# 13 { Iz prakse … } učiteljev glas Če začnem naštevati razloge, zakaj smo se na Šols- kem centru Rogaška Slatina odločili, da svojim dija- kom približamo osem krogov odličnosti, se bojim, da se ne bom znala ustaviti. Zato se na tem mestu za- vestno omejujem na dva, in sicer: 1. Šola je vzgojno-izobraževalna inštitucija, razpra- ve o tem, ali naj bolj vzgaja ali naj bolj izobražuje, pa so stare kot Metuzalem. Vzgoja, to je nekaj, kar naj se gredo v osnovni šoli in vrtcu in doma, Osem krogov odličnosti na Šolskem centru Rogaška Slatina Mag. Dubravka Berc Prah, ŠC Rogaška Slatina splošnimi cilji vzgoje in izobraževanja (kar nekaj jih je) sta navedena tudi: • zagotavljanje skladnega telesnega in dušev- nega razvoja posameznika in zagotavljanje spodbud za optimalen razvoj posameznika, • razvijanje odgovornega, avtonomnega in kri- tičnega posameznika. Tako teorija. tam je TO potrebno, v srednji šoli pa predvsem izobražujemo. Tako nekateri med nami. In vendar je čas mladostništva, ki se v precejšnji meri prekriva s časom srednješolskega izob- raževanja, čas vzpostavljanja posameznikove identitete, čas iskanja in samoiskanja, osa- mosvajanja in intenzivnega oblikovanja vrednotnega siste- ma. Nič ni dokončnega, seveda, človekova osebnost in identite- ta se razvijata, dokler živimo, a to, kar se oblikuje v adolescen- ci, precej močno določa tudi vse tisto, kar prihaja. In če smo čisto iskreni, nevzgajati prav- zaprav ne moremo. Tudi če si rečemo, da »samo« izobražujemo, vsaj malo tudi vzgajamo: s svojim odnosom, vedenjem, načinom poučevanja, nači- nom vodenja oddelčne skupnosti, načinom izražan- ja mnenja in uveljavljanja pravil. Pedagoška stroka se strinja, tako npr. prof. dr. Robi Kroflič (2006), da šola kot družbena institucija nima primarne pravice do vzgoje otrok in mladine in da ji to legitimiteto dodeljujejo starši s tem, ko otroka vpišejo v javno- veljavni program, a starši morajo vnaprej vedeti, kaj bo otrok v šoli »pridobil«, v kaj ga bodo usmerjali, da naj se razvija. Koncept javne šole v Republiki Slo- veniji je opredeljen npr. v Beli knjigi (2011) in med 2. V praksi pa občasno takole: Slika 1. Na delavnici Napake dišijo po uspehu, ki jo je moderirala prof. Metka Leljak, so dijaki preizkušali različne možne načine reševanja zastavljenega problema. Foto: ŠCRS Vseen mi je! Ne lub se mi. Pa sej ni važn, to mi itak nikol ni šlo! Kr neki! Čist brezveze, itak ne morš nč spremenit. Vsi vi, ki se gibljete po učilniškem parketu, ves- te, o čem govorim, take in podobne izjave vam verjetno precejkrat pridejo na ušesa. Enako vznemirjujoče, kot so navedene izjave mladih, so tudi ugotovitve obsežne raziskave Mladina 2010, ki prinaša zaokroženo sliko položaja mla- dih v slovenski družbi. Raziskovalci so v zvezi z # 14 učiteljev glas { Iz prakse … } učiteljev glas { Iz prakse … } osebnostnimi značilnostmi mladih ugotavljali, ali je slovenska mladina pretežno usmerjena v se- danjost, preteklost ali prihodnost. Usmerjenost v sedanjost lahko dojemamo fatalistično ali hedo- nistično. Posamezniki, pri katerih ta usmerjenost prevladuje, se ne ozirajo na preteklost in ne načr- tujejo svoje prihodnosti. Strokovnjaki sicer ugo- tavljajo, da je za razvoj usmerjenosti v prihodnost zelo pomembna stabilna sedanjost, sicer ljudje ne morejo narediti razumnih presoj o posledicah