova (gabariti);
-	gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova;
-	pojavnost in vedute.
1:2880
EŠD:
Ime enote:
Lokacija:
Utemeljitev
razglasitve z varovanimi sestavinami:
Varstveni režim:
Merilo: EŠD:
Ime enote:
Lokacija:
Utemeljitev
razglasitve z varovanimi
sestavinami:
1379
Breg- Znamenje sv. Janeza Nepomuka
parc. št. 1444/11 k.o. Skrblje
Kvalitetno poznobaročno znamenje stoji na mostu čez reko Dravinje in neposredni bližini dvorca Hamre. O tradicionalnosti prehoda, ki je sedaj že dobil novo obliko, kip pa tudi nekoliko drugo lokacijo, priča ravno obravnavani kip sv. Janeza Nepomuka, ki je nekoč krasil stari most, z vodo ga namreč povezuje svetniška legenda njegove mučeniške smrti. Gre za kvalitetno poznobaročna plastika svetnika, izdelano iz peščenjaka, pri čemer se po svoji izjemni kiparski kvaliteti, o kateri pričajo pretanjeno izdelani detajli, plastičnost ne le figure marveč tudi draperije, sugestivnih in karakternih obraznih potezah, obdelavi rok in las, dviguje nad povprečje ohranjenih figur obravnavanega svetnika v vzhodni Sloveniji. Izjemno kvalitetna poznobaročna plastika iz druge polovice 18. stoletja se po svoji kvalitetni izdelavi dviguje nad povprečje ohranjenih kipov obravnavanega svetnika v vzhodni Sloveniji, ki običajno zaznamujejo prehode čez vodo.
Za spominske objekte velja varstveni režim, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:
-	tlorisna in višinska zasnova (gabariti);
-	gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova;
-	pojavnost in vedute;
-	funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora;
-	sestavine in pritikline;
-	komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico;
-	pojavnost in vedute;
-	celovitost dediščine v prostoru. 1:2880
19816
Jelovice - Jurketova kapelica
vzhodni del parc. št. 723/7 k.o. Bolfenk
V celoti nepredelana kapelica iz zadnje četrtine 19. stoletja ima pravokoten tloris s triosminskim sklepom in opečno kritino. Ohranjena je tudi oprema, v notranjščini je plastika Matere božje. Odlikuje jo bogato profilirana zunanjščina z enkrat stopnjevanimi vogalnimi lizenami, ki se pod podstrešnim vencem iztečejo v horizontalen nazobčan friz. Kapelica stoji ob poti severno od domačije Kržina, le da je po opustitvi peš poti in vzpostavitvi asfaltne ta nelogično postavljena z vzhodnim zaključkom na cestno stran. Za njeno ponovno osmislitev bi ob prenovi bila potrebna ureditev okolice z manjšim prostorom za počitek in meditacijo pred vstopom v objekt. Prav tako bi bilo potrebno urediti odvodnjavanje meteornih vod, ki
Št. 9/28.2.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 275
Varstveni režim:
Merilo: EŠD:
Ime enote:
Lokacija:
Utemeljitev
razglasitve z varovanimi sestavinami:
Varstveni režim:
Merilo
se s ceste stekajo k temeljem objekta.
Jurketova kapelica predstavlja eno izmed redkih kapel, ki od časa nastanka niso bile deležne večjih ali manjših gradbenih sprememb, prav tako je ohranjena primarna substanca ometa z originalno profilacijo in stavbno pohištvo, zaradi česar varujemo ne le njeno pojavnost marveč tudi gradivo.
Za stavbe velja varstveni režim, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:
-	tlorisna in višinska zasnova (gabariti);
-	gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova;
-	oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli, vključno z reklamnimi panoji, izveski in svetili, ki morajo biti v skladu z oblikovano in vsebinsko zasnovo objektov),
-	funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora;
-	sestavine in pritikline;
-	stavbno pohištvo in notranja oprema;
-	komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
-	pojavnost in vedute;
-	celovitost dediščine v prostoru. 1:2880
19817
Jelovice - Skokova kapelica
južni del parc. št. 573 k.o. Bolfenk
Kapelo pravokotnega tlorisa, ki jo pokriva skodlasta dvokapnica, na glavni fasadi členita dva piramidalno zaključena stolpiča. Zgrajena je bila konec 19. stoletja iz vunduškega peščenjaka, ki kot vidni poudarjen oblikovni element oblikuje podstrešni venec. Okenski odprtini na krajših stranicah kapele sta skladno s historističnim neogotskim slogom šilastoločno zaključeni, kakor tudi vrata na čelni fasadi. Stavbno pohištvo je novo.
Kapela, ki stoji na vznožju zadnjega vzpona po kolovozni poti do s pokopališkim zidom obzidane cerkve sv. Bolfenka na Jelovicah, tvori skupaj s cerkvijo slikovito pojavnost sakralnega podeželskega svetišča. Enostavna, a učinkovita arhitektura kapele ni brez umetnostnozgodovinske markantnosti, saj njena specifična oblikovanost pročelja deluje kot preprost ljudski redukt katedralnega westwerka. Za stavbe velja varstveni režim, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:
-	tlorisna in višinska zasnova (gabariti);
-	gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
-	oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli, vključno z reklamnimi panoji, izveski in svetili, ki morajo biti v skladu z oblikovano in vsebinsko zasnovo objektov);
-	funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora;
-	sestavine in pritikline;
-	stavbno pohištvo in notranja oprema;
-	komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico;
-	pojavnost in vedute;
-	celovitost dediščine v prostoru.
1:2880
EŠD:
Ime enote:
Lokacija:
Utemeljitev
razglasitve z varovanimi
sestavinami:
19819
Jelovice - Znamenje
jugozahodni del parc. št. 690/1 k.o. Bolfenk
Gre za kamnito stopnjevano stebrasto znamenje s kipom na vrhu, ki se kot nadgradnja znamenja s togo, geometrično oblikovano strešico, uveljavi pretežno v 17. stoletju. Čeprav so znamenja pri katerih kiparski delež prevladuje, na splošno baročen pojav, pa se tradicija takih znamenj ohranja še vse 19. stoletje, le da njihova kvaliteta zlagoma pada. Mednje sodi obravnavano znamenje, ki je nastalo na prelomu 19. in 20. stoletja, ko ga je dal iz vunduškega peščenjaka postaviti domačin Geiser proti bolezni živine. Na vrhu stebra vidimo dokaj v kamnit blok ujet kip Kristusa Dobrega pastirja, pri čemer plastiko prostorsko razgiba zgolj levica v kateri drži pastirsko palico in levo koleno, za katerega pod plaščem
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 276
slutimo, da nakazuje t.i. motiv koraka, ki figuro rahlo oblikuje v S-linijo. Sicer je ikonografsko Kristus Dobri pastir starokrščanski motiv, ki kaže odraslega Kristusa, ko pase ovce, definiran v Janezovem evangeliju (Jn 10,12: Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da življenje za ovce). Simbolično predstavlja Kristusa kot pastirja in varuha kristjanov, ki jih predstavljajo ovčice. Motiv je prenos antičnega tipa Orfeja, ki z igranjem na liro vpliva na vse okrog sebe. Motiv opredeljuje tudi napis na podstavku kipa, kjer še lahko preberemo zgornjo vrstico (Jas sen dober pastir in...), spodnja bi bržkone postala berljiva po restavratorski odstranitvi mahov iz kamna.
Kljub temu da obravnavano znamenje v kiparskem smislu ne seže nad poljudno povprečje, pa je v ikonografskem smislu na slovenskem Štajerskem dokaj redko, saj ga v širši okolici srečamo le še na Planjskem, le da je slednji še iz 17. stoletja.
Varstveni režim:	Za spominske objekte velja varstveni režim, ki predpisuje ohranjanje njihovih
varovanih vrednot, kot so:
-	tlorisna in višinska zasnova (gabariti);
-	gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova;
-	komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico;
-	pojavnost in vedute celovitost dediščine v prostoru.
Merilo:	1:2880
EŠD:
Ime enote:
Lokacija:
Utemeljitev
razglasitve z varovanimi sestavinami:
19826
Planjsko - Znamenje
parc. št. 371, 381/6 k.o. Sitež
Gre za kamnito stopnjevano stebrasto znamenje s kipom na vrhu, ki se kot nadgradnja znamenja s togo, geometrično oblikovano strešico, uveljavi pretežno v 17. stoletju. Znamenje na Planjskem sodi glede na zapis letnice na stebru (1687) in na temelju (1680) v zadnjo tretjino 17. stoletja, čeprav v oblikovanju figure ni zaslediti baročne dinamike. Na vrhu stebra namreč vidimo v kamnit blok ujet kip Kristusa Dobrega pastirja, ki ga razgiba zgolj v blagoslov dvignjena desnica in poudarjen nagib glave, sicer pa precej testenasto gubanje draperije in neizrazne, tipizirane obrazne poteze. Ikonografsko je Kristus Dobri pastir starokrščanski motiv, ki kaže odraslega Kristusa, ko pase ovce, definiran v Janezovem evangeliju (Jn 10,12: Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da življenje za ovce). Simbolično predstavlja Kristusa kot pastirja in varuha kristjanov, ki jih predstavljajo ovčice. Motiv opredeljuje tudi napis na podstavku kipa, kjer preberemo »JEZUS DUBERPA STIER«.
Kljub temu da obravnavano znamenje v kiparskem smislu ne seže nad poljudno povprečje, pa je v ikonografskem smislu na slovenskem Štajerskem dokaj redko, saj ga v širši okolici srečamo le še na Jelovicah, le da je slednji še že 19. stoletja. Ob navedenem znamenje pomembno oblikuje lokalno krajino in predstavlja pričo ljudske pobožnosti haloškega človeka iz 17. stoletja.
Varstveni režim:
Za spominske objekte velja varstveni režim, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:
-	tlorisna in višinska zasnova (gabariti);
-	gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova;
-	komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico;
-	pojavnost in vedute;
-	celovitost dediščine v prostoru.
Merilo: EŠD:
Ime enote:
1:2880 19831
Ptujska Gora - Pranger
Lokacija:	osrednji del parc. št. 272/16 k.o. Ptujska gora
Utemeljitev	Gre za stebrast sramotilni steber iz ptujskogorskega peščenjaka s piramidasto
razglasitve z varovanimi strešico s kroglo na temenu. Že leta 1447 je cesar Friderik III., tedaj še kralj sestavinami:	Friderik IV., Ptujski Gori podelil pravico do letnega sejma, zato se je kraj začel
razvijati v trg, ki je imel leta 1578 že pet sejmov letno in celo deželno sodišče. Trške pravice je leta 1512 potrdil tudi cesar Maksimilijan I. Na pestro dogajanje znotraj trga še danes opozarjajo posamezni detajli, od katerih je najbolj zanimiv
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 277
ravno obravnavani poseben steber, sramotilni steber ali pranger, ki stoji sredi trškega prostora. K stebru so nekdaj privezovali obsojene zločince in druge prestopnike, da bi jih izpostavili javnemu posmehu in bi bili drugim v opomin. Čeprav nosi letnico 1855, je steber po svoji obliki gotovo starejši, najverjetneje iz 17. ali 18. stoletja, čeprav ga na baročni sliki iz leta 1741, ki sicer prikazuje posledice silnega viharja na Ptujski Gori, ne vidimo.
Sramotilni steber ali pranger je na Slovenskem redko ohranjen element srednjeveškega trga ali mesta, namenjen javnemu sramotenju obsojenih prestopnikov. Zaradi navedenega je ptujskogorski pranger eden izmed pomembnih elementov ohranjenega trškega jedra Ptujske Gore.
Varstveni režim:	Za spominske objekte velja varstveni režim, ki predpisuje ohranjanje njihovih
varovanih vrednot, kot so:
-	tlorisna in višinska zasnova (gabariti);
-	gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova;
-	komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico;
-	pojavnost in vedute;
-	celovitost dediščine v prostoru.
Merilo:	1:2880
EŠD:
Ime enote:
Lokacija:
Utemeljitev
razglasitve z varovanimi sestavinami:
Varstveni režim:
Merilo: EŠD:
Ime enote:
6646
Ptujska Gora - Znamenje s kipom Pieta
južni del parc. št. 275 k.o. Ptujska gora, severni del 55/6 k.o. Stogovci
Vsebinsko bogatejši tip stebrastih kamnitih znamenj predstavljajo znamenja s kipi. Kiparski delež se z nastopom baroka vedno bolj uveljavlja, reliefi vedno močneje silijo iz danih tektonskih okvirjev, razgibani kipi na vrhu pa začno nadomeščati prej toge, geometrično oblikovane strešice. Sklenemo lahko, da je živahni, razgibani in oblikovno nemirni barok proti koncu 17. stoletja zajel tudi znamenja, eno izmed najlepših tovrstnih pa predstavlja t.i. Giglerjevo znamenje, ki stoji na jugozahodnem robu Ptujske Gore ob cesti iz Stogovcev. Sestavljajo ga spodnji profiliran nastavek ali baza, steber in na vrhu kiparsko izvedena Sočutna oziroma Pieta, to je Mati božja z mrtvim sinom v naročju. Kot povesta napis in letnica, je dal postaviti znamenje Michael Gigler leta 1696. Ali je bil naročnik ptujskogorski tržan in kakšni motivi so ga navedli, da je dal ta kraj posebej zaznamovati, ni znano. Nekoč daljši napis danes, žal, ni več čitljiv, saj lokalni ptujskogorski peščenjak, iz katerega je izdelano znamenje, težko kljubuje zobu časa na tej izpostavljeni legi. Gotovo pa ne bomo daleč od resnice, če rečemo, da je nastalo iz stiske ali bolečine, primerljive s tisto, ki jo pooseblja podoba na vrhu stebra. Vendar iz stebra in njegove pozicije zaznamo še drugo sporočilo. Stoji na točki od koder se odpira eden izmed najlepših pogledov na Ptujsko goro, s čimer je bil ustvarjen poseben prostorski dialog z Marijino cerkvijo, ki tudi naključnega popotnika jasno usmeri naprej proti cerkvi.
Znamenje izstopa iz povprečja po svoji kiparski kvaliteti, ob tem pa stoji na točki enega izmed najlepših pogledov na ptujskogorsko baziliko Marije Zavetnice.
Za spominske objekte velja varstveni režim, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:
-	tlorisna in višinska zasnova (gabariti);
-	gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova;
-	komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico;
-	pojavnost in vedute celovitost dediščine v prostoru.
1:2880 6645
Stogovci - Znamenje
Lokacija:	parc. št. 341/2 k.o. Stogovci
Utemeljitev	Gre za kamnito stebrasto znamenje z geometrično oblikovano piramidalno
razglasitve z varovanimi strešico. Tip znamenja bržkone oblikovno korenini v srednjeveških pokopaliških in sestavinami:	drugih svetilnih stebrih, a v obravnavanem primeru nima več odprte hišice ali
tabernakeljskega nastavka, marveč je po celotni višini enako širok steber, ki ga
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 278
na vrhu pokriva piramidalna strešica s križem. Na čelni, proti poti obrnjeni stranici, je v kamen vklesan napis MARTIN/VILIPAV/SIN 1642, ki ni povsem jasen. Najpogostejša razlaga je ta, da gre za slovenski napis, ki govori, da je tukaj pokopan sin nekdanjega lastnika bližnje hiše (danes Stogovci 15) Martin Vilipav, ki naj bi tega leta umrl za kugo. Znamenje bi lahko bilo tudi spomin na živinsko kugo, ki naj bi tega leta pustošila po okolici.
Kamnito znamenje iz druge polovice 17. stoletja, sodi po tipu v skupino stebrnih znamenj, ki so bila že od 15. stoletja naprej posebej priljubljena. Pomembno je kot dokument časa, ob tem pa pomembno sooblikuje kulturno krajino.
Varstveni režim
Merilo: 5. Naselja in njihovi deli
EŠD:	6492
Ptujska Gora - Vas
Ime enote:
Lokacija:	parc. št. 2, 3, 10, 12/1, 12/2, 12/3, 12/4, 13, 17, 18, 20, 21, 22, 23, 24/1, 24/4,
24/6, 24/7, 24/10, 24/11, 24/12, 24/13, 24/15, 24/16, 24/17, 24/18, 24/19, 24/20, 24/21, 25/1, 25/2, 28, 29/1, 29/2, 31/2, 31/3, 31/4, 31/5, 32/1, 32/2, 32/4, 32/5, 34/1, 34/3, 34/4, 34/5, 34/6, 35, 36/1, 36/3, 37, 39/3, 39/4, 39/5, 39/6, 50/3, 50/4, 51/3, 51/5, 157/3, 159/1, 159/2, 190/2, 190/3, 195/2, 272/3, 272/4, 272/5, 272/8, 272/9, 272/10, 272/11, 272/12, 272/13, 272/16, vzhodni del 276/1, k.o. Ptujska gora;
parc. št.: 438/5, 445/3, 445/4, 445/5, 445/6, 447/1, 447/2, 448, 450/2, 450/3, 450/4, 452, 453/1, 453/2, 784, južni del parc. št. 1233/6, 1233/7, 1236/1, 1236/2, 1236/3, k.o. Podlože
Vas ima značilnosti gručastega naselja in leži na najvišjem vrhu podolžnega slemena Savinsko, nad južnim robom Dravskega polja. Vas se je razvila na ravnici pod cerkvijo, pred katero je velik tržni prostor. Leta 1447 je dobila status trga z lastnim sodstvom in tržnimi pravicami, z letnimi sejmi in tedenskimi tržnimi dnevi, kar je znatno pripomoglo k razvoju vasi. Začasno je bil tukaj tudi sedež deželskega sodišča, o čemer priča sramotilni steber - pranger. Naselje s svojo urbanistično zasnovo odkriva izjemen ambient profanih stavb z romarsko cerkvijo razglašeno za baziliko Marije Zavetnice s plaščem, ki se uvršča med najlepše gotske spomenike v Sloveniji.
Vas v celoti predstavlja izjemno prostorsko dominanto, kjer so čitljivi prvotni raster komunikacij, historični fond in značilna slemenska rast naselja. Je primer sožitja kmečkih domačij in sakralne arhitekture najvišje vrednosti.
Za naselje in njihove dele velja varstveni režim, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:
-	trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti;
-	varovanje zgodovinskega značaja in primarne urbanistične zasnove (parcelacije, komunikacijske mreže, razporeditve odprtih javnih in internih odprtih prostorov naselja...);
-	varovanje odnosa med posameznimi stavbami ter odnosa med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote...);
-	varovanje podobe naselja ali njegovega dela v prostoru (stavbne mase, tlorisni in višinski gabariti, nakloni in oblike streh, smeri slemen, kritina, razmerja med fasadnimi površinami in stavbnimi odprtinami, členitve, detajli, historični materiali, gradiva, strukture, barve...) in prepoznavne lege v krajini (glede na reliefne značilnosti, poti);
-	varovanje stavbnega tkiva (prevladujoč stavbni tip, fasade in strehe v svoji oblikovni in materialni pojavnosti, namembnost in kapaciteta objektov);
-	varovanje opreme in uporabe odprtih prostorov ter naselbinskih detajlov (javni spomeniki, znamenja, vodnjaki, ograje, mejni dvoriščni zidovi, tlaki, urbana oprema, izložbe, konzolni izveski, napisi...);
-	prepoved nameščanja reklamnih panojev, izveskov, svetlobnih tabel in nalepk, v območje spomenika;
Za spominske objekte velja varstveni režim, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:
-	tlorisna in višinska zasnova (gabariti);
-	gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova;
-	komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico;
-	pojavnost in vedute celovitost dediščine v prostoru. 1:2880
Utemeljitev razglasitve:
Opis varstvenega režima:
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 279
-	prepoved nameščanja strojnih ali električnih naprav (zunanje enote klimatskih naprav, električne, plinske omarice...) na izpostavljene fasade;
-	nameščanje klasičnih fotovoltaičnih elementov v območje spomenika, zahteva soglasje o barvni in oblikovni sprejemljivosti Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki ga poda o vsakem primeru posebej;
-	označevalne in usmerjevalne table, ulična in cestna oprema (avtobusna postajališča, ekološki otoki, koši za smeti ipd.) se morajo oblikovati celostno in skladno z oblikovanjem v območju spomenika;
-	varovanje zgodovinskih in naravnih meja rasti naselja, robov naselja ali njegovega dela;
-	varovanje odnosov med naseljem ali med njegovim delom in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega);
-	varovanje prostorsko pomembnejših naravnih prvin znotraj naselja in njegovega dela (javne in interne zelene površine, drevesa...);
-	prepoved uporabe prostora in objektov za namene, ki niso v skladu s spomeniško in estetsko pojavnostjo ter z znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika;
-	prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.
Merilo:	1 : 2880
6.	člen
Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika morajo v sorazmerju s svojimi zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti.