svojega ravnanja; v času krize je težko preložiti zadovoljitev na kasnejši čas, kar pa je v mladosti zelo pomembno, saj se je treba osredotočati na zagotavljanje pogojev za življenje v odrasli dobi. Omenjena raziskava je pokazala, da je slovenska mladina pretežno še usmerjena v prihodnost (odstotek je pri nas višji kot med mladimi npr. v Španiji ali Srbiji), a kar 1/3 je takih, pri katerih prevladuje bodisi hedonistična bodisi fatalistična osredotočenost na sedanjost (Lavrič, 2011: 347– 350). To pove dovolj. črta odgovornosti. Sledile so še tri delavnice, na kate- rih smo postopoma spoznavali še druge kroge odlič- nosti, kot bistveni stranski produkt pa tudi sami sebe, ter skupna odločitev učiteljsko-vzgojiteljskega zbora in vodstva šole, da Osem krogov odličnosti približa- mo še dijakom. Na šoli vsako leto decembra izpelje- mo projektne dneve; ti, ki smo jih izpeljali decembra 2015, so bili že deveti po vrsti in odlična priložnost za Osem krogov odličnosti. Za potrebe izvedbe prvega projektnega dne smo oblikovali tandeme učiteljev; razrednik si je poiskal pomoč učitelja nerazrednika in skupaj sta v skladu z izhodišči Prgićevega programa za dijake pripravila dejavnosti za razvijanje odgovornosti in pozitivnega odnosa (5 šolskih ur). Dijaki so dobili vpogled v vseh osem krogov in se na zabaven način naučili gibov, s katerimi ponazorimo posamezno vrednoto. Osem krogov odličnosti je po Janiju Prgiću skupek močnih življenjskih vrednot in načel, po katerih ži- vijo uspešni ljudje. Je pot, način, strategija, razdelan koncept, kako pri mladih razvijati in ozaveščati te vrednote, kako mlade spodbujati, da po njih živijo. V svojem altruističnem učiteljskem bistvu smo v pre- mišljevanje o tem, kaj je treba ves čas znova delati (ne le enkrat narediti), da bomo uspešni, hoteli pritegniti vse, še zlasti pa tisto tretjino dijakov, ki s težavo pre- mišljuje o prihodnosti. Učiteljski zbor je v izobraževanje z Janijem Prgićem vstopil že v l. 2014, najprej z njegovo delavnico Tanka Slika 2. Na delavnici Dedication leads to success (Predanost vodi k uspehu) so dijaki pod mentorstvom prof. Gabrijele Fürlinger razpravljali o filmu Neuklonljiv (Unbroken). Foto: ŠCRS Slika 3. Na delavnici Fleksibilna letala so dijaki pod mentorstvom mag. Andreja Hartmana izdelovali letala in preverjali njihovo letalnost, pri čemer so se učili o fleksibilnosti, ki je potrebna za dosego cilja. Foto: ŠCRS Učitelji so v nadaljevanju ponudili 24 različnih delav- nic, po štiri znotraj vsakega od preostalih šestih kro- gov odličnosti. Dijaki so iz vsakega kroga odličnosti na podlagi svojega interesa izbrali po eno delavnico. Delavnice so trajale po 90 minut, med delavnicami so dijaki imeli 30 minut odmora. V dveh dneh so dijaki tako delali na šestih izbranih delavnicah, ki so vsaka na svoj način in s svojega predmetnega področja oza- veščale enega od krogov odličnosti. Projektne dneve smo končali podobno, kot smo jih začeli: v oddelčnih skupnostih. V vodenem pogovo- ru je razrednik preveril, kako dobro so dijaki sprejeli kroge odličnosti in ali vidijo uporabnost veščin, ki so jih razvijali na delavnicah, v vsakodnevnem (zunaj- šolskem) življenju. Odgovori so nas pomirili: odloči- tev za osem krogov je bila pravilna. # 15 { Iz prakse … } učiteljev glas Rebeka Senič, 2. letnik gimnazije: Na