7.	člen
Za vsako spremembo funkcije spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče in vplivno območje, so potrebni predhodni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
8.	člen
Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.
10.	člen
Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na nepremičninah, navedenih v prvem odstavku 5. člena tega odloka.
11.	člen
S tem odlokom preneha veljati Odlok o razglasitvi nepremičnin kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/89), za območje Občine Majšperk.
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18) in 16. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/12, 15/15, 34/15, 50/17, 16/19) je Občinski svet Občine Majšperk na 13. redni seji, dne 19. 2. 2020 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE MAJŠPERK ZA LETO 2020
1.	člen
V 10. členu Odloka o proračunu Občine Majšperk za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/19) se doda nov tretji odstavek, ki glasi:
»Občina se bo za realizacijo investicije »Širitev čistilne naprave Majšperk z dovodom z Brega« v letu 2020 zadolžila do višine 128.576 EUR.«
2.	člen
Spremembe odloka, se objavijo v Uradnem glasilu slovenskih občin in začnejo veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 410-6/2019-15 Datum: 19. 2. 2020
12. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 622-1/2015-12 Datum: 19. 2. 2020
Občina Majšperk dr. Darinka Fakin, županja
122. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu Občine Majšperk za leto 2020
Občina Majšperk dr. Darinka Fakin, županja
123. Pravilnik o dodeljevanju denarnih pomoči za izobraževanje Občine Majšperk
Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) in 16. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/12, 15/15, 34/15, 50/17, 16/19) je Občinski svet
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 280
Občine Majšperk na 13. redni seji, dne 19. 2. 2020 sprejel
PRAVILNIK O DODELJEVANJU DENARNIH POMOČI ZA IZOBRAŽEVANJE OBČINE MAJŠPERK
I.	Splošne določbe
1.	člen
Ta pravilnik določa vrste denarnih pomoči za izobraževanje, način, pogoje in postopke za njihovo pridobitev.
2.	člen
Iz proračuna Občine Majšperk se dodeljujejo:
•	denarne pomoči za bivanje študentov v tujini, ki so izjemno nadarjeni in za tovrstne študije ni ustreznih programov v Republiki Sloveniji;
•	denarne pomoči za študente in dijake, ki imajo status športnika ali kulturnika ter dosegajo izjemne rezultate na državnem nivoju;
•	denarne pomoči za študente v poklicih, ki so posebnega pomena za Občino Majšperk;
•	denarna nagrada študentom za pridobitev naziva.
3.	člen
Občina Majšperk dodeljuje denarne pomoči za izobraževanje z namenom spodbujati teoretično znanje in praktično delo ter usposabljanje kadrov na vseh področjih v Občini Majšperk in hkrati soustvarjati pogoje za gospodarski in negospodarski razvoj občine.
4.	člen
Denarne pomoči iz sredstev proračuna Občine Majšperk se dodeljujejo na podlagi javnega razpisa.
5.	člen
Na javni razpis se lahko prijavijo državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v Občini Majšperk.
6.	člen
Župan Občine Majšperk sklene s prejemnikom denarne pomoči za izobraževanje pogodbo, v kateri pogodbeni stranki določita medsebojne pravice in obveznosti.
7.	člen
Župan Občine Majšperk imenuje komisijo za vodenje postopka za dodelitev denarnih pomoči za izobraževanje.
II.	Javni razpis
8.	člen
Občina Majšperk objavi javni razpis o dodeljevanju denarnih pomoči za izobraževanje na spletni strani Občine Majšperk, po področjih ali v celoti.
9.	člen
Prijava na razpis se vloži neposredno na Občini Majšperk ali pošlje priporočeno po pošti na naslov občine.
10.	člen
(1)	V postopku za dodelitev denarnih pomoči za izobraževanje se obravnavajo prijave, ki vsebujejo vse z razpisom in obrazci zahtevane podatke in dokazila in prispejo na Občino Majšperk v roku, določenem v razpisu.
(2)	Če komisija ugotovi, da je potrebno prijavo na razpis dopolniti, ker ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov, obvesti prijavitelja o pomanjkljivostih in ga pozove, da jih
odpravi v primernem roku ter ga opozori na posledice, če le teh ne bo pravočasno odpravil.
(3) Če prijavitelj v določenem roku od prejema poziva za dopolnitev vloge pomanjkljivosti ni odpravil, se šteje, da je vloga nepopolna. Predložena dokumentacija se vrne prijavitelju.
III.	Odločanje o dodelitvi
11.	člen
Strokovna komisija pripravi predlog prejemnikov denarnih pomoči za izobraževanje.
12.	člen
Odločbo o dodelitvi denarnih pomoči za izobraževanje izda direktor občinske uprave. O odločitvi se obvesti prijavitelja. Prijavitelj, ki meni, da izpolnjuje pogoje in merila iz javnega razpisa in da neupravičeno ni bil izbran, lahko v 15 dneh od prejema obvestila vloži zahtevo za ponovno ocenitev prijave. Prijavitelj mora v svoji zahtevi opredeliti razloge zaradi katerih zahteva ponovno ocenitev. O zahtevi odloči župan Občine Majšperk. Odločitev je dokončna.
13.	člen
Prejemnik denarne pomoči, pod točko 1., 2. in 3., je najkasneje do 10. v mesecu dolžan sporočiti Občini Majšperk vsako spremembo, ki vpliva na izvajanje pogodbenih določil (npr. porodniški dopust, daljša bolezenska odsotnost, sklenitev delovnega razmerja). Zaradi spremenjenih okoliščin se lahko izplačevanje sredstev dogovorjenih s pogodbo začasno v celoti prekine.
14.	člen
Prejemnik je dolžan:
•	obveščati Občino Majšperk o izpolnjevanju pogodbe v rokih, ki so določeni s pogodbo,
•	predložiti dokazila o izpolnjevanju pogodbe,
•	obveščati Občino Majšperk o vseh okoliščinah, ki bi utegnile ogroziti izpolnjevanje pogodbe.
15.	člen
Če prejemnik ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti, lahko Občina Majšperk prekine izplačevanje sredstev oz. odstopi od pogodbe ter zahteva vrnitev že izplačanih sredstev. Prejemnik mora izplačane zneske vrniti v enakih obrokih in zneskih kot jih je prejemal.
IV.	Posebnosti postopka in pogoji za pridobitev denarnih pomoči za izobraževanje
1. Denarne pomoči za bivanje študentov v tujini, ki so izjemno nadarjeni in za tovrstne študije ni ustreznih programov v Republiki Sloveniji
16.	člen
(1)	Denarne pomoči za bivanje študentov v tujini se lahko dodelijo študentom dodiplomskega študija od drugega letnika naprej.
(2)	Študentje morajo za pridobitev denarne pomoči izpolnjevati naslednje pogoje:
•	da se redno šolajo in ob vpisu v drugi letnik prve bolonjske stopnje niso starejši od 22 let oz. ustrezno starejši za naslednje letnike,
•	da niso v rednem delovnem razmerju, če so izredni študenti,
•	da so državljani Republike Slovenije,
•	da smer študija ni na razpolago v Republiki Sloveniji.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 281
(3)	Denarna pomoč se podeljuje za eno študijsko leto z možnostjo ponovne prijave na razpis.
(4)	Pri dodelitvi denarne pomoči se upoštevajo merila, ki se objavijo v javnem razpisu za dodelitev denarnih pomoči za izobraževanje. Ob enakem številu točk, izračunanem na podlagi meril iz razpisa, imajo prednost kandidati z boljšim učnim uspehom.
17.	člen
V javnem razpisu se navede:
•	izobraževalni program smer in stopnja izobrazbe,
•	število razpisanih denarnih pomoči,
•	rok za vložitev prijave na javni razpis,
•	merila za izbor,
•	osnovne pravice in obveznosti kandidatov,
•	zahtevano dokumentacijo, ki jo morajo vlogi priložiti kandidati.
18.	člen
Prijava na javni razpis mora vsebovati:
•	vlogo na predpisanem obrazcu,
•	življenjepis,
•	dokazilo o vpisu v tekoče študijsko leto,
•	dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika izobraževanja,
•	izjavo o državljanstvu Republike Slovenije,
•	izjavo o stalnem prebivališču,
•	izjavo, da za namen tega javnega razpisa kandidat dovoljuje Občini Majšperk pridobitev podatkov iz pete in šeste alineje iz uradne evidence. V primeru, da kandidat ne soglaša, bo moral sam predložiti ustrezna dokazila.
19.	člen
Višino denarne pomoči za izobraževanje v tujini je 130,00 EUR/mesec.
20.	člen
S pogodbo se podrobneje določijo medsebojne pravice in obveznosti strank, zlasti pa:
•	višina in trajanje denarne pomoči ter način izplačevanja,
•	podatki o kraju, vrsti in času študija,
•	obveznosti prejemnika v času pogodbenega razmerja ter po izteku pogodbenega razmerja
•	posledice neizpolnitve pogodbe in
•	posledice neizpolnitve pogodbe.
2. Denarne pomoči za študente in dijake, ki imajo status športnika ali kulturnika ter dosegajo izjemne rezultate na državnem nivoju;
21.	člen
(1)	Denarne pomoči za študente in dijake, ki imajo status športnika ali kulturnika se lahko dodelijo dijakom in študentom.
(2)	Prosilci morajo za pridobitev denarne pomoči izpolnjevati naslednje pogoje:
•	študentje, da se redno šolajo in ob vpisu v drugi letnik prve bolonjske stopnje niso starejši od 22 let oz. ustrezno starejši za naslednje letnike,
•	da niso v rednem delovnem razmerju, če so izredni študenti,
•	da imajo pridobljen status kulturnika ali športnika,
•	da so državljani Republike Slovenije.
(3)	Denarna pomoč se podeljuje za eno leto z možnostjo ponovne prijave na razpis.
(4)	Pri dodelitvi denarne pomoči se upoštevajo merila, ki se objavijo v javnem razpisu za dodelitev denarnih pomoči za izobraževanje. Ob enakem številu točk,
izračunanem na podlagi meril iz razpisa, imajo prednost kandidati z več dosežki na svojem področju.
22.	člen
V javnem razpisu se navede:
•	pogoji za prijavo za dodelitev,
•	rok za vložitev prijave na javni razpis,
•	merila za izbor,
•	osnovne pravice in obveznosti kandidatov,
•	zahtevano dokumentacijo, ki jo morajo vlogi priložiti kandidati.
23.	člen
Prijava na javni razpis mora vsebovati:
•	vlogo na predpisanem obrazcu,
•	življenjepis,
•	dokazilo o statusu,
•	dokazila o uspehih na posameznih področjih,
•	izjavo o državljanstvu Republike Slovenije,
•	izjavo o stalnem prebivališču,
•	izjavo, da za namen tega javnega razpisa kandidat dovoljuje Občini Majšperk pridobitev podatkov iz pete in šeste alineje iz uradne evidence. V primeru, da kandidat ne soglaša, bo moral sam predložiti ustrezna dokazila.
24. člen
Višino denarne pomoči za izobraževanje določi strokovna komisija na podlagi doseženih uspehov in sicer:
Uspeh na posameznih področjih	EUR na mesec
Državni nivo	100,00
Mednarodni nivo	130,00
25.	člen
S pogodbo se podrobneje določijo medsebojne pravice in obveznosti strank, zlasti pa:
•	višina in trajanje denarne pomoči ter način izplačevanja,
•	podatki o kraju, vrsti in času študija,
•	obveznosti prejemnika v času pogodbenega razmerja ter po izteku pogodbenega razmerja
•	posledice neizpolnitve pogodbe in
•	posledice neizpolnitve pogodbe.
3. Denarne pomoči za študente v poklicih, ki so posebnega pomena za Občino Majšperk
26.	člen
(1)	Denarne pomoči za študente v poklicih, ki so posebnega pomena za Občino Majšperk, se dodelijo študentom dodiplomskega študija od drugega letnika naprej.
(2)	Prosilci morajo za pridobitev denarne pomoči izpolnjevati naslednje pogoje:
•	študentje, da se redno šolajo in ob vpisu v drugi letnik prve bolonjske stopnje niso starejši od 22 let oz. ustrezno starejši za naslednje letnike,
•	da niso v rednem delovnem razmerju, če so izredni študenti,
•	da se šolajo za poklic, ki je pomembe za Občino Majšperk,
•	da so državljani Republike Slovenije.
(3)	Denarna pomoč se podeljuje za eno leto z možnostjo ponovne prijave na razpis.
(4)	Pri dodelitvi denarne pomoči se upoštevajo merila, ki se objavijo v javnem razpisu za dodelitev denarnih pomoči za izobraževanje. Ob enakem številu točk,
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 282
izračunanem na podlagi meril iz razpisa, imajo prednost kandidati z nižjim osebnim dohodkom na družinskega člana.
27.	člen
V javnem razpisu se navede:
•	izobraževalni program, smer in stopnja izobrazbe,
•	pogoji za prijavo za dodelitev,
•	rok za vložitev prijave na javni razpis,
•	merila za izbor,
•	osnovne pravice in obveznosti kandidatov,
•	zahtevano dokumentacijo, ki jo morajo vlogi priložiti kandidati.
28.	člen
Prijava na javni razpis mora vsebovati:
•	vlogo na predpisanem obrazcu,
•	življenjepis,
•	izjavo o državljanstvu Republike Slovenije,
•	izjavo o stalnem prebivališču,
•	izjavo, da za namen tega javnega razpisa kandidat dovoljuje Občini Majšperk pridobitev podatkov iz tretje in četrte alineje iz uradne evidence. V primeru, da kandidat ne soglaša, bo moral sam predložiti ustrezna dokazila.
29.	člen
Višino denarne pomoči za izobraževanje določi strokovna komisija na podlagi študijskega uspeha zadnjega letnika izobraževanja in sicer:
Studijski uspeh (povprečna ocena)	EUR na mesec
od 8.00 do 8.50	100,00
od 8.51 do 9.00	120,00
nad 9.00	150,00
30.	člen
S pogodbo se podrobneje določijo medsebojne pravice in obveznosti strank, zlasti pa:
•	višina in trajanje denarne pomoči ter način izplačevanja,
•	podatki o kraju, vrsti in času študija,
•	obveznosti prejemnika v času pogodbenega razmerja ter po izteku pogodbenega razmerja
•	posledice neizpolnitve pogodbe in
•	posledice neizpolnitve pogodbe.
4. Pogoji za pridobitev denarne nagrade študentom za pridobitev naziva
31.	člen
(1)	Denarna nagrada se podeljuje rednim in nezaposlenim izrednim študentom. Pogoj za pridobitev nagrade je opravljena diploma na dodiplomskem in podiplomskem študiju.
(2)	Pogoj za dodelitev denarne nagrade je, da študentje pred oddajo vloge še niso dopolnili 30 let, če gre za dodiplomski študij.
(3)	Denarne nagrade se dodeljuje po času vložitve vloge, do porabe proračunskih sredstev.
32.	člen
V javnem razpisu se navede:
•	pogoji za prijavo za dodelitev,
•	rok za vložitev prijave na javni razpis,
•	zahtevano dokumentacijo, ki jo morajo vlogi priložiti kandidati.
33. člen
Prijava na javni razpis mora vsebovati:
•	vlogo na predpisanem obrazcu,
•	življenjepis,
•	potrdilo o pridobitvi naslova ali kopijo diplomske listine,
•	izjavo o državljanstvu Republike Slovenije,
•	izjavo o stalnem prebivališču,
•	izjavo, da za namen tega javnega razpisa kandidat dovoljuje Občini Majšperk pridobitev podatkov iz četrte in pete alineje iz uradne evidence. V primeru, da kandidat ne soglaša, bo moral sam predložiti ustrezna dokazila.
34. člen
Višina denarne nagrade določi strokovna komisija na podlagi stopnje naziva in sicer:
Stopnja naziva	EUR
Dodiplomski študij	50,00
Podiplomski študij	100,00
35. člen
Občinska uprava odloči o dodelitvi nagrad z odločbo. VI. Prehodne in končne določbe
36.	člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik Občine Majšperk o dodeljevanju štipendij in denarnih pomoči za izobraževanje (Uradni list RS, št. 24/06 in 71/11).
37.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 110-3/2020-1 Datum: 19. 2. 2020
Občina Majšperk dr. Darinka Fakin, županja
124. Sklep o imenovanju predstavnikov ustanovitelja v svet zavoda Osnovna šola Majšperk
Na podlagi 17. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 24/12, 34/15, 55/15, 50/17, 16/19) in Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/19) je Občinski svet Občine Majšperk na svoji 13. redni seji, dne 19. 2. 2020 sprejel
SKLEP
O IMENOVANJU PREDSTAVNIKOV USTANOVITELJA V SVET ZAVODA OSNOVNA ŠOLA MAJŠPERK
I.
Občinski svet Občine Majšperk imenuje kot predstavnike ustanovitelja v svet zavoda Osnovne šole Majšperk:
1.	Kodrič Sašo, Stoperce 68, Stoperce,
2.	Vesenjak Marjan, Podlože 29 B, Ptujska Gora,
3.	Arnuš Branko, Sestrže 2, Majšperk
II.
Mandatna doba imenovanih članov v svet zavoda začne
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 283
teči z dnem imenovanjem v svet zavoda in traja štiri leta.
III.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 6031-1/2020-6 Datum:: 19. 2. 2020
Občina Majšperk dr. Darinka Fakin, županja
OBČINA MISLINJA
125. Letni program športa Občine Mislinja z merili za sofinanciranje športnih programov in prireditev, najema in upravljanja objektov, sofinanciranja investicij v športne objekte ter sofinanciranja trenerskega kadra za leto 2020
Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, štev. 94/2007 - UPB2, 76/08, 79/09 in 51/10), 13. člena Zakona o športu (Uradni list RS, štev. 29/17), Resolucije o nacionalnem programu športa v RS za obdobje 2014 - 2023 (Uradni list RS, štev. 26/14), Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v Občini Mislinja (Uradno glasilo slovenskih občin št. 21/19), je občinski svet Občine Mislinja na svoji 11. redni seji, dne 20.2.2020 sprejel
1.1.	Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine -promocijski programi
1.2.	Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine -celoletni programi
•	Izvajanje programa: 4.950,00 EUR
•	Organiziranost:	550,00 EUR SKUPAJ: 5.500,00 EUR
2.0. Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (ŠVOM usmerjeni)
•	Izvajanje programa: 31.500,00 EUR
•	Organiziranost: 3.500,00 EUR SKUPAJ:	35.000,00 EUR
3.0. Kakovostni in vrhunski šport (KŠ, VŠ):
•	Izvajanje programa: 3.850,00 EUR
•	Organiziranost:	400,00 EUR SKUPAJ: 4.050,00 EUR
4.0. Športna rekreacija in šport starejših (ŠR, ŠSt)
•	Izvajanje programa: 6.480,00 EUR
•	Organiziranost:	720,00 EUR SKUPAJ: 7.200,00 EUR
5.0. Šport invalidov
•	Izvajanje programa:	620,00 EUR
•	Organiziranost:	70,00 EUR SKUPAJ:	690,00 EUR
II. Razvojne in strokovne naloge v športu
LETNI PROGRAM ŠPORTA OBČINE MISLINJA Z MERILI ZA SOFINANCIRANJE ŠPORTNIH PROGRAMOV IN
PRIREDITEV, NAJEMA IN UPRAVLJANJA OBJEKTOV, SOFINANCIRANJA INVESTICIJ V ŠPORTNE OBJEKTE TER SOFINANCIRANJA TRENERSKEGA KADRA ZA LETO 2020
1.0. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov ter športne prireditve
1.1.	Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov: 1.500,00 EUR
1.2.	Mednarodne, državne, medobčinske , občinske in druge športne prireditve: 1.400,00 EUR
Skupaj vrednost programa: 2.900,00 EUR
1.	člen
Letni program športa Občine Mislinja z merili za sofinanciranje športnih programov in prireditev, najema in upravljanja objektov, sofinanciranja investicij v športne objekte ter sofinanciranja trenerskega kadra za leto 2020 (v nadaljevanju: LPŠ) zagotavlja, da bo Občina Mislinja iz občinskega proračuna za leto 2020 izvajalcem športnih programov namenila sredstva v višini 63.563,00 €, v okviru katerih so planirana sredstva tudi za upravljanje športnih objektov in sofinanciranja stroškov najema telovadnice OŠ Mislinja in Centra za zdravje in šport. Na ločenih stroškovnih mestih v proračunu Občine Mislinja so planirana sredstva v višini 12.960,00 € za sofinanciranje investicij na športnih objektih ter sredstva za sofinanciranje trenerskega kadra v višini 25.000,00 €.
Proračunska sredstva se bodo zagotavljala tistim športnim društvom in klubom, ki bodo na podlagi javnega razpisa izvajali posamezne programe športa, ki so v skladu z nacionalnim programom športa in v interesu občine.
2.	člen
V skladu z Nacionalnim programom športa v RS (v nadaljevanju: nacionalni program) in Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v Občini Mislinja obsega LpŠ naslednje vsebine:
I. Športni programi
1.0. Prostočasna športna vzgoja otrok, mladine (ŠVOM prostočasno)
2.0 Sredstva za sofinanciranje trenerskega kadra -Vrednost programa: 25.000,00 EUR
III. Športni objekti
1.0 Sredstva za sofinanciranje najema telovadnice OŠ Mislinja in Centra za zdravje in šport - Vrednost programa: 5.123,00 EUR
2.0 Sredstva za upravljanje športnih objektov - Vrednost programa: 3.100,00 EUR
3.0 Sredstva za investicije v športne objekte - Vrednost programa: 12.960 EUR
3. člen
Na osnovi sprejetega letnega programa športa z merili za sofinanciranje športnih programov in prireditev, najema in upravljanja objektov, sofinanciranja investicij v športne objekte ter sofinanciranja trenerskega kadra v letu 2020, bo objavljen javni razpis za sofinanciranje programov športa za leto 2020.
Sredstva za sofinanciranje LPŠ se razdelijo v celoti na podlagi izvedenega javnega razpisa ter vrednotenja prispelih programov športa v skladu z merili in kriteriji določenimi LPŠ.
4. člen
Izvajalci lahko kandidirajo za sredstva lokalne skupnosti s programi v maksimalnem obsegu, ki je določen za
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 284
Letni program športa začne veljati naslednji dan po sprejemu na občinskem svetu in se uporablja za izvedbo razpisa in razdelitev sredstev za sofinanciranje programov športa v Občini Mislinja v letu 2020.
Ta letni program športa se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 671-01/2020 Datum: 24.2.2020
Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan
Priloga
• Pogoji in merila za sofinanciranje letnega programa športa
6. člen
PRILOGA - Pogoji in merila za sofinanciranje letnega programa športa
1.	Pogoji za vrednotenje športnih programov
Prijavitelji športnih programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
•	Prijavitelj je tudi izvajalec športnih programov s sedežem v Občini Mislinja
•	Celoletni programi se izvajajo v času objave javnega razpisa.
•	V programih športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, kakovostnega in vrhunskega športa se vrednoti programe, v katere so vključeni športniki, registrirani v nacionalni panožni športni zvezi (v nadaljevanju NPŠZ) za prijavitelja. V individualnih športnih panogah (IŠP) in miselnih igrah (MI) mora prijavitelj izkazati njihovo udeležbo na tekmovanju uradnega tekmovalnega sistema potrjenega s strani Olimpijskega komiteja Slovenije -Združenja športnih zvez v letu pred letom, na katerega se nanaša javni razpis oziroma do datuma javnega razpisa, v kolektivnih športnih panogah (KŠP) pa morajo biti registrirani športniki vključeni v ekipe, ki nastopajo na tekmovanjih uradnega tekmovalnega sistema v tekoči sezoni.
•	Športni programi niso vključeni v program vzgojno-izobraževalnih in vzgojno varstvenih zavodov, ki jih izvajajo zaposleni v zavodu in se izvajajo v poslovnem času zavoda.
•	Izvajalcu športnih programov v vzgojno izobraževalnem zavodu, ki izvaja šolsko interesno dejavnost, se vrednoti samo strokovni delavec, v kolikor ni vrednoten s strani zavoda.
•	Isti udeleženec se pri istem izvajalci vrednoti v le enem (1) športnem programu.
2.	Elementi vrednotenja športnih programov
V športnih programih se vrednoti delo strokovnih delavcev in uporaba športnih objektov, ki se točkujejo glede na število opravljenih ur letne športne vadbe. Pri strokovnem kadru se skupno število doseženih točk korigira s faktorjem usposobljenosti strokovnega kadra (preglednica 1), za uporabo športnih objektov pa s korekcijskim faktorjem vrste športnega objekta za vadbo (preglednica 2). Pri tekmovalnih športih se dodatno točkuje tudi uspešnost posameznega športnika ali ekipe ter kategorizacija športnika (preglednica 7).
Stopnja usposobljenosti	Korekcijski faktor
1. stopnja usposobljenosti	0,70
2. stopnja usposobljenosti	0,80
3. stopnja usposobljenosti	0,90
izobrazba športne smeri	1,00
Preglednica 1a: korekcijski faktorji glede na stopnjo strokovne usposobljenosti (kompetentnost strok. kadra)
Korekcijski faktorji iz zgornje preglednice se upoštevajo v prehodnem obdobju 3 let od uveljavitve Zakona o športu, ki je pričel veljati 24. 6. 2018. Po preteku tega obdobja se upoštevajo korekcijski faktorji v preglednici 1b.
Stopnja usposobljenosti	Korekcijski faktor
1. stopnja usposobljenosti	0,80
2. stopnja usposobljenosti	0,90
izobrazba športne smeri	1,00
Preglednica 1b: korekcijski faktorji glede na stopnjo strokovne usposobljenosti po preteku prehodnega obdobja
V Občini Mislinja športniki koristijo različne vrste športnih objektov, ki so po teh merilih razdeljeni v naslednje skupine: SKUPINA 1: Center za zdravje in šport, smučarsko skakalni center Mislinja,
posamezni program pod pogojem, da izpolnjujejo pogoje iz sprejetega Pravilnika.
Višina sredstev, ki jo prejmejo posamezni izvajalci programov, se določi na osnovi prejetih točk v skladu z merili iz priloge, ki je sestavni del tega pravilnika.
5. člen
Opredeljena namenska sredstva se razdelijo in porabijo v celoti za planirane namene. Če sredstev tekom leta ni mogoče porabiti, ker niso izpolnjeni vsi pogoji za porabo, lahko občinski svet ob sprejemanju rebalansa proračuna spremeni znesek namenskih sredstev in sprejme odločitev, da se del sredstev nameni v druge namene. Prerazporeditev teh sredstev predstavlja sočasno tudi spremembo letnega programa športa.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 285
SKUPINA 2: Telovadnica OŠ Mislinja,
SKUPINA 3: Strelišče Dolič, Telovadnica OŠ Dolič, Telovadnica OŠ Kozjak, Telovadnica OŠ Završe, ŠC stari bajer, športni
objekti v sosednjih občinah, s katerimi Občina Mislinja ne razpolaga (kegljišča, tenis igrišča..) SKUPINA 4: Športna igrišča (Gornji Dolič, Straže, Dovže, OŠ Mislinja, POŠ Završe, POŠ Kozjak) SKUPINA 5: Ostale nedefinirane športne površine
Korekcijski faktor	VRSTA ŠPORTNEGA OBJEKTA				
	skupina 1	skupina 2	skupina 3	skupina 4	skupina 5
	1,25	1,00	0,75	0,50	0,25
Preglednica 2: korekcijski faktorji za športne objekte
3. Vrednotenje po posameznih programih športa
3.1 Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine (ŠVOM prostočasno)
V skupino ŠVOM prostočasno sodijo športne dejavnosti od predšolskih otrok do vključno mladih v starosti do 19 let. V tem sklopu se upoštevajo organizirane oblike športne vadbe netekmovalnega značaja za otroke in mladino, ki predstavlja nadgradnjo šolske športne vzgoje, so vzgojno naravnani in ne sodijo v sklop uradnih tekmovalnih sistemov nacionalnih panožnih zvez (NPŠZ). ŠVOM prostočasno zajema promocijske športne programe, ki jih pretežno izvajajo vzgojno izobraževalni zavodi s ciljem povečanja gibalnih sposobnosti. To so programi Mali sonček (MS), Zlati sonček (ZS), Naučimo se plavati (NSP) in še nekateri drugi programi. Med ŠVOM prostočasno se uvrščajo tudi šolska športna tekmovanja (ŠŠT), med katere spada udeležba šolskih športnih ekip na organiziranih tekmovanjih v razpisanih športnih panogah na lokalni ali državni ravni. V primeru, da se programi izvajajo v okviru obveznega učnega procesa (kulikuruma) in/ali je financiran s strani MIZŠ (Zavod za šport Planica), ni predmet LPŠ občine.
Vrsta programa	Merilo	Točke MS/udeleženec oz. skupina
MS, ZS, KR, NSP ter ostali programi	udeleženec	2
ŠŠT - občinski nivo	skupina	15
ŠŠT - državni nivo	skupina	20
Preglednica 3: Točkovanje ŠVOM prostočasno za promocijske športne programe in ŠŠT
Promocijski programi ŠVOM prostočasno se ovrednotijo tako, da se število udeležencev oz. skupin pri ŠŠT pomnoži s številom točk iz razpredelnice in skupno število točk z vrednostjo točke.
Naslednja oblika športnih dejavnosti ŠVOM prostočasno so celoletni programi, ki potekajo najmanj 30 tednov oz. 45 ur letno za predšolske otroke in 60 ur letno za šoloobvezne otroke.
Starostna skupina	Velikost skupine	St. ur/teden	St. tednov	Točkovanje	
				Strokovni kader	Objekt
predšolski (do 6 let)	8 - 12	1,5	30	45	45
šoloobvezni (do 11 let)	8- 16	2	30	60	60
šoloobvezni (do 15 let)	8 - 16	2	30	60	60
mladina (do 19 let)	8 - 16	2	30	60	60
Preglednica 4: Točkovanje ŠVOM prostočasno za celoletne športne programe
Celoletni programi ŠVOM prostočasno se ovrednotijo tako, da se število točk pri strokovnemu kadru za posamezno starostno skupino iz preglednice 4 pomnoži s korekcijskim faktorjem kompetentnosti strokovnega kadra (preglednica 1a oz. preglednica 1b po preteku prehodnega obdobja), ki se jim prišteje število točk za uporabo objekta, pomnožene s korekcijskim faktorjem za vrsto objeta (preglednica 2). Skupno število točk se v primeru nepopolne skupine sorazmerno zmanjša glede na dejansko število članov v vadbeni starostni skupini v primerjavi z minimalnim številom velikosti vadbene skupine (dejansko število članov v vadbeni skupini /minimalna velikost skupine). Dobljeno število točk se pomnoži z vrednostjo točke.
3.2 Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport (ŠVOM usmerjeni)
ŠVOM usmerjeni predstavlja programe za otroke in mladino, ki se s športom ukvarjajo zaradi doseganja vrhunskih športnih rezultatov. Programi vključujejo načrt za skrb za mlade športnike, zato morajo izvajalci izpolnjevati prostorske, kadrovske in druge zahteve NPŠZ. Programi ŠVOM usmerjeni se na podlagi starostne meje, opredeljene v 32. členu Zakona o športu delijo na pripravljalne programe, ki zajemajo načrtovane športne aktivnosti s ciljem priprave najmlajših na prihajajoča športna tekmovanja (starostna skupina od 7 - 11 let) ter tekmovalne programe z registriranimi tekmovalci, vključenimi v uradne tekmovalne sisteme NPŠZ (starostne skupine od 12 - 19 let). Za pridobitev sredstev sofinanciranja pripravljalnih programov so upravičena tista športna društva in klubi, ki hkrati izvajajo tudi tekmovalne programe ŠVOM usmerjeni. Znotraj tekmovalnih programov ŠVOM usmerjeni se glede na dosežene rezultate v pretekli sezoni (vadbene skupine nad 12 let starosti) ekipe in tekmovalci razvrščajo v dve kakovostni ravni.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 286
a)	RAVEN II - priprava na tekmovanja in doseganje rezultatov na uradnih tekmovanjih NPŠZ
IŠP/MI: V isti starostni skupini se vsi prijavljeni tekmovalci izkažejo z rezultatom na uradnem državnem prvenstvu (DP) oz. uradni jakostni lestvici NpŠZ ali dokažejo nastopanje na tekmovanjih pod okriljem NPŠZ.
KŠP: Ekipa iste starostne skupine doseže rezultat na uradnem DP NpŠZ (končna lestvica).
Pri točkovanju se upoštevajo podatki števila ur vadbe iz preglednice 5.
b)	RAVEN I - priprava na tekmovanja in doseganje rezultatov na uradnih tekmovanjih NPŠZ
IŠP/MI: V isti starostni skupini najmanj trije(3) tekmovalci dosežejo v pretekli sezoni rezultat v prvi tretjini nastopajočih na uradnem DP oz na uradni jakostni lestvici NPŠZ, ali eden od tekmovalcev znotraj posamezne starostne skupine doseže naslov državnega prvaka. Preostali tekmovalci do popolnitve kvote za popolno skupino pa dokažejo nastopanje na tekmovanjih pod okriljem NPŠZ. Pri točkovanju se pripadajoče število točk iz preglednice 5 pomnoži s faktorjem 1,5 oz. z faktorjem 2 v primeru osvojitve naslova državnega prvaka.
KŠP: Ekipa iste starostne skupine v pretekli sezoni doseže rezultat v prvi tretjini uradnega DP (končna lestvica vseh lig).
Pri točkovanju se pripadajoče število točk iz preglednice 5 pomnoži s faktorjem 1,5 oz. s faktorjem 2, v koliko ekipa doseže naslov državnega prvaka znotraj posamezne starostne skupine.
Pri vrednotenju programov ŠVOM usmerjeni se upoštevajo dodatne točke za dodatne programe športne vadbe v primeru, da imajo vključene kategorizirane športnike s statusom športnika mladinskega ali perspektivnega razreda (MR, PR). Pogoj za vrednotenje kategoriziranih športnikov je zadnja objava kategorizacije s strani OKS-ZŠZ pred objavo javnega razpisa in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini Mislinja.
Starostna skupina	Min. vel. skupine		Št. ur/teden	Št. tednov	Točkovanje	
	IŠP	KŠP			Strokovni kader	Objekt
pripravljalni (7 - 11 let)	6	12	3	30	90	90
tekmovalni (12 - 13 let)	6	12	4,5	40	180	180
tekmovalni (14 - 15 let)	6	12	4,5	40	180	180
tekmovalni (16 - 17 let)	6	12	6	40	240	240
tekmovalni (18 - 19 let)	6	12	6	40	240	240
Preglednica 5: Točkovanje ŠVOM usmerjeni za celoletne tekmovalne športne programe
Programi ŠVOM usmerjeni se ovrednotijo tako, da se število točk pri strokovnemu kadru za posamezno starostno skupino iz preglednice 5 pomnoži s korekcijskim faktorjem kompetentnosti strokovnega kadra (preglednica 1a oz. preglednica 1b po preteku prehodnega obdobja). Točkam za strokovni kader se prišteje še število točk za uporabo objekta, pomnožene s korekcijskim faktorjem za vrsto objeta (preglednica 2). Skupno število točk se v primeru nepopolne skupine sorazmerno zmanjša glede na dejansko število članov v vadbeni starostni skupini v primerjavi z minimalnim številom velikosti vadbene skupine (dejansko število članov v vadbeni skupini /minimalna velikost skupine). Dobljeno število točk se pomnoži z vrednostjo točke.
a. Programi kakovostnega športa (KŠ)
V programe KŠ se uvrščajo športniki in športne ekipe, ki ne izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa vrhunskega športnika, nastopajo na mednarodnih tekmovanjih, v uradnih tekmovalnih sistemih NPŠZ do naslova državnega prvaka, ki jih potrdi OKS-ZŠZ in so registrirani skladno s pogoji NPŠZ ter OKS-ZŠZ. Vsakemu izvajalcu se praviloma prizna samo ena vadbena skupina v KŠ. Podobno kot pri vrednotenju programov ŠVOM usmerjeni se tudi pri KŠ upoštevata dva kakovostni ravni.
a)	RAVEN II - priprava na tekmovanja in doseganje rezultatov na uradnih tekmovanjih NPŠZ
IŠP/MI: V članski konkurenci se vsi prijavljeni tekmovalci izkažejo z rezultatom na uradnem državnem prvenstvu (DP) oz.
uradni jakostni lestvici NPŠZ ali dokažejo nastopanje na tekmovanjih pod okriljem NPŠZ. KŠP: Članska ekipa doseže rezultat na uradnem DP NPŠZ (končna lestvica). Pri točkovanju se upoštevajo podatki števila ur vadbe iz preglednice 7.
b)	RAVEN I - priprava na tekmovanja in doseganje rezultatov na uradnih tekmovanjih NPŠZ
IŠP/MI: V članski konkurenci najmanj trije (3) tekmovalci dosežejo rezultat v prvi tretjini nastopajočih na uradnem DP oz. na uradni jakostni lestvici NPŠZ ali eden od tekmovalcev znotraj posamezne starostne skupine doseže naslov državnega prvaka. Preostali tekmovalci do popolnitve kvote za popolno skupino pa dokažejo nastopanje na tekmovanjih pod okriljem NPŠZ. Pri točkovanju se pripadajoče število točk iz preglednice 5 pomnoži s faktorjem 1,5 oz. z faktorjem 2 v primeru osvojitve naslova državnega prvaka. KŠP: Članska ekipa doseže rezultat v prvi tretjini uradnega DP (končna lestvica vseh lig).
Pri točkovanju se pripadajoče število točk iz preglednice 5 pomnoži s faktorjem 1,5 oz. s faktorjem 2, v koliko ekipa doseže naslov državnega prvaka znotraj posamezne starostne skupine.
Pri vrednotenju programov KŠ se upoštevajo dodatne točke za dodatne programe športne vadbe v primeru, da imajo vključene kategorizirane športnike s statusom športnika državnega razreda (DR). Pogoj za vrednotenje kategoriziranih športnikov je zadnja objava kategorizacije s strani OKS-ZŠZ pred objavo javnega razpisa in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini Mislinja (preglednica 7).
Vrsta programa	Min. vel. skupine	Št.	Št. tednov	Točkovanje
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 287
	IŠP	KŠP	ur/teden		objekt
kakovostni šport - člani/članice	8	14	6	40	240
Preglednica 6: Točkovanje KŠ
Programi KŠ se ovrednotijo tako, se število točk za objekt, v katerem se izvaja vadba korigira s korekcijskim faktorjem objekta iz preglednice 2. Skupno število točk se v primeru nepopolne skupine sorazmerno zmanjša glede na dejansko število članov v vadbeni starostni skupini v primerjavi z minimalnim številom velikosti vadbene skupine (dejansko število članov v vadbeni skupini /minimalna velikost skupine). Dobljeno število točk se pomnoži z vrednostjo točke.
3.4 Programi vrhunskega športa (VŠ)
Športniki, ki dosegajo vrhunske športne dosežke in imajo status kategoriziranih športnikov olimpijskega razreda (OR), svetovnega razreda (SR) in ali mednarodnega razreda (MR) so pri vrednotenju upravičeni do dodatnih točk za programe športen vadbe pod pogojem, da je zadnja objava kategorizacije s strani OKS-ZŠZ pred objavo javnega razpisa in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini Mislinja. V primeru, da pri kolektivnem športu doseže status kategoriziranega športnika celotna ekipa, se število točk vsakega kategoriziranega športnika v ekipi korigira s faktorjem 0,25.
Kategorizacija	Število točk /udeleženec
mladinski razred (MLR)	10
perspektivni razred (PR)	20
državni razred (DR)	30
mednarodni razred (MR)	40
svetovni razred (SR)	60
olimpijski razred (OR)	80
Preglednica 7: Dodatno točkovanje za kategorizirane športnike 3.5 Programi športne rekreacije (RE) in šport starejših (ŠSta)
Progami športne rekreacije (RE) zajemajo športne dejavnosti odraslih vseh starosti od 19 leta do 65 leta dalje s ciljem aktivne in koristne izrabe prostega časa, ohranjanja zdravja in dobrega počutja. Od 65 leta dalje pa se starejše odrasle osebe vključujejo v programe športa starejših (ŠSta).
Program športa	Min. vel. skupine	Št. ur/teden	Št. tednov	Točkovanje	
				Strokovni kader	Objekt
športna rekreacija	20	2	30	60	60
šport starejših	20	2	30	60	60
Preglednica 8: Točkovanje programov ŠR in ŠSta
Programi RE in ŠSta se ovrednotijo tako, da se število točk pri strokovnemu kadru na področju športne rekreacije in športa starejših iz preglednice 8 pomnoži s korekcijskim faktorjem kompetentnosti strokovnega kadra (preglednica 1a oz. preglednica 1b po preteku prehodnega obdobja). Točkam za strokovni kader se prišteje še število točk za uporabo objekta, pomnožene s korekcijskim faktorjem za vrsto objeta (preglednica 2). Skupno število točk se v primeru nepopolne skupine sorazmerno zmanjša glede na dejansko število članov v vadbeni skupini v primerjavi z minimalnim številom velikosti vadbene skupine (dejansko število članov v vadbeni skupini /minimalna velikost skupine). Dobljeno število točk se pomnoži z vrednostjo točke.