delavnici Drevo moje integritete, ki jo je moderirala prof. Helena Topolovec, smo dobili nalogo, da izdela- mo svoje drevo integritete. Naredili smo ga iz več materialov, in sicer iz časopisa, tkanine, lepenke … Vsak material je sporočal svoje, prav tako tudi deli drevesa. Izdelek smo dopolnili še z zapisi svojih želja, sanj itd. To je bila pot razmišljanja, kaj si resnično želimo, kdo smo … Klara Vindiš, 4. letnik programa tehnik optik: Delavnico Kaj nas o življenju v integriteti lahko naučijo literarne osebe? je vodila prof. Milena Ogrizek. Spoznala sem, da so naše vrednote naj- pomembnejše. Iz odlomka sem se naučila, da je družina pomembnejša od ugleda. Književni ose- bi Evgenu je družina najpomembnejša vrednota, in ker ni deloval v skladu s svojimi vrednotami, se je kesal. Če delujemo v skladu s svojimi vredno- tami, smo srečni, zato moramo najprej ugotoviti, katere so naše vrednote in kako bodo te vplivale na nas. Krogi odličnosti pa se niso docela iztekli le z izpeljavo projektnih dni v decembru. Osnovno idejo ohranja- mo s serijo okroglih miz, ki potekajo v sodelovanju s Knjižnico Rogaška Slatina in ki smo jih naslovili Za- kaj mi je uspelo?. Tako smo že gostili Gregorja Narata, uspešnega kuharskega mojstra iz lokalnega okolja, in Zvonka Čoha, priznanega slovenskega ilustratorja, marca pa nas bo obiskal še Dejan Zavec. Najlepši trenutek letošnje izpeljave Osmih krogov odličnosti se je zame osebno zgodil na prvem samos- tojnem, skoraj dve uri trajajočem koncertu naše di- jakinje. Na dogodek se je skupaj s svojo glasbeno skupino pripravljala več mesecev; kot šola smo ji v organizacijskem smislu sicer ves čas stali ob strani, a glavnino dela je opravila peterica mladih ljudi, ki so si zastavili cilj in ga s predanostjo in odgovornostjo tudi dosegli. Ko se je ob koncu koncerta Nika za pod- poro zahvalila svoji razredničarki, se je z dlanjo do- taknila svoje brade in doživeto rekla: »To je to, gospa profesorica!« Delavnice, ki smo jih izpeljali v okviru projektnih dni: PREDANOST 1. Dedication leads to success (Predanost vodi k uspehu), (Gabrijela Fürlinger, prof.) Glavni namen delavnice je spoznati, da je kljub vsem preprekam in težavam, s katerimi se soočamo v vsakdanjem življenju, te mogoče premagati in uspeti, če si 100-odstotno predan in verjameš vase. Dijaki se ob primerih uspeha znanih oseb in ogledu znanega filma Neuklonljiv (Unbroken)seznanijo s tem, kaj je predanost, razmišljajo o njej in nizajo podobne primere. V zadnjem delu delavnice razmišljajo o lastnih izkušnjah in svoji predanosti ter si zastavijo cilje, ki se jim bodo v prihodnje resnično posvetili. Delavnica poteka v angleškem jeziku. 2. Nočem biti žrtev sodobnega načina življenja! (Zora Tabak, prof.) Če želiš biti srečen eno uro – zadremaj. Če želiš biti srečen en dan – pojdi lovit ribe … Če želiš biti srečen vse življenje – se nam pridruži na delavnici. J Kakšen je tvoj življenjski stil? Želiš svoje vedenje spremeniti v prid zdravja? Želiš oblikovati ali preoblikovati vedenjski vzorec? Razmišljaš o spremembah? Morda o spremembi življenjskega sloga? Se pripravljaš na spremembo ali spremembo že uresničuješ? Na delavnici se bomo učili o postavljanju ciljev, ki so dovolj veliki, da so pomembni, in dovolj majhni, da so dosegljivi! Slika 4. Drevo moje integritete. Foto: ŠCRS # 16 učiteljev