3.6 Programi športa invalidov (ŠI)
Cilj programa športa invalidov je omogočiti enakovredno sodelovanje invalidnih oseb pri prostočasnih športnih dejavnostih. Vrednotijo se celoletni programi v trajanju najmanj 30 tednov oz. vsaj 60 ur letno
Program športa	Velikost skupine	Št. ur/teden	Št. tednov	Točkovanje	
				Strokovni kader	Objekt
šport invalidov	8 - 10	2	30	60	60
Preglednica 9: Točkovanje programov ŠI
Programi ŠI se ovrednotijo tako, da se število točk pri strokovnemu kadru na področju športa invalidov iz preglednice 9 pomnoži s korekcijskim faktorjem kompetentnosti strokovnega kadra (preglednica 1a oz. preglednica ib po preteku prehodnega obdobja). Točkam za strokovni kader se prišteje še število točk za uporabo objekta, pomnožene s korekcijskim
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 288
faktorjem za vrsto objeta (preglednica 2). Skupno število točk se v primeru nepopolne skupine sorazmerno zmanjša glede na dejansko število članov v vadbeni skupini v primerjavi z minimalnim številom velikosti vadbene skupine (dejansko število članov v vadbeni skupini /minimalna velikost skupine). Dobljeno število točk se pomnoži z vrednostjo točke.
3.7 Usposabljanje in strokovno izpopolnjevanje športnih kadrov
Razen samih programov športa so predmet vrednotenja tudi programi usposabljanja in izpopolnjevanja strokovnih kadrov, ki jih izvajajo v NŠPZ po veljavnih programih usposabljanja in izpopolnjevanja , ki so verificirani pri strokovnem svetu RS za šport oz. pri strokovnih organih NPŠZ.
Vrsta izobraževanja	Število točk /udeleženec
Izpopolnjevanje (licenciranje)	15
Usposabljanje (1., 2. stopnja)	60
Preglednica 10: Točkovanje za usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov 3.8 Organiziranost v športu
Športna društva predstavljajo interesna in prostovoljna združenja občanov, ki so temelj slovenskega modela športa in predstavljajo osnovo za obstoj ter razvoj športa na lokalni ravni. Ker je delovanje športnih društev v javnem interesu se v LPŠ zagotavljajo tudi sredstva za njihovo osnovno delovanje. Upoštevajo se samo športno aktivni člani društva, ki izvajajo programe športa, pri čemer se za področje ŠVOM prostočasno, programe športne rekreacije in športa invalidov točkuje število let neprekinjenega delovanja športnega društva in število članov s plačano članarino, pri programih ŠVOM usmerjeni in KŠ pa se točkuje število let neprekinjenega delovanja ter število registriranih članov v NPŠZ.
Delovanje športnih društev	Število točk /udeleženec
Neprekinjeno delovanje (št. točk/leto)	1
Člani s plačano članarino (št. točk /člana)	0,5
Registrirani člani NPŠZ (št. točk/tekmovalca)	2
Preglednica 11: Točkovanje delovanja športnih društev
Pri športnih društvih in klubih, katerih osnovna dejavnost je izvajanje programov na področju KŠ in ŠVOM, ki hkrati izvajajo tudi določene programe rekreacije, se točkuje organiziranost v športu samo za ŠVOM in KŠ. Podobno velja tudi za društva, pri katerih je prioritetna dejavnost rekreacija, ki izvajajo tudi določne programe ŠVOM prostočasno, se točkuje organiziranost v športu samo za programe športne rekreacije in športa starejših.
3.9 Športne prireditve
Sredstva so namenjena za kritje materialnih stroškov športnih prireditev promocijske narave, ki spodbujajo športno dejavnost prebivalstva. Med te se ne šteje udeležba na uradnih tekmah v okviru NPŠZ (državna prvenstva, ligaška in pokalna tekmovanja) in niso predmet vrednotenja. Število točk je odvisno od vrste športne prireditve (ranga) in števila aktivnih udeležencev prireditve.
Vrsta športne prireditve	Število točk glede na število aktivnih udeležencev in vrsto športne prireditve					
	do 50	51-100	101-150	151-200	201-250	nad 250
Občinska	20	30	40	50	60	70
Medobčinska	30	40	50	60	70	80
Jubilejna	30	40	50	60	70	80
Državna	50	70	80	90	100	120
Mednarodna	80	100	120	140	160	180
Preglednica 12: Točkovanje organiziranja športnih prireditev 4. Upravljanje športnih objektov
Sredstva upravljanja športnih objektov so namenjena sofinanciranju stroškov porabe električne energije, komunalnih storitev (voda, odvoz smeti) ter stroškov ogrevanja prostorov. Do teh sredstev so upravičena športna društva, ki upravljajo z športnimi objekti in plačujejo navedene stroške upravljanja. Maksimalna višina upravičenih stroškov je do 70 % skupnih stroškov upravljanja, ki se ugotovijo na podlagi dokazil dejanskih stroškov iz preteklega leta. Sredstva sofinanciranja upravljanja športnih objektov se izplačajo po predložitvi računov in potrdil izvedenih plačil stroškov porabe električne energije, ogrevanja in komunalnih storitev v tekočem letu. Sredstva za upravljane objektov se zagotavljajo iz proračunske postavke letnega
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 289
programa športa. V kolikor 70 % delež prijavljenih stroškov upravljanja objektov s strani izvajalcev letnega programa športa presega zagotovljena proračunska sredstva, se posameznim prosilcem zagotovi sorazmerni delež višine dejanskih stroškov upravljanja objektov do zneska razpoložljivih sredstev v okviru letnega programa športa za namen upravljanja športnih objektov.
5. Sofinanciranje investicij v športne objekte
Sredstva za investicije v športne objekte v Občini Mislinja se zagotavljajo v vsakoletnem proračunu na posebni proračunski postavki. S sredstvi za gradnjo javnih športnih objektov se sofinancirajo novogradnje in posodabljanje športnih objektov, ki so v lasti ali upravljanju društev, v odvisnosti od števila prispetih vlog prosilcev. Sofinancirajo se lahko tudi storitve na področju svetovanja, ki obsega vzdrževanje in obratovanje objekta. Kot tudi vzdrževanje javnih športnih objektov, ki so v lasti ali upravljanju društev. Prav tako s lahko financira tudi športna oprema za tiste objekte, ki so v lasti ali upravljanju društev. Sredstva za financiranje vzdrževanja javnih športnih objektov, ki so v lasti Občine Mislinja, se zagotavljajo na posebni proračunski postavki. Društva, ki na podlagi koncesijske pogodbe z občino upravljajo javne športne objekte so dolžna, v primeru, da objekte tudi komercialno tržijo oziroma zaračunavajo uporabo športnih površin, stroške vzdrževanja pokrivajo iz plačane uporabnine. Razdelitev sredstev za investicije, operativno vzdrževanje na posameznega nosilca je odvisna od planiranega denarja v proračunu in števila prosilcev.
5.1 Način razdelitve sredstev za sofinanciranje investicij v športne objekte
Delež sofinanciranja investicij v športne objekte je odvisna od skupne vrednosti prijavljenih investicij, pri čemer se razpoložljiva sredstva razdelijo med prosilce sorazmerno glede na višino investicijske vrednosti posameznega vlagatelja in skupne višine razpoložljivih sredstev proračunske postavke za investicije v športne objekte. Razen omenjenega se izračuna znesek pripadajočih sredstev posameznemu prosilcu sredstev korigira ob upoštevanju dodatnih meril:
1)
Pomen športnega objekta
Opis objekta	Število točk
Objekt državnega pomena	25
Objekt širšega pomena na področju regije	20
Objekt občinskega pomena	10
Objekt namenjen rabi v ožjem delu občine	5
2) Finančni kriterij
Delež lastnih sredstev investitorja	Število točk
nad 50 %	25
30 - 50 %	15
pod 30 %	10
3)
Sofinanciranje proračunskih sredstev v preteklosti
Opis	Število točk
investitor še ni prejel sredstev sofinanciranja	25
investitor za objekt že prejel sredstva pred tremi leti	20
Investitor prejel sredstva pred dvema letoma	10
Investitor prejel sredstva v preteklem letu	5
4) Zasedenost objekta
Obseg zasedenosti	Število točk
zasedeno celo leto	25
zasedeno od 6 do 9 mesecev	20
zasedeno manj kot 6 mesecev	10
5.2 Izračun odobrenih sredstev sofinanciranja za investicije (ISof)
Na podlagi števila točk, ki jih je dosegel prijavitelj investicij, se izračuna faktor s katerim se korigira pripadajoč sorazmerni delež sofinanciranja investicije v športni objekt na naslednji način:
TPrij/ TSum = KFInv
TPrij - število doseženih točk prijavitelja TSum - vsota točk vseh prijaviteljev KFInv - korekcijski faktor
Z dobljenim korekcijskim faktorjem KFInv se korigira višina vrednosti investicije posameznega prijavitelja na naslednji način IPrij + IPrij* KFInv = IKor
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 290
IPrij - vrednost prijavljene investicije
IKor - korigirana vrednost prijavljene investicije.
Na podlagi izračuna korigirani vrednosti prijavljenih investicij (IKor) se izračuna dejanski korigiran znesek sofinanciranja investicije v športni objekt, ki se dodeli posameznemu vlagatelju:
IISr/I IKor* IPrij = ISof
XISr - višina razpoložljivih sredstev za sofinanciranje investicij v športne objekte
X IKor - vsota korigiranih zneskov vseh prijavljenih investicij
IPrij - vrednost prijavljene investicije
ISof - odobreni znesek sofinanciranja investicije
6.	Sofinanciranje najema telovadnice OŠ Mislinja in Centra za zdravje in šport
Sredstva so namenjena sofinanciranju najemnine za uporabo telovadnice OŠ Mislinja in Centra za zdravje in šport. Najemnina se sofinancira izvajalcem programov ŠVOM prostočasno in ŠVOM usmerjeni, ki izvajajo vadbo v omenjenem objektu časovno izven obveznega učnega procesa (kulikuruma). Izračun višine sofinanciranja se izvede tako, da se na podlagi prijav vseh vlagateljev, ki kandidirajo in so po veljavnih merilih upravičeni do sredstev sofinanciranja za uporabo predmetnih športnih objektov ugotovi skupno število ur najema objekta, s katerim se deli znesek razpoložljivih sredstev za ta namen, dobljena vrednost pa se pomnoži z dejanskim številom ur najema objekta posameznega izvajalca programa športa. Maksimalna višina sofinanciranja na uro najema športnega objekta ne sme presegati neto vrednosti ure najema (brez DDV), ki je določena po veljavnem ceniku za najem.
7.	Dodatno sofinanciranje trenerskega kadra v programih tekmovalnih športov (ŠVOM usmerjeni, KŠ, VŠ)
Sredstva sofinanciranja trenerskega kadra so namenjena nosilcem in izvajalcem tekmovalnih športnih programov v okviru letnega programa športa, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje na javnem razpisu za dodelitev sredstev letnega programa športa v Občini Mislinja. Namen sofinanciranja je pokritje stroškov dela trenerjev v programih tekmovalnih športov. Sredstva se zagotavljajo iz posebne proračunske postavke.
7.1	Pogoji za dodelitev sredstev sofinanciranje trenerskega kadra
Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje pogoje za pridobitev dodatnih sredstev sofinanciranja strokovnega kadra v programih tekmovalnih športov (ŠVOM usmerjeni, KŠ in VŠ):
•	vključenost prosilca, kluba v nacionalno panožno zvezo,
•	vključenost panožne zveze v olimpijsko družino športnih panog,
•	klub, ki kandidira za sofinanciranje trenerskega kadra mora imeti status društva, ki deluje v javnem interesu,
•	da je klub, ki izpolnjuje programe v individualnih ali kolektivnih športih in v katerih športniki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalne panožne športne zveze za naslov državnega prvaka,
•	da sodeluje in organizira domača državna pokalna tekmovanja ali mednarodna tekmovanja,
•	da je klub, ki kandidira za sredstva, pomemben promotor Občine Mislinja,
•	da tekmovanja potekajo skozi vse leto, kar utemeljuje potrebo po stalnem, zaposlenem trenerju,
•	da je prisotnost trenerja potrebna vsak dan v tednu, vključno z soboto in nedeljo, ko potekajo tekmovanja in to skozi vse leto in da ima organizirano vadbo najmanj v treh starostnih kategorijah (do mladincev), brez upoštevanja članske kategorije,
•	da je klub ki se ponaša s tradicijo,
•	dosedanje delo oziroma reference.
7.2	Merila za vrednotenje in sofinanciranje strokovnega kadra
Sredstva za sofinanciranje strokovne kadra se določijo glede na število dejanskih ur vadbe (število ur = število točk) in stopnjo usposobljenosti (kompetentnost strokovnega kadra). Na podlagi izkazanega števila ur posameznega strokovnega delavca se dodeli število točk, ki se korigirajo s korekcijskim faktorjem kompetentnosti strokovnega kadra iz preglednice 1a oz. preglednice 1b po poteku tri letnega prehodnega obdobja. Doseženo število točk se pomnoži z vrednostjo točke.
126. Sklep o najemnini grobov in uporabi mrliške vežice
Na podlagi 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list Republike Slovenije, št. 63/2010, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2012, 27/2016, 61/2016) in 9. člena Odloka o pokopališkem redu v Občini Mislinja (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 6/2019) je Občinski svet Občine Mislinja na 11. seji dne 20.2.2020 sprejel naslednji
SKLEP
O NAJEMNINI GROBOV IN UPORABI MRLIŠKE VEŽICE
1. Najemnina za grobni prostor znaša:
Vrsta groba	Cena najema grobov/EUR
Enojni grob	18,00
Dvojni grob	28,80
Povečan grobni prostor	45,00
Zarni grob	14,40
Prostor raztrosa	9
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 291
V ceno je vključen davek na dodano vrednost.
2. Najemnina za uporabo mrliške vežice znaša:
Število ur	Cena najema mrliške vežice/EUR
do 8 ur	37,81
do 32 ur	40,92
nad 32 ur	47,98
V	času ogrevanja prostorov se najemnina poveča za 12,636 EUR/dan.
Za izposojena prevozna sredstva na dom je pristojbina 6,31 EUR/dan.
V	ceno ni vključen davek na dodano vrednost.
3.	Ta sklep razveljavlja Sklep o najemnini grobov in uporabi mrliške vežice (Uradni list Republike Slovenije, št. 3/2010, 12/2010, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/2017).
4.	Ta sklep velja naslednji dan po objavi v uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.3.2020.
Številka: 354-1/2018 Datum: 24.2.2020
Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan
OBČINA MOZIRJE
127. Sklep o lokacijski preveritvi za določanje obsega stavbnega zemljišča na parc. št. 458/1-del, 451/2-del, 453/2-del, 657-del, *24/1-del, 458/3-del, 449/2-del, 458/2-del, vse k.o. Šmihel
Na podlagi prve alineje 127., 128. in 131. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 14. člena Statuta Občine Mozirje (Uradno glasilo slovenskih občin št. 58/2018) je Občinski svet Občine Mozirje, na 9. seji dne, 18.02.2020, sprejel
SKLEP
O LOKACIJSKI PREVERITVI ZA DOLOČANJE OBSEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA PARC. ŠT. 458/1-DEL, 451/2-DEL, 453/2-DEL, 657-DEL, *24/1 DEL, 458/3-DEL, 449/2-DEL, 458/2-DEL, VSE K.O. ŠMIHEL
S tem sklepom se potrdi lokacijska preveritev za določanje obsega stavbnega zemljišča na parc. št. 458/1-del, 451/2-del, 453/2-del, 657-del, *24/1-del, 458/3-del, 449/2-del, 458/2-del, vse k.o. Šmihel v območju EUP SM 39.
2.	člen
Na zemljiščih iz 1. člena tega sklepa se omogoči širitev obsega obstoječega stavbnega zemljišča posamične poselitve PNRP z oznako »A«.
Na območju posamične poselitve se izvorno stavbno zemljišče preoblikuje na sledeč način:
•	v južnem in vzhodnem delu izvornega stavbnega zemljišča (parc. št. 458/1-del, 451/2-del, 453/2-del, *24/1-del, 458/3-del, 458/2-del, 458/1-del vse k.o. Šmihel), kjer teren ni primeren za gradnjo se, predlaga izvzem stavbnega zemljišča (A) v velikosti 1736,03 m2 (sprememba iz A v K2),
•	površina izvzetega stavbnega zemljišča (1736,03 m2) se nadomesti severno od izvornega stavbnega zemljišča oziroma na zemljiščih s parcelnimi številkami 458/3-del, 449/2-del, 657-del, vse k.o. Šmihel.
Hkrati se na navedenih zemljiščih stavbno zemljišče poveča za 592,81 m2, kar v skladu z drugim odstavkom 128. člena ZureP-2 predstavlja 12,62 % povečanje izvornega stavbnega zemljišča, določenega v OPN. Nova površina stavbnega zemljišča (A) v EUP SM 39 tako znaša 5.291,81 m2.
Sestavni del tega sklepa je grafični prikaz prilagojene in natančno določene oblike in velikosti območja stavbnega zemljišča.
3.	člen
Identifikacijska številka prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov je ID 1529.
4.	člen
Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Sklep se evidentira v prostorskem informacijskem sistemu.
Številka: 3500-0008/2019-14 Datum: 18.2.2020
Občina Mozirje Ivan Suhoveršnik, župan
Priloga:
•	grafični prikaz
1. člen
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 292
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 293
128. Sklep o lokacijski preveritvi v enoti urejanja prostora MO 15
Na podlagi prve alineje 127. člena, 128. in 131. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 14. člena Statuta Občine Mozirje (Uradno glasilo slovenskih občin št. 58/2018) je Občinski svet Občine Mozirje, na 9. seji, dne 18.02.2020, sprejel
SKLEP
O LOKACIJSKI PREVERITVI V ENOTI UREJANJA PROSTORA MO 15
1.	člen
S tem sklepom se potrdi lokacijska preveritev za določanje obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi, ki se nanaša na del zemljišča parc. št. 711 in 719/2 v k.o. 919 - Brezje v območju EUP MO 15.
2.	člen
Na zemljiščih iz 1. člena tega sklepa se omogoči širitev obsega obstoječega stavbnega zemljišča posamične poselitve PNRP z oznako »A« za 87 m2, katere izvorna velikost je 11.902 m2, kar predstavlja manj od dopustnih 20 % od izvorne velikosti, ter manj od dopustnih 600 tP.
Sestavni del tega sklepa je grafični prikaz prilagojene in natančno določene oblike in velikosti območja stavbnega zemljišča.
3.	člen
Identifikacijska številka prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov je ID 1274.
4.	člen
Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Sklep se evidentira v prostorskem informacijskem sistemu.
Števikla:3500-0002/2019-8 Datum: 18.2.2020
Občina Mozirje Ivan Suhoveršnik, župan
Priloga:
• grafični prikaz
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 294
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 295
OBČINA PESNICA
129. Pravilnik o enkratni denarni pomoči ob rojstvu otroka v Občini Pesnica
Na podlagi prvega odstavka 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 -ZSPDSLS-1 in 30/18) in 18. člena Statuta Občine Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/19, 28/19) je Občinski svet Občine Pesnica na svoj 12. redni seji, dne 21. 02. 2020 sprejel
PRAVILNIK
O ENKRATNI DENARNI POMOČI OB ROJSTVU OTROKA V OBČINI PESNICA
1.	člen
Ta pravilnik ureja način dodeljevanja enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka (v nadaljevanju enkratna denarna pomoč) v Občini Pesnica, ter določa upravičence, višino enkratne denarne pomoči, postopek za uveljavljanje, ter način dodelitve enkratne denarne pomoči.
2.	člen
Enkratna denarna pomoč je denarna pomoč za novorojenca, s katero se družini zagotovi dodatna finančna sredstva za kritje stroškov, ki nastanejo z rojstvom otroka.
Sredstva za izplačilo enkratne denarne pomoči se zagotovijo v proračunu Občine Pesnica.
3.	člen
(1)	Upravičenec do enkratne denarne pomoči je eden od staršev novorojenca, pod pogojem, da sta upravičenec in novorojenec državljana Republike Slovenije in imata na dan rojstva otroka stalno prebivališče v Občini Pesnica.
(2)	Če starša otroka ne živita skupaj, je upravičenec do denarne pomoči tisti od staršev, ki je na podlagi odločbe pristojnega organa določen kot skrbnik novorojenca in ta dejansko živi z njim, pod pogoji iz prejšnjega odstavka.
(3)	Pravico do enkratne denarne pomoči lahko uveljavlja tudi druga oseba, ki zastopa novorojenca na podlagi odločbe pristojnega organa pod pogojem, da imata novorojenec in ta oseba stalno bivališče v občini.
4.	člen
(1)	Višina enkratne denarne pomoči po tem pravilniku znaša za vsakega novorojenca 150,00 EUR.
(2)	O spremembi višine enkratne denarne pomoči odloči občinski svet s sklepom.
(3)	Upravičenec, ki prejme enkratno denarno pomoč ob rojstvu otroka v drugi občini, ne more uveljavljati pravice do enkratne denarne pomoči po tem pravilniku.