glas { Iz prakse … } učiteljev glas { Iz prakse … } 3. Spoznajmo šahovsko igro (Marko Kubale, prof.) Med vsemi igrami zasluži samo šah, da ga časti človeški razum. (Voltaire) Namen delavnice je, da dijaki spoznajo šahovsko igro, njene cilje, prednosti in razvoj skozi zgodovino. Šah pomeni kakovostno preživljanje prostega časa in ima številne pozitivne učinke. Kdor se želi ukvarjati s šahom kot s športno panogo (umski šport), mora pokazati veliko mero predanosti, da uspe. Na delavnici spoznavamo osebe, ki so v svetovnem merilu dosegle izjemne rezultate. Delavnica je namenjena vsem, saj šah na njej igramo na treh ravneh – od začetne prek nadaljevalne do višje stopnje. 4. Kako se uspešno (na)učiti matematiko? (Tanja Rupnik, prof.) Ker težave in nezadovoljstvo z ocenami pri predmetu pogosto izvirajo iz neustreznih oz. neuspešnih pristopov k učenju, se na delavnici posvečamo različnim načinom učenja matematike. Izhajamo iz primerov dobre prakse – pristopov, ki so se pri nekaterih dijakih izkazali za uspešne. Vsak posameznik zase ugotovi, kaj bi bilo treba pri njegovem delu spremeniti, da bo uspešnejši, in kako to doseči. Vztrajnost na poti do cilja pa je zagotovo eden od pogojev za uspeh. INTEGRITETA 1. Nobena blazina ni tako mehka kot čista vest (Nataša Šafranko, prof.) Delavnica je interaktivna, sestavljena iz različnih oblik dela. Program je zastavljen tako, da posameznik spozna, da je integriteta most med značajem in dejanji. To pomeni, da ima integriteto posameznik, ki ve, katere so njegove vrednote in prepričanja, in ravna v skladu z njimi. 2. Igre na srečo (Tatjana Cirer, prof.) Pod integriteto ne razumemo zgolj poštenja; integriteta je celovitost – ko vemo, kaj so naše vrednote in prepričanja, in ravnamo v skladu z njimi. Ali bomo zaradi trenutne ugodnosti pozabili ali zanemarili vrednote in dolgoročne cilje? Ali lahko priznamo lastne napake? V življenju se srečujemo z različnimi izzivi, skušnjavami, celo s pritiskom, naj ravnamo nepošteno, naj poskusimo »prepovedan sadež«. Notranje vrednote nam pomagajo, da nas takšni »izzivi« ne vržejo iz tira, da nadaljujemo k željenim ciljem. Pri vztrajanju na začrtani poti in tem, da ostanemo dosledni in zvesti samemu sebi, pomaga tudi matematika. Verjetnost je veja matematike, ki se ukvarja z verjetnostjo naključnega dogodka. In kakšna je verjetnost, da zadeneš na lotu? 3. Življenje književnih oseb v krogu integritete (Milena Ogrizek, prof.) Na delavnici se sprašujemo, katere so vrednote posameznika, s kakšnim ravnanjem te vrednote podpiramo, s čim jih kršimo, kako se ob tem počutimo, kako to vpliva na naš uspeh in na druge. Ob krajšem literarnem besedilu presojamo vrednote in ravnanje literarnih oseb ter ugotavljamo, kaj nas o življenju v integriteti lahko te naučijo. Ob ustvarjalnem pisanju poskušamo spreminjati zgodbo literarne osebe in se ob tem drzno sprašujemo, ali razumemo, kako lahko začnemo snovati lastno uspešno življenjsko zgodbo. 4. Drevo moje integritete (Helena Topolovec, prof.) Delavnica nagovarja dijake, da likovno ustvarjajo v povezavi z osebno integriteto. Področje ustvarjanja se najtesneje povezuje s konceptualno umetnostjo. Z različnimi teksturami in barvami, v tehniki kolaža ali asemblaža, vsak dijak izdela svoje drevo, ki ga poleg izbranih likovnih prvin in spremenljivk opredeljuje tudi metamorfoza oblike. Na delavnici dijaki z likovnim udejstvovanjem ozaveščajo področja osebne integritete, vezane na različna področja življenja in doživljanja. NAPAKE VODIJO K USPEHU 1. Svetlobno informacijo pripeljimo k sosedu (Zdenka Petelinšek, prof.) Namen delavnice je, da si dijaki samostojno pripravijo poskuse, jih preučijo in s spreminjanjem parametrov pridejo do želenega rezultata. Strategije, ki so morda napačne, je treba spremeniti in najti take, da nas pripeljejo do cilja. Na delavnici dijaki izvedejo različne poskuse, ob katerih spoznajo uporabo hidrogelov in prehod svetlobe skoznje. Raziskujejo samostojno. Poskusi – uspeli in neuspeli – jim pomagajo ugotoviti, kako potuje svetloba po optičnih vlaknih in kolikšna je lahko krivina, po kateri nam svetlobna informacija še ne pobegne iz vodnika. 2. Napake dišijo po uspehu (Metka Leljak, prof.) Osel gre samo enkrat na led!? Prav to je oslovstvo: danes sem padel, jutri bom plesal po njem. Ta Župančičeva misel bo tema naše delavnice. Z opazovanjem primerov in s samoopazovanjem bomo odgovorili na vprašanje, kako izkoristiti napako, da bi se ta spremenila v korak k uspehu. 3. Določanje neznanega vzorca (Boris Pokorn, prof.) V življenju se vsakomur izmed nas pripetijo napake. Posledice napak so zunanje in notranje. Zunanje posledice so pogosto majhne, nepomembne, lahko pa nas zelo onemogočajo, če napačno razmišljamo o njih. Notranje posledice napak so tisto, kar se zgodi znotraj nas. Ko napako poskušamo odpraviti, si odpiramo vrata do uspeha. Na delavnici dijaki z eksperimentalnim delom s področja kemije poskusijo določiti, katera snov je v neznanem vzorcu. Tako spoznajo, kako pomembno je, da ob storjeni napaki samega sebe ne obsojamo, ampak se iz napake naučimo nekaj novega in v naslednjem poskusu naredimo bolje. 4. Kulinarika skozi odličnost (B. Kovačič in R. Majer Amon) Delavnica je kulinarične narave. Skupaj predstavimo možnost in vlogo napak, ki so del kulinarike in vodijo # 17 { Iz prakse … } učiteljev glas k odličnosti v tem poklicu. Preizkusimo se v izdelovanju kolačkov cake-pops in različnih okusov moussa. Na delavnici se dijaki srečajo z izzivom reševanja svojih napak, ki jih vodijo do kakovostno izdelanega končnega izdelka. URAVNOTEŽENOST 1. Pogled v uravnoteženost (Andreja Novak) Namen delavnice je dijakom predstaviti, kaj pomeni uravnoteženost v življenju, kako živeti svoje življenje najbolje, kar se da. Ko smo uravnoteženi, pazimo na zdravje, zdravo prehrano, rekreacijo, učenje, prosti čas, odnose itd. Ko smo v ravnotežju, imamo čas za stvari, ki so nam pomembne. Kako sta povezana pogled in uravnoteženost? Bolj, kot si mislimo! Uravnoteženost je kot zdravje: ko ga imamo, ga ne opazimo, ko se »iztirimo«, pa se pogosto pojavijo različne težave. Zdravje naših oči je z uravnoteženostjo še kako povezano. 2. Kolo teče najlepše, ko je uravnoteženo (Mateja Jagodič, prof.) Na delavnici predstavljamo in raziskujemo krog odličnosti URAVNOTEŽENOST kot eno od dobrih navad, ki vodijo k uspehu. Razmišljamo o različnih področjih našega življenja – tudi življenja in dela v šoli – ter iščemo nasvete in recepte za zdrav in uravnotežen življenjski slog. S praktičnimi nalogami, preizkusi in zabavnimi igrami raziščemo uravnoteženost skozi različne dejavnosti in spretnosti. Priložnost dobita tudi sodobna tehnologija in umetniška žilica. Delavnica deloma poteka v nemščini. 