5.	člen
(1)	Pravico do enkratne denarne pomoči uveljavlja upravičenec s pisno vlogo na predpisanem obrazcu pri občinski upravi Občine Pesnica.
(2)	Enkratna denarna pomoč se izplača na podlagi popolne vloge upravičenca, ki obsega:
ime, priimek in naslov upravičenca, EMŠO in njegovo davčno številko,
številko transakcijskega računa upravičenca,
banko, pri kateri ima upravičenec odprt transakcijski
račun,
ime in priimek, ter naslov novorojenca.
(3)	Upravičenec pridobi pravico do enkratne denarne pomoči, ko občinska uprava pridobi podatke o rojstvu otroka iz uradnih evidenc.
(4) Rok za vložitev pisne vloge je najkasneje šest mesecev po rojstvu otroka, za katerega se enkratna denarna pomoč uveljavlja. Po poteku tega roka, se vloga kot prepozno vložena s sklepom zavrže.
6.	člen
(1)	Osebne podatke iz prejšnjega člena tega pravilnika bo Občina Pesnica obdelovala za namen izdaje odločbe o dodelitvi enkratne denarne pomoči, na podlagi Zakona o dohodnini pa jih bo posredovala pristojnemu Finančnemu uradu.
(2)	Osebne podatke iz prejšnjega člena tega pravilnika bo Občina Pesnica hranila v skladu z veljavnimi predpisi s področja ravnanja z dokumentarnim gradivom in varstva osebnih podatkov.
7.	člen
(1)	Postopek ugotavljanja upravičenosti do enkratne denarne pomoči, skladno s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek, vodi občinska uprava.
(2)	Občinska uprava po uradni dolžnosti pridobi podatke iz uradnih evidenc o dejstvih, ki so potrebna za obravnavo vloge in za odločanje o pravici do enkratne denarne pomoči.
(3)	Enkratna denarna pomoč se na transakcijski račun upravičenca nakaže najkasneje v roku 30 dni od pravnomočnosti odločbe.
8.	člen
Upravičenec enkratne denarne pomoči je dolžan na podlagi poziva občinske uprave Občine Pesnica vrniti prejeto denarno pomoč skupaj z zamudnimi obrestmi od izdaje odločbe, če se ugotovi, da jo je prejel na podlagi neresničnih podatkov oziroma v nasprotju z določbami tega pravilnika.
9.	člen
Z dnem uveljavitve tega Pravilnika prenehata veljati Pravilnik o enkratni denarni pomoči ob rojstvu otroka v Občini Pesnica (MUV, št. 28/2007).
10.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-0001/2020 Datum 21.02.2020
Občina Pesnica mag. Gregor Žmak, župan
130. Letni program športa v Občini Pesnica za leto 2020
Na podlagi 13. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17), 6. člena Odloka o postopku sofinanciranja letnega programa športa v občini Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/19) in 18. člena Statuta Občine Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/19 in 28/19) je Občinski svet Občine Pesnica na svoji 12. seji, dne 21. 02. 2020 sprejel
LETNI PROGRAM ŠPORTA V OBČINI PESNICA ZA LETO 2020
1. člen (vsebina)
Občina Pesnica (v nadaljevanju: občina) v skladu z
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 296
razvojnimi načrti občine in razpoložljivimi sredstvi proračuna ter s kadrovskimi in prostorskimi razmerami v športu z Letnim programom športa v občini Pesnica za leto 2020 (v nadaljevanju: LPŠ) določi:
•	vrsto in obseg športnih programov in področij, ki se sofinancirajo iz občinskega proračuna,
•	višino sredstev občinskega proračuna za športne programe in področja,
•	način zagotavljanja sredstev za športne programe in področja.
2.	člen (izvajalci LPŠ)
Pravico do sofinanciranja športnih programov in področij imajo naslednji izvajalci LPŠ:
•	športna društva in športne zveze, ki so registrirani v RS,
•	zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo športne programe določene z LPŠ,
•	pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti v športu v RS,
•	samostojni podjetniki posamezniki, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti v športu v RS,
•	ustanove, ki so ustanovljene za splošno koristen namen na področju športa, v skladu z zakonom, ki ureja ustanove in
•	zasebni športni delavci.
•	Izvajalci iz prejšnjega odstavka imajo pravico do sofinanciranja razpisanih področij športa, če izpolnjujejo pogoje:
•	imajo sedež v občini najmanj eno leto,
•	so na dan objave javnega razpisa za sofinanciranje LPŠ najmanj eno leto registrirani v skladu z veljavnimi predpisi, njihova glavna dejavnost pa je izvajanje športnih programov,
•	izvajajo športne programe/področja skladno z Odlokom in LPŠ, se pravočasno prijavijo na JR in izpolnjujejo vse razpisne pogoje,
•	imajo za prijavljene športne programe in/ali področja:
•	zagotovljene materialne in prostorske pogoje ter ustrezno izobražen in/ali usposobljen kader za opravljanje strokovnega dela v športu,
•	izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni viri prihodkov in stroškov izvedbe programov,
•	urejeno evidenco članstva (športna društva, zveze) ter evidenco o udeležencih programov,
•	so izpolnili vse obveznosti iz Pogodbe o sofinanciranju programov športa v občini za leto 2019 (če športnih programov/področij niso izvedli, z enakimi programi/področji ne morejo kandidirati).
Športna društva in njihove zveze imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju LPŠ.
3.	člen
(programi in področja športa)
V letu 2020 se iz sredstev proračuna občine sofinancirajo naslednji programi in področja športa : ŠPORTNI PROGRAMI:
•	Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine (ŠVOM-prostočasno):
•	celoletni športni programi za otroke in mladino (do 5, 6-8; 9-11; 12-15 in 16-19 let).
•	naučimo se plavati
•	Športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (ŠVOM-usmerjeni):
•	celoletni športni programi otrok (tekmovalni: 12/13 in 14/15 let),
• celoletni športni programi mladine (tekmovalni: 16/17 in 18/19 let). RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU:
•	izpopolnjevanje strokovnih kadrov, ŠPORTNE PRIREDITVE:
•	Športne prireditve.
4. člen
(višina proračunskih sredstev)
Sredstva za realizacijo LPŠ so zagotovljena z Odlokom o proračunu občine za leto 2020 in sicer: ŠPORTNI PROGRAMI IN PODROČJA p. p.Sredstva 2020
PROGRAMI	ŠVOM-P: celoletni športni programi	JR	18151	6.500,00 €
	ŠVOM-P:	JR	18151	3.500,00 €
	naučimo se			
	plavati			
	ŠVOM-U:	JR	18151	17.000,00
	celoletni			€
	pripravljalni in tekmovalni			
	programi			
RAZVOJ	Izpopolnjevanje strokovnega kadra v športu	JR	18151	1.000,00 €
PRIREDITVE	Športne prireditve	JR	18151	2.000,00 €
SKUPAJ	30.000,00			
ŠPORTNI				
PROGRAMI				
IN				
PODROČJA				
ŠPORTA				
5.	člen
(načini zagotavljanja sredstev)
Občina bo sredstva za izvedbo LPŠ zagotovila na naslednje načine:
•	sredstva za izvedbo športnih programov in področij (p. p.: 18151)
(na osnovi izvedbe javnega razpisa in pogodb, ki jih župan podpiše z izbranimi izvajalci).
•	sredstva za izpopolnjevanje strokovnega kadra v športu (p. p.: 18151)
(na osnovi izvedbe javnega razpisa in pogodb, ki jih župan podpiše z izbranimi izvajalci);
•	sredstva za športne prireditve (p. p.: 18151)
(na osnovi izvedbe javnega razpisa in pogodb, ki jih župan podpiše z izbranimi izvajalci).
6.	člen (javni razpis)
Na osnovi sprejetega LPŠ v občini za leto 2020 bo občinska uprava izvedla postopke za izvedbo javnega razpisa za sofinanciranje LPŠ v občini Pesnica za leto 2020, v višini 30.000,00 €. Vrednotenje na javni razpis prispelih vlog se izvrši na osnovi pogojev, meril in kriterijev za vrednotenje in sofinanciranje LPŠ, ki so sestavni del LPŠ 2020.
7.	člen
(možnosti prerazporeditve sredstev LPŠ in JR)
V kolikor komisija za izvedbo javnega razpisa v postopku JR ugotovi, da je število prijav v posameznih razpisanih programih/področjih manjše od pričakovanj, lahko sredstva prerazporedi na tiste razpisane programe/področja športa, kjer je število prijav večje od pričakovanj.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 297
8.	člen (spremembe LPŠ)
Sprememba občinskega proračuna na področju športa istočasno pomeni spremembo LPŠ 2020.
9.	člen (veljavnost LPŠ)
LPŠ v občini Pesnica za leto 2020 začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-0004/2020 Datum: 21. 02. 2020
Občina Pesnica mag. Gregor Žmak, župan
131. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena - občinske ceste
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, ZUJF-40/12, ZUUJFO -11/20 in 30/18), prvega in drugega odstavka 3. člena Zakona o cestah /ZCes-1/ (Uradni list, RS št. 109/2010 in 48/2012), 245. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Ur.list. RS, 61/2017) in določil Statuta Občine Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/2019 in 28/2019) je Občinski svet Občine Pesnica na 12. seji dne, 21. februarja 2020 sprejel
SKLEP
O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA - OBČINSKE CESTE
1.	Pri nepremičninah:
•	katastrska občina 641 DRAGUČOVA parcela 296/5 (ID 6850121)
•	katastrska občina 612 VUKOVSKI DOL parcela 210/6 (ID 3147220),
ki imajo v Informacijskem sistemu eZK Vrhovnega sodišča Republike Slovenije vpisano lastninsko pravico v korist v korist Občine Pesnica, Pesnica pri Mariboru 43A, Pesnica pri Mariboru, matična številka: 5884098000 pridobijo status grajenega javnega dobra lokalnega pomena.
2.	Pri nepremičninah iz prve točke tega sklepa se v zemljiški knjigi zaznamuje status grajenega javnega dobra lokalnega pomena - občinske ceste.
3.	Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 478-0004/2020 Datum: 24.2.2020
Občina Pesnica mag. Gregor Žmak, župan
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, ZUJF-40/12, ZUUJFO -11/20 in 30/18), prvega in drugega odstavka 3. člena Zakona o cestah /ZCes-1/ (Uradni list, RS št. 109/2010 in 48/2012), 245. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Ur.list. RS, 61/2017) in določil Statuta Občine Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/2019 in 28/2019) je Občinski svet Občine Pesnica na 12 . seji dne, 24. februarja2020 sprejel
SKLEP
O PRIDOBITVI LASTNINSKE PRAVICE IN STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA - OBČINSKE CESTE
1.	Pri nepremičninah:
•	katastrska občina 612 VUKOVSKI DOL parcela 440 (ID 2157166)
•	katastrska občina 612 VUKOVSKI DOL parcela 438 (ID 1653362)
•	katastrska občina 612 VUKOVSKI DOL parcela 361/6 (ID 1486442)
•	katastrska občina 614 SPODNJI JAKOBSKI DOL parcela 1196 (ID 3780299)
•	katastrska občina 615 VUKOVJE parcela 1184/6 (ID 6308570)
•	katastrska občina 615 VUKOVJE parcela 1184/8 (ID 6308568),
ki imajo v Informacijskem sistemu eZK Vrhovnega sodišča Republike Slovenije vpisano lastninsko pravico v korist javno dobro do celote (1/1), se vknjiži lastninska pravica v korist Občine Pesnica, Pesnica pri Mariboru 43A, Pesnica pri Mariboru, matična številka: 5884098000.
2.	Pri nepremičninah iz prve točke tega sklepa se v zemljiški knjigi zaznamuje status grajenega javnega dobra lokalnega pomena - občinske ceste.
3.	Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 478-0008/2020 Datum: 24.2.2020
Občina Pesnica mag. Gregor Žmak, župan
133. Sklep o ukinitvi statusa javno dobro
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, ZUJF-40/12, ZUUJFO -11/20 in 30/18), 247. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Ur.list. RS, 61/2017) in določil Statuta Občine Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/2019 in 28/2019) je Občinski svet Občine Pesnica na 12 . seji dne, 21. februarja 2020 sprejel
132. Sklep o pridobitvi lastninske pravice in statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena -občinske ceste
SKLEP
O UKINITVI STATUSA JAVNO DOBRO
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 298
I.
Pri nepremičnini: • katastrska občina 613 FLEKUŠEK parcela 395/2 (ID 3727697) preneha status javno dobro.
II.
Na zemljiščih iz prve točke tega sklepa se po prenehanju statusa javno dobro v Informacijskem sistemu e-ZK Vrhovnega sodišča Republike Slovenije vpiše lastninska pravica v korist imetnika Občina Pesnica, Pesnica pri Mariboru 43A, Pesnica pri Mariboru, matična številka: 5884098000, do celote (do 1/1).
III.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 478-0006/2020 Datum: 24.2.2020
Občina Pesnica mag. Gregor Žmak, župan
134. Sklep o ukinitvi statusa splošne rabe
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, ZUJF-40/12, ZUUJFO -11/20 in 30/18), 247. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Ur.list. RS, 61/2017) in določil Statuta Občine Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/2019 in 28/2019) je Občinski svet Občine Pesnica na 12. seji dne, 21. februarja 2020 sprejel
SKLEP
O UKINITVI STATUSA SPLOŠNE RABE
I.
Pri nepremičninah:
•	katastrska občina 642 PERNICA parcela 353/22 (ID 2177995)
•	katastrska občina 642 PERNICA parcela 353/24 (ID 2850321)
•	katastrska občina 642 PERNICA parcela 353/25 (ID 1506910)
•	katastrska občina 642 PERNICA parcela 353/43 (ID 5368853)
preneha status splošna raba.
II.
Na zemljiščih iz prve točke tega sklepa se po prenehanju statusa javno dobro v Informacijskem sistemu e-ZK Vrhovnega sodišča Republike Slovenije vpiše lastninska pravica v korist imetnika Občina Pesnica, Pesnica pri Mariboru 43A, Pesnica pri Mariboru, matična številka: 5884098000, do celote (do 1/1).
III.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 478-0006/2020 Datum: 24.2.2020
Občina Pesnica mag. Gregor Žmak, župan
135. Sklep o prenehanju statusa grajeno javno dobro lokalnega pomena
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, ZUJF-40/12, ZUUJFO -11/20 in 30/18), 247. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Ur. list. RS, št. 61/2017) in 16. člena Statuta Občine Pesnica (MUV, št. 6/1999, 4/2001 in 15/2018) je Občinski svet Občine Pesnica na 12 . seji dne, 21. februarja 2020 sprejel
SKLEP
O PRENEHANJU STATUSA GRAJENO JAVNO DOBRO LOKALNEGA POMENA
I.
Pri nepremičnini: • katastrska občina 611 VUKOVSKI VRH parcela 322/3 (ID 4975786) preneha status grajeno javno dobro lokalnega pomena, ter se izbriše ID pravice / zaznambe 19604330.
II.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 478-0006/2020-3 Datum: 24.2.2020
Občina Pesnica mag. Gregor Žmak, župan
136. Sklep o soglasju k ceni storitve pomoč družini na domu
Na podlagi Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 - UPB, 23/07-popr., 41/07-popr., 61/10 -ZSVarPre, 62/10 - ZUPJS, 40/11 - ZUPJS-A, 40/11 -ZSVarPre-A, 57/12, 39/16, 52/16-ZPPreb-1, 15/17-DZ, 29/17, 54/17, 21/18-ZNOrg, 31/18-ZOA-A in 28/19), Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 45/10, 28/11, 104/11, 111/13, 102/15, 76/17, 54/19 in 81/19), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09, 6/12) in Statuta Občine Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/18 in 28/19) je Občinski svet Občine Pesnica na 12. seji dne 21. 02. 2020 sprejel
SKLEP
O SOGLASJU K CENI STORITVE POMOČ DRUŽINI NA DOMU
1. člen
Občinski svet Občine Pesnica soglaša s ceno storitve pomoč družini na domu, ki jo je predlagal izvajalec storitve Center za socialno delo Maribor, enota Pesnica, v višini 19,14 evrov na uro opravljene storitve.
Cena storitve iz prejšnjega odstavka znaša za uporabnike 4,8 evrov na efektivno uro opravljene storitve,
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 299
razlika v višini 14,34 evrov pa je subvencija Občine Pesnica.
2.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o soglasju k ceni storitve Pomoč družini na domu v občini Pesnica št. 15405-1/2016.
3.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Uporablja pa se od 1. januarja 2020 dalje.
Številka: 007-0003/2020 Datum: 21. 02. 2020
Občina Pesnica mag. Gregor Žmak, župan
OBČINA RADENCI
137. Sklep o lokacijski preveritvi za individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev
Na podlagi prve alineje 127. člena ter 128. in 131. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17) in 16. člena Statuta občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 6/15, 32/16 in 40/16) je Občinski svet občine Radenci na svoji 12. redni seji dne 21.02.2020 sprejel
SKLEP
O LOKACIJSKI PREVERITVI ZA INDIVIDUALNO ODSTOPANJE OD PROSTORSKIH IZVEDBENIH POGOJEV
1.	člen
Potrdi se lokacijska preveritev za individualno odstopanje od določil prostorskih izvedbenih pogojev v Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno trgovski center v Občini Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/10 in 37/10) na parc. št. 432/1, 435/1, 438/1 in 441/1, vse k.o. 199-Šratovci. Lokacijska preveritev ima v zbirki prostorskih aktov identifikacijsko številko 1531.
2.	člen
Po določilih Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno trgovski center v občini Radenci se obravnavana zemljišča nahajajo v enoti urejanja prostora z oznako ŠR 5. Individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev predstavlja izvedba nadstrešnic na jugozahodnem robu trgovskega objekta.
3.	člen
Lokacijska preveritev ne nadomešča projektnih pogojev, ki jih je potrebno pridobiti v postopku priprave dokumentacije za gradbeno dovoljenje.
4. člen
Sklep o lokacijski preveritvi se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Vnese se v evidenco lokacijskih preveritev in evidentira v prostorskem informacijskem sistemu. Sklep s podatki o lokacijski preveritvi se posreduje Upravni enoti Radenci in Ministrstvu za okolje in prostor.
Številka: 350-0002/2020 Datum: 21.02.2020
Občina Radenci Roman Leljak, župan
OBČINA SLOVENSKA BISTRICA
138. Odlok o proračunu Občine Slovenska Bistrica za leto 2020
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 -ZSPDSLS-1, 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13, 110/11 - ZDIU12, 46/13 - ZIPRS1314-A, 101/13, 101/13 - ZIPRS1415, 38/14 - ZIPRS1415-A, 14/15 -ZIPRS1415-D, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617, 80/16 - ZIPRS1718, 71/17 - ZIPRS1819, 13/18, 75/19 -ZIPRS2021) in 102. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 79/19) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 8. redni seji dne, 20.2.2020 sprejel
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE SLOVENSKA BISTRICA ZA LETO 2020
1.	Splošna določba
1.	člen
S tem odlokom se za Občino Slovenska Bistrica za leto 2020 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna, posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2.	Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna
2.	člen
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
Sekcija/Podsekcija/K2/K3		Proračun 2020 v €
A.	BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	
I.	S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78)	26.708.243
	TEKOČI PRIHODKI (70+71)	21.698.851
70	DAVČNI PRIHODKI	19.060.570
700	Davki na dohodek in dobiček	16.084.928
703	Davki na premoženje	2.466.500
704	Domači davki na blago in storitve	509.142
71	NEDAVČNI PRIHODKI	2.638.281
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 300
Sekcija/Podsekcija/K2/K3		Proračun 2020 v €
710	Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	1.714.360
711	Takse in pristojbine	23.500
712	Globe in druge denarne kazni	33.000
713	Prihodki od prodaje blaga in storitev	168.400
714	Drugi nedavčni prihodki	699.021
72	KAPITALSKI PRIHODKI	125.000
722	Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev	125.000
73	PREJETE DONACIJE	1.500
730	Prejete donacije iz domačih virov	1.500
74	TRANSFERNI PRIHODKI	4.727.552
740	Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	4.639.552
741	Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije	88.000
78	PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE	155.340
787	Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij	155.340
II.	S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43+45)	32.312.686
40	TEKOČI ODHODKI	5.683.682
400	Plače in drugi izdatki zaposlenim	1.469.852
401	Prispevki delodajalcev za socialno varnost	244.240
402	Izdatki za blago in storitve	3.267.043
403	Plačila domačih obresti	157.273
409	Rezerve	545.274
41	TEKOČI TRANSFERI	11.666.933
410	Subvencije	237.500
411	Transferi posameznikom in gospodinjstvom	6.547.258
412	Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam	843.531
413	Drugi tekoči domači transferi	4.038.644
42	INVESTICIJSKI ODHODKI	14.367.695
420	Nakup in gradnja osnovnih sredstev	14.367.695
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI	594.376
431	Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	259.974
432	Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	334.402
III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.)	-5.604.443
B.	RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	
IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0
75	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	0
751	Prodaja kapitalskih deležev	0
VI.	PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPIT. DELEŽEV (IV. - V.)	0
C.	RAČUN FINANCIRANJA	
VII.	ZADOLŽEVANJE (500+501)	3.424.491
50	ZADOLŽEVANJE	3.424.491
500	Domače zadolževanje	3.424.491
VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550+551)	1.200.125
55	ODPLAČILA DOLGA	1.200.125
550	Odplačila domačega dolga	1.200.125
IX.	SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-3.380.077
X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	2.224.366
XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	5.604.443
XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH KONEC PRETEKLEGA LETA	3.380.077
Posebni del proračuna je sestavljen iz finančnih načrtov neposrednih proračunskih uporabnikov (Občinski svet, Župan, Nadzorni odbor, Občinska uprava, Skupni organ OU, Medobčinski inšpektorat in redarstvo ter krajevne skupnosti), ki so razdeljeni po področjih proračunske porabe, glavnih programih in podprogramih, predpisanimi s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogrami so razdeljeni po proračunskih postavkah, te pa po kontih in podkontih, določenimi s predpisanim kontnim načrtom.