3. Zdravila – kemija, farmacija in jaz (Anita Pihlar, prof.) Zdravila, tista na recept in sploh tista, ki jih dobimo brez recepta, so zelo pogosta stalnica v našem življenju. Prav bi bilo, da si, preden vzamemo neko zdravilo, zastavimo nekaj vprašanj: • Kako moje zdravilo deluje? • Kam spada? • Kako varno je? • Ima neželene učinke, in če da, katere? • Kaj lahko naredim, da ne bom potreboval zdravil? • Kako so to zdravilo razvili? • Kakšna je vloga farmacije in zaslužka farmacevtskih združb? Vprašanja poskušamo osvetliti z osmimi krogi odličnosti s poudarkom na krogu uravnoteženosti. 4. Kolo življenja (Janez Srebot, prof.) V življenju – našem osebnem in tudi v svetu – vse poteka v določenem ravnovesju. Kljub temu se v zadnjem času tako v nas kot okoli nas pojavljajo čedalje večja nihanja – ekstremi. Na delavnici se zato osredotočamo na svoje kolo življenja, ga narišemo in označimo. Sprašujemo se, kako lahko kolo našega življenja teče bolj tekoče in s čim manj nihanji oz. kako z nihanji čim bolje opravimo. Ugotavljamo tudi, zakaj počnemo to, kar počnemo, in kaj nas torej žene. GOVORI Z DOBRIM NAMENOM 1. My words have power (Moje besede imajo moč) (Agata Brantuša, prof.) Na delavnici si ogledamo nekaj odlomkov iz različnih filmov in se pogovorimo o pomenu besed. V nadaljevanju prisluhnemo popevkam za osebno motivacijo na poti do uspeha. Spregovorimo o pomenu pozitivne, poštene in direktne komunikacije. Beseda nas lahko povzdigne, spodbudi, po drugi strani pa nas lahko tudi uniči. Človek ima popoln nadzor nad uporabo svojih besed, zato jih moramo skrbno izbirati. Delavnica poteka v angleščini. 2. Tako lepo je povedal! (Alenka Golež, prof.) Krog govori z dobrim namenom nam sporoči, kako pomembna je beseda. Z njo lahko užalimo, prizadenemo, razveselimo, ljubkujemo; beseda ima ogromno moč in moramo se je zavedati. Razmisliti moramo, o čem govorimo, saj smo odgovorni za svoje besede. Namen delavnice je, da z vajami in ob literarnem besedilu spoznamo, da je pomembna pozitivna misel, ki je vir energije za pozitivno besedo. Uspešen človek se tega zaveda, zato razmisli, kako bo izrekel kritiko. Zaveda se tudi, da s spoštljivo komunikacijo gradi dobre odnose, pripomore k vedremu vzdušju, morda komu pomaga pri njegovi osebnostni rasti. S pozitivno besedo krepimo medsebojne odnose, tako v razredu kot v družini. 3. Čudovita moč besed (mag. Bernarda Leva) Dijaki na podlagi življenjskih primerov odkrivajo moč pozitivnih in negativnih besed, ob odlomkih iz filma pa spoznajo, kakšen vpliv imajo izrečene besede na posameznika. Poiščejo fraze, ki jih najpogosteje uporabljajo za dvig motivacije in samozavesti, in tiste, ki jih večkrat potrejo. Moč pozitivnega sporočila iščejo tudi v angleški in nemški poeziji in uglasbenih pesmih, na koncu pa v besedi (in glasbi) ustvarijo še spodbudno sporočilo zase in za svojega sošolca. 4. Beseda povezuje in ločuje (Alenka Virant, prof.) Namen delavnice je spoznavanje drugačne metode preučevanja zastavljenih ciljev, in sicer je to kombinacija terenskega dela s teoretičnim prikazom pridobljenih podatkov. Dijaki pri neposrednem, naključno izbranem anketirancu dobijo objektivne in primerljive rezultate. Razmišljajo o pomenu izrečene besede in o pozitivnih in negativnih vplivih besede na vsakdanje življenje posameznika. Svet krojijo in živijo različni ljudje. Na delavnici sprožam globlji premislek o moči besede in spoznanje, da tudi z besedo lahko popravimo napake in da je resnično vedno pravi čas, da storimo to, kar je prav. FLEKSIBILNOST 1. Do istega cilja po različnih poteh (Tanja Ocvirk, prof.) V biologiji je veliko pojavov, ki jih želimo podrobneje spoznati in pojasniti. Pogosto obstaja več različnih poti do istega cilja. Pomembno je, koliko smo # 18 učiteljev glas { Iz prakse … } učiteljev glas { Iz prakse … } fleksibilni pri iskanju teh poti. Na delavnici rešujemo enega od problemov na dva ali tri različne načine. Izbrani problem je povezan z delovanjem encimov. Dijaki po navodilih izvedejo dva možna načina reševanja našega problema, in sicer z metodo eksperimentalnega dela. Tretjega načrtujejo sami in ga tudi izvedejo, če je seveda izvedljiv. 2. Fleksibilna letala (mag. Andrej Hartman) Z vsebino delavnice želim dijake usmeriti v razmišljanje o lastnih navadah v vsakodnevnih dejavnostih. Želim, da dijaki ozavestijo svoje navade in njihove posledice v odnosu do sebe in drugih. Dijaki razmišljajo o tem, kaj neka slaba navada doprinese k njihovemu počutju in kaj lahko storijo, da navado spremenijo v dobro navado. V okviru teh razmišljanj razpravljamo o principih delovanja fleksibilnosti pri organizaciji življenjskih dejavnosti. Dodaten cilj je praktična uporaba fleksibilnosti pri izdelavi papirnatega letala. Dijaki dobijo različne načrte, po katerih izdelajo papirnato letalo. Po preizkusu letalnosti izdelanih letal z manjšimi popravki poskušajo izboljšati njihovo letalnost. Pri tem razmišljajo, kaj in kako spremeniti, da bo letalo kljub ohranjenemu osnovnemu načrtu izboljšano. 3. Koliko rešitev obstaja za nastalo težavo? (Mojca Roter, prof.) Dijaki na delavnici spoznavajo krog fleksibilnosti. S pomočjo zgodbe in tehnike ustvarjalnega mišljenja, imenovane magična trgovina, iščejo možne rešitve za dani problem in ob tem spoznavajo, da zanj obstajajo tudi rešitve, na katere morda ne bi nikoli pomislili. 4. Fleksibilnost narodne identitete – Slovencev, Sircev (Josipa Hrepevnik, prof.) Vojna je največji nesmisel človeške zgodovine … Spoznanja, ki jih dijaki pridobijo z delom na delavnici, jim pomagajo razumeti problem begunstva med vojno in ekonomskih migracij v različnih zgodovinskih kontekstih. Viri in literatura Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (2011). Uredila Janez Krek in Mira Metljak. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Kroflič, R. (2006). Je avtonomija še sprejemljiv vzgojno-socializacijski cilj javnega šolstva? Zbornik povzetkov: Pedagoško-andragoški dnevi 2006 (uredil Damijan Štefanc). Ljubljana: Filozofska fakulteta. Lavrič, M., idr. (2011). Mladina 2010: Družbeni profil mladih v Sloveniji. Uredil Miran Lavrič. Maribor: Aristej. http://www.delo.si/assets/media/ other/20110131/Koncno%20porocilo.pdf (dostopno 21. 2. 2016). Nelsen, J. (2014). Pozitivna disciplina. Griže: Svetovalno-izobraževalni center MI. Prgić, J. (2011). Vodenje razrednih sestankov po načelih Pozitivne discipline, gradivo za učitelje. Griže: Svetovalno-izobraževalni center MI. Prgić, J. Osem krogov odličnosti. http://www.janiprgic. com/programs_category/8-krogov-odlicnosti-2/ (dostopno 17. 2. 2016).