Priloga k temu odloku so: splošni del proračuna, posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -podkontov, načrt razvojnih programov, obrazložitve, ki
zajemajo obrazložitve splošnega dela proračuna, posebnega dela proračuna ter obrazložitve načrta razvojnih programov s prilogami, letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem, letni načrt pridobivanja nepremičnin in premičnin ter kadrovski načrt.
Načrt razvojnih programov, ki ga sestavljajo projekti, odraža razvojno politiko občine na področju investicijskih izdatkov občine in državnih pomoči za naslednja štiri leta (od 2020 do 2023).
Odlok je objavljen v Uradnem listu RS na nivoju podskupin kontov, priloge k odloku pa so objavljene na uradni spletni strani Občine Slovenska Bistrica.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 301
3. Postopki izvrševanja proračuna
3.	člen
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke -konta.
4.	člen
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:
•	prihodki požarne takse po 60. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 -uradno prečiščeno besedilo, 9/11,83/12 in 61/17 -GZ),
•	izvirni prihodki ožjih delov lokalnih skupnosti (v nadaljevanju krajevne skupnosti) , ki so namenski in so namenjeni posamezni krajevni skupnosti za točno določen namen v njenem finančnem načrtu,
•	okoljska dajatev na osnovi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 14/14), ki se porabi za namen, določen v zakonu, ki ureja financiranje občin,
•	okoljska dajatev na osnovi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 80/12 in 98/15), ki se porabi za namen, določen v zakonu, ki ureja financiranje občin,
•	komunalni prispevek, ki se lahko porabi le za gradnjo komunalne opreme, skladno z NRP občine,
•	prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije ter prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije za sofinanciranje investicij in projektov, ki se uporabijo za namen, določen v pogodbi.
5.	člen
Na predlog predlagateljev finančnih načrtov neposrednega uporabnika župan odloča o razporeditvah in prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami in konti, če s tem ni bistveno ogroženo izvajanje nalog, za katere so bila sredstva namenjena.
Svet posamezne krajevne skupnosti odloča o razporeditvah in prerazporeditvah pravic porabe znotraj finančnega načrta svoje krajevne skupnosti med proračunskimi postavkami in konti, če s tem ni bistveno ogroženo izvajanje nalog, za katere so bila sredstva namenjena.
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun ali rebalans proračuna.
Vsi pravni posli, ki jih sklepa krajevna skupnost za namen kritja funkcionalnih stroškov, vzdrževanja javnih poti in zimske službe, so veljavni brez predhodnega soglasja župana v višinah, določenih v veljavnem proračunu. Ostali pravni posli, ki jih sklepa krajevna skupnost nad vrednostjo 1.000 € brez DDV, veljajo le ob soglasju župana.
Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in konec leta z Zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu in njegovi realizaciji. Polletno poročilo in zaključni račun proračuna občine Slovenska Bistrica se v zakonskem roku objavi na uradni spletni strani Občine Slovenska Bistrica.
6.	člen
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
•	v letu 2021 70 % navedenih pravic porabe in
•	ostalih prihodnjih letih 30 % navedenih pravic porabe.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, ter prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih porabnikov.
7.	člen
Investicijsko dokumentacijo za projekt ali program, ki ne presega vrednost 100.000 € sprejme župan. Po sprejetju dokumentacije iz prejšnjega stavka župan uvrsti projekt ali program v načrt razvojnih programov.
Novi projekti ali programi, katerih vrednost znaša več kot 100.000 € se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.
Župan lahko spreminja vrednost projektov ali programov v načrtu razvojnih programov.
Svet posamezne krajevne skupnosti lahko spreminja vrednost projektov ali programov v načrtu razvojnih programov znotraj finančnega načrta svoje krajevne skupnosti.
Projekti ali programi, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.
8.	člen
V proračunu se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. Proračunska rezerva se v letu 2020 oblikuje v višini največ 241.274 €.
Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF župan in o tem obvešča občinski svet.
Kot proračunski sklad deluje tudi proračunski stanovanjski sklad Občine Slovenska Bistrica. V proračunski stanovanjski sklad se v letu 2020 namenijo sredstva v višini največ 224.000 €. Sredstva se v sklad izločajo v višini, ki je potrebna za poravnavo obveznosti sklada, vendar največ do višine 224.000 €. O porabi sredstev proračunskega stanovanjskega sklada odloča župan.
4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja
9. člen
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2020 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 210
Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh evrov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 302
10.	člen
Župan sprejme letni načrt pridobivanja in razpolaganja za nepremičnino oziroma sklop nepremičnin ter za nepremičnino oziroma sklop nepremičnin, za katere občina uveljavlja predkupno pravico do vrednosti 9.000 €.
Za nepremičnine iz prejšnjega odstavka je župan pooblaščen tudi za podpis pogodbe.
Posamično premično premoženje nad vrednostjo 5.000 € je potrebno uvrstiti v letni načrt razpolaganja.
5.	Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja
11.	člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko občina likvidnostno zadolži do višine 5 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna.
V letu 2020 se občina lahko zadolži do višine 3.424.491 €, za investicije, predvidene v proračunu.
12.	člen
O obsegu poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Slovenska Bistrica, v vsakem posamičnem primeru odloča občinski svet.
6.	Prehodne in končne določbe
13.	člen
Sredstva, razporejena v času začasnega financiranja v letu 2020 do uveljavitve tega odloka, so sestavni del proračuna za leto 2020.
14.	člen
V obdobju začasnega financiranja Občine Slovenska Bistrica v letu 2021, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o začasnem financiranju.
15.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 9000-3/2020-0203-5 Datum: 20.2.2020
Občina Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, župan
139. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za širitev industrijske cone Impol
Na podlagi tretjega odstavka 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17-ZUreP-2), 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO in 61/17 - ZUreP-2) in 17. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 79/19) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 8. redni seji dne 20.2.2020 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA ŠIRITEV INDUSTRIJSKE CONE IMPOL
I. Uvodne določbe
1.	člen (predmet odloka)
(1)	S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za širitev industrijske cone Impol, v nadaljevanju OPPN ki ga je izdelal IBIS, d.o.o. Slovenska Bistrica, pod št. naloge 14/2017-OPPN (v nadaljevanju besedila OPPN).
(2)	V skladu z odločbo Ministrstva za okolje, št. 35409242/2017/13, dne 6. 11. 2017, je bilo potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje.
Okoljsko poročilo za OPPN, je v februarju 2018 izdelal MATRIKA ZVO d.o.o., s številko projekta OP_14.18. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje je izdalo obvestilo št. 35409-163/201/-13, z dne 5.4.2019, o ustreznosti okoljskega poročila in sprejemljivosti vplivov plana na okolje ter Odločbo št. 35409-163/2018/24, z dne 24.1.2020, da so vplivi plana na okolje, ugotovljeni v postopku celovite presoje vplivov na okolje sprejemljivi ob upoštevanju omilitvenih ukrepov iz okoljskega poročila.
(3)	Ta odlok določa merila in pogoje za prostorsko ureditev na območju OPPN v okviru katere je predvidena gradnja novih objektov s pripadajočimi zunanjimi ureditvami in potrebno prometno, komunalno, energetsko in drugo infrastrukturo.
2.	člen (vsebina OPPN)
OPPN, določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja ter obveznosti investitorja.
Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi grafični del OPPN, Okoljsko poročilo in mnenje MOP o ustreznosti okoljskega poročila ter priloge.
II.	Ureditveno območje
3.	člen (obseg OPPN)
(1)	Območje OPPN se nahaja v naselju Slovenska Bistrica, in sicer med obstoječim industrijskih kompleksom Impol, Mroževo ulico oziroma lokalno cesto Slovenska Bistrica - Malo Tinje (LC 440111) in zahodno obvoznico.
(2)	Ureditveno območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami 871/12, 884/11, 884/13, 884/17 in 2480/18 vse k.o. Slovenska Bistrica.
III.	Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev
4.	člen
(vrste dopustnih gradenj)
(1)	Na območju OPPN so dopustne naslednje gradnje in izvedbe gradbenih in drugih del:
•	odstranitev naprav in objektov,
•	gradnja novih objektov,
•	rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih,
•	spremembe namembnosti objektov ali njihovih delov v okviru dopustnih dejavnosti,
•	postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov.
(2)	Dopustna je tudi gradnja nove in vzdrževanje ter rekonstrukcija obstoječe komunalne, energetske,
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 303
prometne in druge gospodarske infrastrukture ter urejanje zunanjih zelenih in utrjenih površin.
5.	člen
(vrste dopustnih dejavnosti in vrst objektov)
(1)	Območje je namenjeno proizvodno skladiščnemu kompleksu, zunanjim ureditvam in manipulativnim površinam.
(2)	Dopustne so vrste dejavnosti skladno z namensko rabo prostora - proizvodne dejavnosti.
(3)	Dopustne so tiste dejavnosti, ki nimajo bistvenega vpliva na okolje ali katere vplivi na okolje so v dopustnih mejah. V fazi izdelave projekta za gradbeno dovoljenje se po potrebi presoja vpliv objekta na okolje in predvidijo ustrezni potrebni ukrepi za omilitev vplivov.
(4)	V območja proizvodnih dejavnosti se lahko kot dopolnilne dejavnosti umestijo zlasti prometni terminali, skladiščno-prodajna in predelovalna dejavnost, tovarniške trgovine, komunalne dejavnosti in distribucija energije. Dopustne dejavnosti morajo na parceli ali drugih površinah zagotoviti zadostno število parkirnih mest za določeno dejavnost.
(5)	V območje cone se ne smejo umestiti stanovanja in spremljajoče dejavnosti, primarna kmetijska proizvodnja in dejavnosti, ki ogrožajo varnost ljudi in premoženja.
(6)	Na območju OPpN so dopustne naslednje vrste objektov:
•	12203 druge upravne in pisarniške stavbe (za potrebe proizvodnih in logističnih dejavnosti v coni)
•	1230 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
•	1242 Garažne stavbe
•	125 Industrijske stavbe in skladišča
•	2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste
•	2222 Lokalni vodovodi
•	2223 Cevovodi za odpadno vodo
•	2224 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
•	24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
6.	člen (lega objektov)
(1)	Na zemljiščih, namenjenih gradnji po tem prostorskem aktu se določi površina za razvoj objektov in regulacijski elementi.
(2)	Površina za razvoj objektov predstavlja zemljišče, ki je omejeno z gradbenimi mejami, na katerem je možna gradnja enega ali več objektov, pod pogoji, ki jih določa ta akt. Odmik gradbene meje od mej sosednjih zemljišč je tolikšen, da omogoča uporabo, vzdrževanje stavbe in upošteva varstvene pogoje (sanitarni, požarni pogoji, intervencijske poti ipd.), kar velja tudi v primeru združevanja oziroma deljenja parcel, namenjenih gradnji, kot jih dopušča ta akt. Na površini za razvoj objektov je dovoljena postavitev vseh vrst objektov ter vseh zunanjih ureditev (hortikulturne in parterne ureditve). Dopustna je ureditev manipulativnih površin in ureditev parkirnih mest kjerkoli na parceli. Kolikor delovni proces dopušča, se reprezentativnejši deli objektov umeščajo ob prometnice. Prostori, namenjeni proizvodnji na prostem, odprta skladišča ipd. se organizirajo v zaledju parcele. Proizvodnja na prostem je dopustna le, če ne povzroča emisije snovi in hrupa.
(3)	Objekti morajo biti v ustreznem odmiku od prometnic in v medsebojnem odmiku (ki omogoča uporabo, vzdrževanje stavbe in upošteva varstvene pogoje, kot so navedeni v drugem odstavku tega člena). Pri urejanju
območja je potrebno upoštevati odmike od obstoječe oziroma predvidene infrastrukture.
(4)	Vsi nadzemni objekti morajo biti odmaknjeni od roba cestnega sveta najmanj 2,o0 m, ali tudi več, če to zahteva preglednost in varnost na prometnih površinah.
(5)	V bližini križišča občinske javne ceste v ravnini in ob cestnih priključkih (pregledni trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno postavljanje kakršnihkoli objektov, ograj ali elementov zunanje ureditve, ki bi okrnili preglednost. Ni dovoljeno saditi visokega rastja, dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo oziroma okrnilo preglednost v polju preglednosti.
(6)	Dopustna je gradnja vrstnih stavb. Novo grajeni objekti morajo omogočati ustrezne sanitarne pogoje ostalim stavbam.
(7)	Višinska kota pritličja stavb je odvisna od kote dostopne ceste in kote terena in se določi v projektu za gradbeno dovoljenje.
7.	člen (velikost objektov)
(1)	Vodilo je fleksibilnost cone in razpoložljive površine za dejavnosti, ki potrebujejo večje površine.
(2)	Vertikalni gabariti: Maksimalna višina objektov je 12 m nad koto pritličja. Število etaž se lahko znotraj maksimalnega gabarita prosto tvori. Kletne etaže so dovoljene, kolikor to dopuščajo terenske izmere in komunalni priključki. Kleti je lahko več. Objekti so lahko tudi samo deloma podkleteni. Dopustno je delno vkopavanje objektov zaradi karakteristike terena. Bazna postaja s samostoječim antenskim stolpom brez omejitve višinskih gabaritov je dopustno postaviti le v primeru, ko bi morali antene s sedanje lokacije odstraniti zaradi rušitve dimnika.
Bazno postajo z antenskim drogom višine največ 10 m je dopustno postaviti le na prej zgrajeni stavbi.
(3)	Horizontalni gabariti so določeni s površino za razvoj objektov, regulacijskimi elementi in z dopustno stopnjo izkoriščenosti zemljišč za gradnjo. Možna je gradnja enega ali več posameznih objektov oziroma več med seboj povezanih objektov na posamezni parceli ali na več parcelah skupaj.
8.	člen (oblikovanje objektov)
(1)	Objekti so preprostih, pravokotnih oblik. Dovoljeno je dodajanje in odvzemanje manjših kubusov na osnovni tloris.
(2)	Oblikovanje fasad:
a)	enostavne, moderne in obložene z lahko, ne svetlečo fasadno oblogo (aluminij, steklo, tekstilne opne ipd.) ali z ometom;
b)	glavne, vhodne fasade orientirane na glavne prometnice in oblikovno poudarjene, dodatno arhitektonsko oblikovane (poudarjeni arhitekturni elementi in členi z barvami, materiali, volumni ...);
c)	strukturno se loči poslovni del objekta oziroma posameznega kompleksa od ostalega, industrijskega dela;
d)	fasade naj bodo v odtenkih naravnih barv. Dovoljene
so (med seboj usklajene) barvne kombinacije za poudarek posameznega dela fasade ali za členitev in popestritev fasadnih ploskev. Intenzivnejši barvni toni niso dovoljeni razen v detajlih in v primeru napisa imena podjetja oziroma logotipa;
e)	dopustna je gradnja nadstreškov nad vhodi v objekte, pri čemer je nadstrešek dovoljen v celotni dolžini stranice fasade;
f)	odprtine na fasadah se prosto oblikujejo.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 304
(3) Strehe:
a)	Ravna streha z minimalnim naklonom skritim v vencu objekta ali brez venca.
b)	Nakloni nagnjenih (enokapnih ali dvokapnih) streh morajo biti omejeni in naj ne bodo več kot 15 stopinj.
c)	Strehe naj bodo v nesvetlečih kritinah temno sive, rjave, rdeče, opečne barve. Dopustne so zazelenjene strehe.
č) Na strehah stavb je dovoljena postavitev in vgradnja naprav za izkoriščanje sončne energije. Le te se na strehe postavijo vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Pri ravnih strehah oziroma strehah z minimalnim naklonom se postavijo pod optimalnim kotom ter orientacijo, praviloma skrite za fasadnim vencem.
9.	člen
(ureditev okolice objektov-utrjene površine)
(1)	Odprte površine se uredijo skladno z delovnim procesom posameznega obrata.
(2)	Kolikor predviden program ne zaseda celotne »globine« razpoložljivega zemljišča, mora dispozicija objektov in organizacija programa na zemljišču ob cesti omogočiti dostop do objekta v drugi liniji oziroma do zemljišča v zaledju parcele.
(3)	Izven območja za razvoj objekta so dopustni dovozi in dostopi, manipulativne in parkirne površine. Vse povozne, manipulativne in parkirne površine za potrebe dejavnosti morajo biti na pripadajoči parceli in morajo biti utrjene, omejene z dvignjenimi robniki.
10.	člen
(ureditev okolice objektov-zelene površine in zasaditve)
(1)	Območje se zazeleni v čim večji možni meri, tako zaradi zmanjšanja vpliva na krajinsko sliko, kot zaradi zadrževanja in ponikanja padavinske vode. Nepozidane in neutrjene proste površine se uredijo kot zelenice oziroma se zasadijo s pokrivnim grmičevjem. Zasadi se avtohtono drevje in grmovnice in sicer še posebej na vzhodnem robu območja, da se vzpostavi zeleni pas.
(2)	Rastlinske vrste na zelenih površinah s koreninami ne smejo segati v območje komunalnih vodov. Krošnje dreves ne smejo ovirati tovornega prometa.
11.	člen (višinske regulacije terena)
(1)	Izvedejo se izravnave terena na mestih, kjer je to potrebno.
(2)	Dopusta je gradnja škarp za izdelavo platoja kolikor ni mogoče z zeleno brežino zagotoviti zadostne površine parcele, namenjene gradnji.
12.	člen
(javne površine in urbana oprema)
Na površinah javne prometne infrastrukture je dopustna postavitev urbane opreme, sodobnih enostavnih oblik. Postavitev urbane opreme je dopustna tudi na površinah posameznih objektov, v kolikor so namenjeni dostopu javnosti - poljavni prostori.
13.	člen
(pogoji za nezahtevne in enostavne objekte)
(1) Funkcija, lega, arhitekturna zasnova in materiali nezahtevnih in enostavnih objektov v sklopu posameznih parcel pripadajočim stavbam morajo biti usklajeni z osnovno stavbo ali pa so preprostih kubusnih oblik lahkih transparentnih konstrukcij in so posledica funkcije objekta.
(2)	Nadstrešek je transparenten oziroma oblikovno usklajen z obstoječim oziroma predvidenim objektom, ki mu pripada.
(3)	Dopustna je postavitev ograj, škarp in opornih zidov na oziroma ob meji parcele, namenjene gradnji, kolikor zasaditev oziroma postavitev ne ovira poteka infrastrukturnih vodov. Izgradnja ograj ne sme preprečiti izvedbe prometnic s predpisanim uličnim profilom oziroma mora biti njihova višina usklajena s prometno-varstvenimi predpisi glede zahtevanih pregledov kotov vožnje.
(4)	Najvišja dovoljena višina ograje je 2 m, razen v primerih posebnih varstvenih ali zaščitnih zahtev. Ograja mora biti žična ali rešetkasta in ali transparentna, zgrajena iz montažnih elementov. V primeru postavitve ograje iz betonskih montažnih elementov, je priporočljivo takšno ograjo zazeleniti.
(5)	Merila in pogoji za zgoraj navedene objekte se nanašajo tudi, kadar ne izpolnjujejo kriterijev za nezahtevne in enostavne objekte in bi zato sodili med manj zahtevne objekte.
IV. Pogoji za gospodarsko javno in drugo infrastrukturo
14.	člen (zasnova infrastrukture)
(1)	Za potrebe infrastrukturne opremljenosti območja je potrebna izgradnja infrastrukture izven območja, in sicer - priključitev na komunalno omrežje. Priključitev na energetsko, cestno in TK omrežje je možno na interne vode iz obstoječega industrijskega kompleksa Impol. Objekti se bodo lahko priključevali na komunalno, energetsko, cestno in telekomunikacijsko omrežje v skladu s pogoji upravljavcev posameznih omrežij.
(2)	Pri načrtovanju infrastrukture se upoštevajo smernice, priporočila in mnenja nosilcev urejanja podanih pri pripravi OPPN.
(3)	Komunalno-energetski vodi naj v čim večji možni meri potekajo v koridorjih cest in dostopnih poti - ob cestišču, v cestnem telesu. Upoštevati je potrebno predpisane in priporočene odmike med posameznimi infrastrukturnimi vodi pri vzporednem poteku in na območjih križanj. Odmiki od cest in infrastrukturnih koridorjev morajo omogočati nemoteno funkcioniranje in vzdrževanje infrastrukturnih objektov. Kjer bo infrastruktura izvedena v vozišču, morajo biti jaški na sredini voznega pasu. Prečkanja cest se izvedejo v zaščitnih ceveh, ki omogočajo kasnejše rekonstrukcije in obnove brez posegov v cestno telo. Vse instalacije se izvedejo na ustrezni globini glede na niveleto vozišča ceste. Prav tako se na mestih, kjer so mogoča prečkanja infrastrukture v prihodnje, izvedejo zaščitne cevi.
(4)	Priključki in interni razvodi potekajo v soglasju z upravljavcem infrastrukture.
(5)	Pogoji in obveznosti udeležencev pri gradnji v času gradnje so predmet projektne dokumentacije PGD.
15.	člen (prometna infrastrukture)
(1)	Del parc. št. 2480/18 k.o. Slovenska Bistrica, ki predstavlja Mroževo ulico, se zaradi vzpostavitve nadomestne cestne povezave - zahodne obvoznice ukine.
(2)	Obodna cesta znotraj območja ureditve se projektira v ustreznem profilu za merodajna vozila. Notranji cestni promet, se lahko tudi prilagodi drugače, če bo s tem zagotovljena boljša dostopnost do predvidenih objektov. Prometni režim se ustrezno označi z vertikalno signalizacijo.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 305
(3)	Takšna zasnova zahteva minimalne nove prometne ureditve in komunalno opremljanje, ki omogoča fleksibilnost postavitve stavb in velikosti stavb v coni.
(4)	Na območju ni obstoječih niti predvidenih posebnih ločenih površin namenjenih peš ali kolesarskemu prometu.
(5)	Objekti morajo zagotoviti ustrezno število parkirnih mest glede na vrsto dejavnosti, namembnost objekta in potrebne površine za uvoz vozil. Za parkiranje se predvidijo odprti parkirni prostori, katerih dimenzioniranje se izvede po pridobitvi posameznih programov. Pri projektiranju se upoštevajo veljavni Tehnični normativi.
16.	člen
(vodovod in hidrantno omrežje)
(1)	Načrtuje se vodovod v zanki. V vseh vejah vodovodnega omrežja mora biti zagotovljen pretok vode.
(2)	Izven območja OPPN v industrijskem kompleksu Impol je izvedena hidrantna mreža z nadzemnimi in podzemnimi hidranti. Postavitev hidrantov mora biti takšna, da je mogoče vsak objekt neposredno gasiti iz najmanj dveh hidrantov. Postavitev hidrantov se izvede v skladu z veljavnimi predpisi. Hidrantno omrežje mora zagotavljati zadosten vir za oskrbo z vodo za gašenje požara skladno z veljavnimi predpisi. Glede na dejansko razporeditev objektov se po potrebi hidrantno omrežje razširi z lastnim internim omrežjem posameznega objekta.
17.	člen (odvajanje odpadnih voda)
(1)	Na celotnem območju urejanja je za vse objekte predvidena izgradnja ločenega internega kanalizacijskega sistema. Odpadne komunalne, industrijske in padavinske vode se priključujejo na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi s komunalno čistilno napravo, pod pogoji soglasodajalca.
(2)	Vse naprave, cevovodi in objekti se morajo izvesti iz vodotesnih materialov, ki ustrezajo veljavnim predpisom in standardom. Na vseh križanjih, lomih in dolžinah kanalizacijskih vodov na 60 m, morajo biti vgrajeni revizijski jaški za potrebe vzdrževanja in čiščenja interne kanalizacije. Jaški morajo biti dostopni in vidni. Na trasah kanalizacijskih vodov in njihovem varovalnem pasu se ne smejo postavljati objekti in izvajati zasaditve zelenja z globljimi koreninami.
(3)	Industrijske odpadne vode iz objektov morajo biti pred izpustom v javno kanalizacijo predhodno očiščene do predpisane stopnje. Priključitev na javno kanalizacijo zaključeno s čistilno napravo, se za odpadne vode izvede ločeno, preko merilnega mesta, skladno z občinskim odlokom.
(4)	V vseh prostorih, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi morajo biti tla ustrezno kemično odporna in tesnjena, da ne pride do iztoka v javno kanalizacijo.
18.	člen (odvajanje padavinskih vod)
(1)	Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zbiralniki vode ...).
(2)	Padavinske vode s streh se kjer je mogoče lahko odvajajo preko lokalnih ponikovalnikov, sicer pa se odvečne vode odvajajo direktno v kanalizacijo za odvod padavinskih voda. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, pa se izpuščajo v bližnji potok. V primeru izpusta
padavinske vode v strugo potoka mora biti izpustna glava poglobljena v brežino struge in obdelana v naklonu brežine. Brežino pod izlivom in vznožje brežine je treba zavarovati s kamnom v betonu.
(3)	Odvodnjavanje padavinskih voda s prometnih površin (z vozišč, parkirišč, manipulativnih prostorov, garaž in ostalih utrjenih površin) je omogočeno s prečnimi in vzdolžnimi nakloni preko vtočnih jaškov in kanalizacije za odvod odpadnih padavinskih voda. Padavinske odpadne vode iz cest, parkirišč in ostalih utrjenih povoznih površin je treba pred izpusti predhodno očistiti na standardnih lovilcih olj (SIST EN -858-2).
(4)	Odvajanje padavinskih in komunalnih odpadnih vod mora biti rešeno na način, da ne bodo ogrožena sosednja zemljišča ali objekti.
19.	člen (energetska infrastruktura)
(1)	Elektroenergetsko omrežje:
Izgradi se omrežje v elektrokabelski kanalizaciji za napajanje v cestnem koridorju. Vso elektroenergetsko infrastrukturo je potrebno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi.
(2)	Plinovodno omrežje:
V bližini območja OPPN je že zgrajeno plinovodno omrežje. V fazi infrastrukturnega opremljanja območja je potrebno načrtovati koridor za potrebe morebitnega plinovodnega omrežja skladno z veljavnimi predpisi. Novo plinovodno omrežje se prioritetno predvidi v interni prometni cesti in se poveže z obstoječim. Glede na lokacijo bodočih objektov so možni tudi drugi koridorji. Dopušča se etapnost gradnje plinovodnega omrežja.
(3)	Za ogrevanje in drugo uporabo je možno tudi izkoriščanje drugih, alternativnih in obnovljivih virov energije. Pri tem se smiselno upoštevajo predpisi o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje.
(4)	Za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov se lahko predvidi vzpostavitev inovativnega sistema za energetsko oskrbo stavb..
(5)	Za stavbe z uporabno tlorisno površino nad 1000 m2 je potrebno izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo.
20.	člen (TK omrežje)
(1)	V primeru oskrbe predvidene pozidave z novimi telekomunikacijskimi priključki je potrebno dograditi primarno TK omrežje z navezavo na obstoječo TK kabelsko kanalizacijo. Predvidi se koridor za izgradnjo dvocevne kabelske kanalizacije (1x2 PVC 125 mm). Izhodiščne podatke za projektno obdelavo in mikrolokacijo navezave bo podal predstavnik Telekoma Slovenije pred posameznim posegom v prostor.
(2)	V primeru zagotavljanje povezav novih stavb je potrebno zgraditi kabelske objekte na novo predvideni kabelski kanalizaciji s pomožnimi kabelskimi jaški s tipskimi litoželeznimi pokrovi. Naročniški kabli na relaciji pomožni kabelski jašek - naročnik, pa naj bodo položeni v zaščitni PEHD 50 cevi na globini 0,8 m. Naročniška cev naj bo zaključena neposredno v TK kabelski omari na fasadi objekta.
(3)	Horizontalni odmiki drugih komunalnih vodovod TK kabelske kanalizacije naj bodo 3 m. Nad kabelsko kanalizacijo ni dovoljeno polaganje drugih komunalnih vodov. Nad TK kabelsko kanalizacijo (30 cm) naj bo položen opozorilni trak z napisom POZOR TELEFON. Električno zaščitno varovanje naj se izvede v kabelskih objektih. Pri potekih trase v cestišču/ oziroma drugih
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 306
povoznih površinah/ je potrebno PEHD cevi ščititi s PVC 125 cevmi.
21.	člen (zbiranje in odvoz odpadkov)
(1)	Za odvoz komunalnih odpadkov je potrebno predvideti odjemna mesta za vsakega uporabnika posebej, velikost in tip posod se določi glede na predvideno količino odpadkov za posamezno dejavnost.
(2)	V primeru specifičnih odpadkov se v fazi priprave projektne dokumentacije ustrezno obravnavajo odpadki skladno z veljavno zakonodajo in predpisi. Za odvoz odpadnih surovin od proizvodnje, ki ne spadajo v kategorijo komunalnih odpadkov je potrebno predvideti posebne zabojnike oziroma kontejnerje. Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
(3)	Stojna mesta za zabojnike se primerno uredi. Stojna površina je monolitna ali tlakovana (npr. z betonskimi ploščami), okrog zabojnikov pa je mogoče namestiti enostavno oblikovano ograjo v višini zabojnika ter namestiti nadstrešek. Odjemna mesta, kjer so nameščene posode, mora povzročiteljem omogočati neovirano odlaganje komunalnih odpadkov, hkrati pa morajo biti dostopna posebnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov.
22.	člen
(obveznosti priključevanja na infrastrukturo)
Obvezna je priključitev na cesto v javnem dobru, na vodovod, kanalizacijo in na elektroenergetsko omrežje.
23.	člen (parcelacija)
(1)	Parcela, namenjena gradnji se določa kot minimalno zemljišče, ki služi objektu glede na program dejavnosti in njegov razvoj, potrebne zelene površine, velikost objekta, potrebne manipulacijske površine in dostope do objekta, potrebne površine za postavitev pomožnih objektov, potrebne površine za razvoj oziroma širitev dejavnosti ter potrebne površine za regulacijo terena.
(2)	Na posamezni parceli, namenjeni gradnji, je možna gradnja več objektov, prav tako je možno deliti ali združevati parcele.
(3)	Pri določitvi velikosti parcele namenjene gradnji je treba upoštevati: obstoječe posestne meje, oblikovanost terena, lego sosednjih objektov, potek infrastrukturnih vodov, lokacije infrastrukturnih objektov in naprav, sanitarno tehnične in požarne zahteve in možnost razvoja pozidave v ureditveni enoti. Vsak investitor posameznega objekta mora imeti neposreden dostop do ceste in možnost direktne priključitve na komunalno infrastrukturo.
(4)	V grafičnemu delu OPPN-ja je prikazan predlog možnih parcelacij, zasnove in razporeditve objektov. Predlog pomeni predvsem kot pomoč pri dimenzioniranju infrastrukture in trženju zemljišč. Rešitve so lahko tudi drugačne, vendar ne smejo onemogočiti dostopnosti in funkcije na ostalih parcelah. Kolikor umestitev objekta odstopa ali celi ruši zastavljeno zasnovo znotraj območja urejanja, je potrebno predhodno izdelati in uskladiti z občino novo parcelacijsko mrežo in ureditev zagotavljanja infrastrukture.
V. Varstvo kulturne dediščine, narave in okolja
24.	člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
Območje prostorske ureditve se ne nahaja v območju kulturne dediščine. Na območju obravnave ni bilo opravljenih predhodnih arheoloških raziskav za oceno arheološkega potenciala.
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovorno vodjo del, ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mesu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
25.	člen (ohranjanje narave)
Območje prostorske ureditve se ne nahaja v območju varovanja naravne dediščine.
26.	člen (varstvo voda)
(1)	Območje se ne nahaja na območju poplav. V neposredni bližini se nahaja vodotok.
(2)	Na območju OPPN so predvideni predhodni ukrepi za varstvo površinskih voda in podtalnice skladno z veljavno zakonodajo (ločen kanalizacijski sistem z ustreznim načinom odvajanja in čiščenja, lovilci olj in maščob, v primerih, določenih v veljavni zakonodaji, merjenje kvalitete izpustov posameznih uporabnikov).
(3)	V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko voda-voda, kjer je toplotni vir podtalna voda, z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je treba izvesti vrtino, si mora investitor pridobiti ustrezna dovoljenja in soglasja.
(4)	Po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju si mora investitor pri pristojnem ministrstvu pridobiti vodno soglasje.
27.	člen (varovanje okolja)
(1)	Poseg v okolje je dopusten le, če ne povzroča čezmerne obremenitve. Pred izdajo dovoljenja za posege v prostor, ki bi lahko prinašali določene obremenitev v okolje, je potrebno izvesti postopek presoje vplivov na okolje za tiste objekte, za katere je predpisano v veljavnih predpisih.
(2)	Odpadni plini, ki se izpuščajo v zrak iz nepremičnih virov emisij, ne smejo presegati mejnih vrednosti koncentracij in masnih pretokov za posamezno onesnaževalo. Skupne emisije posameznih onesnaževal (skupne emisije iz vseh odvodnikov Impol) prav tako ne smejo presegati normativov.
(3)	Območje proizvodnih dejavnosti sodi po veljavnih predpisih med območja IV. stopnje varstva pred hrupom, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa. V času gradnje bo hrup povečan zaradi ureditve cest in izgradnje novih objektov.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 307
Omilitveni ukrepi	Časovni okvir izvajanja	Nosilec izvedbe	Spremljanje uspešnosti
OU v času obratovanja OPPN			
Na celotni vzhodni meji OPPN (ob ograji) raven hrupa ne sme presegati: 63dBA za La™- 58dBA za Lvi:icr, 53 dBA za LnQč in 63 dBA za Ldvn.	Cas obratovanja OPPN	Investitor	Investitor
OU v času gradnje			
Čas obratovanja gradbišča: le v dnevnem času od 7:00-18:00. Dovoz in odvoz gradbenih vozil na območju OPPN v času gradnje naj poteka s severne strani (Mroževa in nato Partizanska ulica). Delež bolj hrupnih del (izkop zemljine, odvoz zemljine, predelave zemljine, deponiranje zemljine na lokaciji sami, utrjevanje za temeljenje, ipd) ne sme presegati 10 % delovnih dni v kontekstu celotnega časa gradnja objektov na območju OPPN.	Čas gradnje na območju OPPN	Investitor	Investitor
Investitor je na predpisanem mestu (vzhodna meja OPPN) dolžan izvesti prvo ocenjevanje in obratovalni monitoring za vir hrupa skladno s Pravilnikom o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter pogojih za njegovo izvajanje (Ur.l.RS, št. 105/08), v katerem je podrobneje naveden obseg in način izvajanja prvega ocenjevanja hrupa (6. člen Pravilnika) in obseg
ter pogostost obratovalnega monitoringa (8. in 9. člen Pravilnika).
(4) Povzročitelji odpadkov med gradnjo in v času obratovanja cone morajo upoštevati veljavne predpise, ki določajo ravnanje z odpadki.
Omilitveni ukrepi	Časovni okvir izvajanja	Nosilec izvedbe	Spremljanje uspešnosti
Zagotovljen mora biti reden odvoz z območja gradbišča, pri čemer mora investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov in nevarne odpadke oddajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano. Prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla (ali v kanalizacijski sistem, ko bo ta zgrajen).			
Skladiščenje nevarnih kemikalij, ki se uporabljajo pri gradnji in ki so kot nevarne opredeljene skladno z določili Zakona o kemikalijah, mora ustrezati veljavnim normativom, da se preprečijo škodljivi vplivi na podtalnico in okolje.	Med načrtova njem OPPN Med gradnjo	Načrto valeč OPPN Izvajale i del	Občina SI. Bistrica Investitorji
Omilitveni ukrepi	Časovni okvir izvajanja	Nosilec izvedbe	Spremljanje uspešnosti
Investitor, ki naroči graditev objekta mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del na gradbišču hranijo ali začasno skladiščijo odpadke, ki nastajajo pri gradbenih delih, ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov.			
Investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del odpadke hranijo ali začasno skladiščijo na gradbišču tako, da ne onesnažujejo okolja in je zbiralcu gradbenih odpadkov omogočen dostop za njihov prevzem ali prevozniku gradbenih odpadkov za njihovo odpremo. Če hramba ali začasno skladiščenje gradbenih odpadkov ni možna na gradbišču, mora investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke odlagajo neposredno po nastanku v zabojnike.	Med načrtova njem OPPN	Načrto valeč OPPN	Občina SI. Bistrica
Nevarne odpadke potrebno zbirati ločeno (prepovedano je mešanje nevarnih odpadkov z ostalimi odpadki). Določeno mora biti ustrezno opremljeno mesto na območju gradbišča (izven gradbene jame) za začasno skladiščenje nevarnih odpadkov, skladiščne posode za nevarne odpadke pa morajo biti iz ustreznih materialov (odpornih na skladiščene snovi), zaprte in ustrezno označene (oznaka odpadka, oznaka nevarnosti), s čimer bo preprečeno iztekanje ali izpiranje nevarnih snovi v tla in podtalnico.	Med gradnjo	Izvajale i del	Investitorji
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 308
(5)	Mejne vrednosti obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja ne smejo biti presežene, pri čemer je potrebno upoštevati veljavne predpise. Na območju OPPN se upoštevajo mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja za II. stopnjo varstva pred sevanjem. Mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja so določene v Uredbi o elektomagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur.l.RS, št. 70/96 in 41/04-ZV0-1).
(6)	Pri razsvetljavi gradbišč in pri osvetljevanju objektov (proizvodnih objektov, poslovnih stavb, ustanov), fasad, objektov za oglaševanje je potrebno upoštevati mejne vrednosti in ukrepe pred škodljivim delovanjem svetlobnega onesnaževanja skladno z veljavnimi predpisi, ki predpisujejo tudi način osvetljevanja. Ustrezno osvetljenost prometnih površin zagotovi občina, zunanjih površin pa lastnik posameznega objekta. Predpisani način osvetljevanja gradbišč, proizvodnih objektov in ostalih manipulacijskih površin s pripadajočimi ciljnimi vrednostmi nalaga Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja okolja (Ur.l.RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13).
(7)	Posegi v tla se morajo izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo.
VI. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
28. člen (varstvo pred nesrečami)
(1)	Projektiranje ureditev mora biti skladno z veljavnimi predpisi, smernicami in priporočili s področja protipotresne varnosti, osončenje fasad in odprtih površin, zagotavljanja neoviranega dostopa, požarnega varstva s ciljem varovanja zdravja ljudi, kvalitetnega okolja bivanja in varstva pred nesrečami. Ker parcelna mreža in lega objektov v OPPN-ju ni dokončno določena, je še posebej pomembno pri določitvi le tega upoštevati s predpisi določene odmike objektov, potrebne površine za intervencijska vozila.
(2)	Ukrepi ogroženih območij:
Območje se nahaja po obstoječih podatkih na erozijskem območja - običajni zaščitni ukrepi. Območje urejanja se ne nahaja na ogroženem območju druge vrste.
(3)	Pogoji v zvezi z obrambnimi potrebami:
Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito prebivalstva ter materialnih in drugih dobrin pred vojnimi delovanji in posledicami naravnih in drugih nesreč glede na določbe veljavnega predpisa ni potrebno predvideti.
(4)	Protipotresna varnost:
Pri gradnji objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je potrebno upoštevati določila predpisov o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VIII. stopnje lestvice Marcalli- Cancan-Seiberg. Projektni potresni pospešek tal (g) je 0,125. Objekti morajo biti projektirani, grajeni in vzdrževani skladno z veljavnimi predpisi o odpornosti in stabilnosti objektov. Na območju nasipavanja, je potrebno preveriti stabilnost in nosilnost tal.
(5)	Erozijska ogroženost:
Obravnavana lokacija se glede na opozorilno karto erozije nahaja na območju običajnih zaščitnih ukrepov, zato mora investitor poskrbeti, da bodo izvedeni vsi zaščitni ukrepi, da se ne bo povečala erozijska ogrožena območja.
29.	člen (požarnovarstvene zahteve)
Požarno varstvo, širjenje požara na sosednje objekte, odmiki med objekti, lega objektov nosilnost konstrukcije, preprečevanje širjenja požara po stavbah, evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter alarmiranje, ukrepi za varen umik ljudi, naprave za gašenje in dostop gasilcev, hidrantno omrežje in drugo, morajo biti urejeni v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo rabo in se podrobneje določijo v projektni dokumentaciji.
Potrebne odmike se lahko določi s pomočjo metod požarnega inženirstva. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti, oziroma iz zasnove požarne varnosti.
VII.	Rešitve in ukrepi za varovanje zdravja
30.	člen (varovanje zdravja ljudi)
(1)	Lega novih objektov v odnosu do ostalih stavb v neposredni okolici ne sme povzročiti prekomernega senčenja okolice. Pri organizaciji prostorov v predvidenih objektih je potrebno zagotoviti dobro osončenost oziroma osvetlitev prostorov, v smislu upoštevanja norm elementov naravne osvetlitve in osončenja delovnih prostorov.
(2)	Pri urejanju območja je potrebno smiselno upoštevati veljavne predpise iz področja za zagotavljanje dostopa za funkcionalno ovirane ljudi.
VIII.	Etapnost izvedbe prostorske ureditve
31.	člen
(1)	Dovoljena je faznost in etapnost izvedbe objektov in infrastrukture, ki omogoča postopno pozidavo območja glede na izkazan interes.
(2)	Faznost izvajanja se nanaša tudi za zagotavljanje komunalne opreme in sicer je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se zagotavlja funkcioniranje zgrajenega objekta. Dimenzionira se na končno načrtovano kapaciteto.
(3)	Izvajanje posegov se lahko izvaja etapno. Etape se lahko izvajajo posamezno ali skupaj. Vrstni red ni določen, vedno pa morajo predstavljati posamezne zaključene konstrukcijske in funkcionalne celote.
IX Dopustna odstopanja
32.	člen
(1)	Pri realizaciji infrastrukturnega opremljanja območja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju varnostnih, energetskih, prometnih, geoloških, geomehanskih, seizmičnih, hidroloških, hidravličnih, tehnoloških in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s hidrološko hidravličnega, energetskega, tehnološkega, prometno tehničnega ali okolje varstvenih vidikov.
(2)	Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja in občina.
Št. 1/10.1.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 309
(3) Poleg dopustnih odstopanj, navedenih v posameznih členih, so znotraj območja OPPN dopustna še naslednja odstopanja:
•	Tolerance so podane s površino za razvoj objekta in maksimalno višino objektov z možnostjo odstopanja +/-3m nad najvišjo koto terena. Predpisana najvišja dovoljena višina ne velja za postavitve reklamnih tabel, oddajnikov, dimnikov in podobnih instalacijskih elementov ter v primerih, ko to zahteva izvajanje dejavnosti (delovni stroji, silosi, dvigala ipd.).
•	Vkopati je možno tudi prostore funkcionalno vezane na objekte, ki sicer odstopajo od pozidane površine objekta. Ti prostori so v parterni ureditvi pohodni in so s tem del zunanje ureditve.
•	Zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija znotraj gradbenih parcel, določenih s tem oppn, ob upoštevanju določil in meril, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel.
•	V skladu z navedenim, so možna odstopanja od gradbenih mej, določenih v grafičnem delu OPPN-ja.
X.	Obveznosti udeležencev graditve objektov
33.	člen
(1)	Udeleženci graditve objektov morajo ravnati skladno z izdanimi smernicami in mnenji za načrtovanje k tem prostorskem aktu. Njihove obveznosti se nanašajo predvsem na zagotavljanje infrastrukturne opremljenosti zemljišč in na varovanje okolja, narave, vode, zdravja in kvalitete javnega prostora.
(2)	Pogoji in obveznosti udeležencev pri gradnji v času gradnje so predmet projektne dokumentacije DGD/PZI.
XI.	Prehodne in končne določbe
34.	člen
Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.
35.	člen
(vpogled v OPPN)
(1) OPPN je na vpogled na Oddelku za okolje in prostor Občine Slovenska Bistrica v času uradnih ur.
36.	člen
(nadzor in spremljanje stanja okolja)
(1)	Nadzor nad izvajanjem tega OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
(2)	Zagotovi se redno spremljanje stanja okolja (tla, voda, zrak, hrup, odpadki). Monitoringe stanja okolja izvajajo pristojne ustanove skladno z določili Okoljskega poročila za OPPN za širitev industrijske cone Impol, in sicer:
Vidik okolja	Kazalec stanja okolja	Nosilec monitoringa
TLA	Ogroženost kakovosti tal ali sprememba kakovosti tal	Investitor (poročanje na ARSO: načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki, poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi)
VODE	Stopnja zasedenosti ČN	Pooblaščena organizacija (monitoring) Investitor (zbiranje podatkov in poročanje
	Učinek čiščenja na ČN	javnosti/objavljanje na spletni strani)
ZRAK	Izvajanje ukrepov iz Uredbe o preprečevanju in zmanjševanju emisije delcev iz gradbišč (Ur. l. RS, št. 21/11) (DA/NE)	Investitor v sodelovanju z občino Sl. Bistrica (zbiranje podatkov in poročanje na MOP -glede na določila odločbe CPVO)
	Letne emisije snovi v zrak iz kompleksa Impol, Slovenska Bistrica	Investitor v sodelovanju z občino Sl. Bistrica (zbiranje podatkov in poročanje na ARSO in MOP - MOP - glede na določila odločbe CPVO)
HRUP	Raven hrupa ob najbližjih objektih v času gradnje	Investitor
	Raven hrupa ob najbližjih objektih v času obratovanja	Investitor
ODPADKI	Količina posameznih frakcij gradbenih odpadkov (nevarni odpadki, zemljine, gradbeni odpadki.. ) in pridobljeni evidenčni listi o njihovem prevzemu.	Izvajalci gradbenih del (evidenčni listi) Investitor (monitoring/zbiranje vseh podatkov-evidenčni listi)
37.	člen
Po realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela kontinuitete arhitektonskega in urbanističnega urejanja kot je opredeljeno v tem odloku. Prenesejo se v prostorsko izvedene pogoje (PIP) v občinskem prostorskem načrtu (OPN).
38.	člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 9000-3/2020-0203-7 Datum: 20.2.2020
Občina Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, župan
140. Sklep o spremembi statusa javnega dobra
Občinski svet Občine Slovenska Bistrica je na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF. 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) in 245. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/2017) na 8. redni seji dne 20.2 2020 sprejel naslednji
SKLEP I.
S tem sklepom se ukine status javno dobro na nepremičninah: • parc. št. 139, k.o. 733 - Rep: 14760 m2, javno dobro,
Št. 11/13.3.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 310
•	parc. št. 255, k.o. 732 - Urh: 7852 m2 javno dobro,
•	parc. št. 256, k.o. 732 - Urh: 9374 m2, javno dobro,
•	parc. št. 257, k.o. 732 - Urh: 12743 m2, javno dobro,
•	parc. št. 702, k.o. 735 - Tinjska gora: 2005 m2, javno dobro,
•	parc. št. 704, k.o. 735 - Tinjska gora: 5749 m2, javno dobro,
•	parc. št. 711/2, k.o. 735 - Tinjska gora: 3456 m2, javno dobro,
•	parc. št. 716, k.o. 735 - Tinjska gora: 14749 m2, javno dobro,
•	parc. št. 717, k.o. 735 - Tinjska gora: 4710 m2, javno dobro,
•	parc. št. 719, k.o. 735 - Tinjska gora: 14636 m2, javno dobro,
•	parc. št. 402/4 k.o. 737 - Jurišna vas: 278 m2, javno dobro,
•	parc. št. 411 k.o. 737 - Jurišna vas: 9226 m2, javno dobro,
•	parc. št. 412 k.o. 737 - Jurišna vas: 3774 m2, javno dobro,
•	parc. št. 413 k.o. 737 - Jurišna vas: 1503 m2, javno dobro,
•	parc. št. 414 k.o. 737 - Jurišna vas: 1522 m2, javno dobro,
•	parc. št. 1547/6 k.o. 748 - Spodnja Polskava: 2583 m2, javno dobro,
•	parc. št. 1547/7 k.o. 748 - Spodnja Polskava: 10896 m2, javno dobro,
•	parc. št. 1584 k.o. 748 - Spodnja Polskava: 591 m2, javno dobro,
•	parc. št. 992/1 k.o. 770 - Vrhole pri Laporju: 377 m2, javno dobro,
•	parc. št. *293 k.o. 725 - Kot: 7m2, splošno ljudsko premoženje.
Nepremičnine postanejo last Občine Slovenska Bistrica.
II.
S tem sklepom se predlaga vpis zaznambe grajeno javno dobro lokalnega pomena - občinska cesta na nepremičninah:
•	parc. št. 139, k.o. 733 - Rep: 14760 m2, javno dobro,
•	parc. št. 255, k.o. 732 - Urh: 7852 m2 javno dobro,
•	parc. št. 256, k.o. 732 - Urh: 9374 m2, javno dobro,
•	parc. št. 257, k.o. 732 - Urh: 12743 m2, javno dobro,
•	parc. št. 702, k.o. 735 - Tinjska gora: 2005 m2, javno dobro,
•	parc. št. 704, k.o. 735 - Tinjska gora: 5749 m2, javno dobro,
•	parc. št. 711/2, k.o. 735 - Tinjska gora: 3456 m2, javno dobro,
•	parc. št. 716, k.o. 735 - Tinjska gora: 14749 m2, javno dobro,
•	parc. št. 717, k.o. 735 - Tinjska gora: 4710 m2, javno dobro,
•	parc. št. 719, k.o. 735 - Tinjska gora: 14636 m2, javno dobro,
•	parc. št. 402/4 k.o. 737 - Jurišna vas: 278 m2, javno dobro,
•	parc. št. 411 k.o. 737 - Jurišna vas: 9226 m2, javno dobro,
•	parc. št. 412 k.o. 737 - Jurišna vas: 3774 m2, javno dobro,
•	parc. št. 413 k.o. 737 - Jurišna vas: 1503 m2, javno dobro,
•	parc. št. 414 k.o. 737 - Jurišna vas: 1522 m2, javno dobro,
•	parc. št. 1547/6 k.o. 748 - Spodnja Polskava: 2583 m2, javno dobro,
•	parc. št. 1547/7 k.o. 748 - Spodnja Polskava: 10896 m2, javno dobro,
•	parc. št. 1584 k.o. 748 - Spodnja Polskava: 591 m2, javno dobro,
•	parc. št. 992/1 k.o. 770 - Vrhole pri Laporju: 377 m2, javno dobro.
Na nepremičnini se vpiše zaznamba grajeno javno dobro lokalnega pomena - občinska cesta.
III.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 9000-3/2020-0203-18a Datum: 20.2.2020
Občina Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, župan
141. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra
Občinski svet Občine Slovenska Bistrica je na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF. 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) in 245. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/2017) na 8. redni seji dne 20.2.2020 sprejel naslednji
SKLEP
I.
S tem sklepom se ukine status grajeno javno dobro lokalnega pomena - občinska cesta na nepremičnini: • parc. št. 1660/136, k.o. 753 - Slovenska Bistrica: 109 m2, vknjižena lastninska pravica na Občino Slovenska Bistrica; vrsta rabe: stavbno zemljišče; Nepremičnina postane brez omejitve oziroma zaznambe grajeno javno dobro lokalnega pomena - občinska cesta.
II.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Glasilu slovenskih občin.
Številka: 9000-3/2020-0203-18b Datum: 20.2.2020
Občina Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, župan
OBČINA ŠENČUR
142. Javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka
Na podlagi 112. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/2017), 8. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2018) ter Sklepa o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za gradnjo hleva za drobnico in stanovanjske hiše oz. preselitev kmetije Štrajhar (Uradno glasilo slovenskih občin št. 19/2019) Občina Šenčur s tem
Št. 11/13.3.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 311
JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST O JAVNI RAZGRNITVI IN JAVNI OBRAVNAVI DOPOLNJENEGA OSNUTKA OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
ZA GRADNJO HLEVA ZA DROBNICO IN STANOVANJSKE HIŠE OZ. PRESELITEV KMETIJE ŠTRAJHAR
I.
Občina Šenčur naznanja javno razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za gradnjo hleva za drobnico in stanovanjske hiše oz. preselitev kmetije Štrajhar (v nadaljevanju OPPN), ki ga je avgusta 2019, z dopolnitvijo februarja 2020, izdelala družba Mega team d.o.o., Britof 292, 4000 Kranj.
II.
Gradivo iz prve točke bo javno razgrnjeno od 6. marca 2020 do 4. aprila 2020 v času uradnih ur v prostorih Občine Šenčur, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur in na spletni strani https://www.sencur.si.
III.
Javna obravnava dopolnjenega osnutka bo potekala v sredo, 18. marca 2020 ob 16. uri v prostorih Občine Šenčur, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur.
IV.
V času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge k dopolnjenemu osnutku OPPN. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 4. aprila 2020 podajo pisno in ustno na mestu javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko pa se pošljejo na naslov: Občina Šenčur, Oddelek za prostorsko in komunalno dejavnost, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur, s pripisom: »Pripombe na javno razgrnitev OPPN kmetija Štrajhar« oz. na elektronski naslov obcina@sencur.si. Zainteresirani lahko svoje pripombe in predloge podajo pisno ali ustno na zapisnik tudi na javni obravnavni dne 18.3.2020.
V.
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani Občine Šenčur.
Številka: 350-11/2018-21 Datum: 25.2.2020
Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan
OBČINA ŽETALE
143. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Žetale za leto 2020 (Rebalans 1)
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo,27/08-odl.US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl.US, 40/12 - ZUJF, 14/15-ZUUJFO , 76/16-odl. US, 11/18-ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-uradno prečiščeno besedilo, 14/13-popr., 101/13, 55/15- ZFisP in 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18) in 15. člena Statuta Občine Žetale (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 54/17), je Občinski svet Občine Zetale na 5. izredni seji, dne 24.2.2020 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE ŽETALE ZA LETO 2020 (REBALANS 1)
1. člen
V Odloku o proračunu Občine Žetale za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/19) se spremeni 2. člen tako, da se glasi:
	
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	v EUR
Skupina/podskupina kontov	Proračun 2020-Rebalans 1
I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	1.642.496
TEKOČI PRIHODKI (70+71)	1.253.528
70 DAVČNI PRIHODKI	1.200.008
700 Davki na dohodek in dobiček	1.146.633
703 Davki na premoženje	27.770
704 Domači davki na blago in storitve	25.605
706 Drugi davki	0
71 NEDAVČNI PRIHODKI	53.520
710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	22.750
711 Takse in pristojbine	1.100
712 Denarne kazni	3.240
713 Prihodki od prodaje blaga in storitev	10.550
714 Drugi nedavčni prihodki	15.880
72 KAPITALSKI PRIHODKI	63.090
720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	0
721 Prihodki od prodaje zalog	0
722 Prihodki od prodaje zemljišč nematerialnega premoženja	63.090
73 PREJETE DONACIJE	0
730 Prejete donacije iz domačih virov	0
731 Prejete donacije iz tujine	0
74 TRANSFERNI PRIHODKI	325.878
Št. 11/13.3.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 312
740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	325.878
741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev EU	0
II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)	1.598.737
40 TEKOČI ODHODKI	628.025
400 Plače in drugi izdatki zaposlenim	101.800
401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost	16.530
402 Izdatki za blago in storitve	399.695
403 Plačila domačih obresti	10.500
409 Rezerve	99.500
41 TEKOČI TRANSFERI	567.404
410 Subvencije	0
411 Transferi posameznikov in gospodinjstvom	359.700
412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	36.610
413 Drugi tekoči domači transferi	171.094
414 Tekoči transferi v tujino	0
42 INVESTICIJSKI ODHODKI	320.588
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev	320.588
43 INVESTICIJSKI TRANSFERI	82.720
431 Invest. transferi prav. in fiz. oseb, ki niso prorač. uporab.	70.100
432 Invest. Transferi proračunskim uporabnikom	12.620
III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.-II.)	43.759
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	v EUR
Skupina/podskupina kontov	Proračun 2020-Rebalans 1
IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	0
(750+751+752)	
75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL	0
750 Prejeta vračila danih posojil	0
751 Prodaja kapitalskih deležev	0
752 Kupnina iz naslova privatizacije	0
V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442)	0
44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	0
440 Dana posojila	0
441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb	0
VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV	0
(IV.-V.)	
C. RAČUN FINANCIRANJA	v EUR
Skupina/podskupina kontov	Proračun 2020-Rebalans 1
VII. ZADOLŽEVANJE (500)	68.075
50 ZADOLŽEVANJE	68.075
500 Domače zadolževanje	68.075
VIII. ODPLAČILO DOLGA (550)	111.834
55 ODPLAČILO DOLGA	111.834
550 Odplačilo domačega dolga	111.834
IX. SPREMEMBE STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (III.+VI.+X.)=(I.+IV.+VII.)-	0
(II.+V.+VIII.)	
X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	-43.759
XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.=-III.)	-43.759
XIII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA (9009	7.556
Splošni sklad za drugo)	
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področje proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte ter podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk-podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Žetale. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
2.	člen
Posebni del in načrt razvojnih programov za leto 2020 sta sestavni del tega odloka.
3.	člen
Ostali členi Odloka o proračunu Občine Žetale za leto 2020 ostajajo nespremenjeni.
4.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 032-005/2018-I-3 Datum: 24.2.2020
Št. 11/13.3.2020_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 313
Občina Žetale Anton Butolen, župan
Št. 11/13.3.2020
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 314
OBČINA BELTINCI	Stran
113.	Odlok o ustanovitvi Javnega Zavoda za 245 turizem, kulturo in šport BeltincI
114.	Pravilnik o obremenjevanju zemljišč v 248 lasti Občine Beltinci s stvarnimi pravicami
OBČINA BRDA	Stran
115.	Odlok o spremembah in dopolnitvah 251 Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Kozara Nova Gorica
OBČINA DORNAVA	Stran
116.	Sklep o ukinitvi statusa zemljišča 253 »družbena lastnina - imetnik pravice uporabe: Osnovna šola Franja Žgeča Dornava
OBČINA KRIŽEVCI	Stran
117.	Odlok o proračunu Občine Križevci za 253 leto 2020
118.	Odlok o mreži javne zdravstvene službe 256 na primarni ravni v Občini Križevci
OBČINA LOVRENC NA POHORJU Stran
119.	Javni razpis za sofinanciranje 257 programov javnih prireditev na območju Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2020
120.	Javni razpis za sofinanciranje 258 programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v Občini Lovrenc na Pohorju za leto 2020
130.
131.
132.
133.
134.
135.
136.
137.
138.
139.
140.
141.
142.
rojstvu otroka v Občini Pesnica
Letni program športa v Občini Pesnica 295
za leto 2020
Sklep o pridobitvi statusa grajenega 297 javnega dobra lokalnega pomena -občinske ceste
Sklep o pridobitvi lastninske pravice in 297
statusa grajenega javnega dobra
lokalnega pomena - občinske ceste
Sklep o ukinitvi statusa javno dobro 297
Sklep o ukinitvi statusa splošne rabe 298
Sklep o prenehanju statusa grajeno 298
javno dobro lokalnega pomena
Sklep o soglasju k ceni storitve pomoč 298
družini na domu
OBČINA RADENCI	Stran
Sklep o lokacijski preveritvi za 299 individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev
OBČINA SLOVENSKA BISTRICA	Stran
Odlok o proračunu Občine Slovenska 299 Bistrica za leto 2020
Odlok o Občinskem podrobnem 302 prostorskem načrtu za širitev industrijske cone Impol
Sklep o spremembi statusa javnega 309 dobra
Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 310
OBČINA ŠENČUR	Stran
Javno naznanilo o javni razgrnitvi in 310 javni obravnavi dopolnjenega osnutka
OBČINA MAJŠPERK
121.	Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Majšperk
122.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu Občine Majšperk za leto 2020
123.	Pravilnik o dodeljevanju denarnih pomoči za izobraževanje Občine Majšperk
124.	Sklep o imenovanju predstavnikov ustanovitelja v svet zavoda Osnovna šola Majšperk
Stran 260
279
279
282
OBČINA ŽETALE
143. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Žetale za leto 2020
Stran 311
OBČINA MISLINJA	Stran
125.	Letni program športa Občine Mislinja z 283 merili za sofinanciranje športnih programov in prireditev, najema in upravljanja objektov, sofinanciranja investicij v športne objekte ter sofinanciranja trenerskega kadra za
leto 2020
126.	Sklep o najemnini grobov in uporabi 290 mrliške vežice
OBČINA MOZIRJE
127.	Sklep o lokacijski preveritvi za določanje obsega stavbnega zemljišča na parc. št. 458/1-del, 451/2-del, 453/2-del, 657-del, *24/1-del, 458/3-del, 449/2-del, 458/2-del, vse k.o. Šmihel
128.	Sklep o lokacijski preveritvi v enoti urejanja prostora MO 15
Stran 291
293
OBČINA PESNICA	Stran
129. Pravilnik o enkratni denarni pomoči ob 295