GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE OBUTVE M «fNINÀ m» v občinska knjižnica ■J ar TRŽIČ LETNIK XV ŠTEVILKA 7 JULIJ 1975 25 lei uspehov Tudi naša delovna organizacija se v letošnjem letu priključuje številnim pranzo van jem ob 25-let-nici graditve zgodovinske naloge delavskega razreda — delavskega samoupravljanja. Geslo tovariša Tita — TOVARNE DELAVCEM smo izpolnili z izvolitvijo prvega delavskega sveta, dne 5. oktobra 1975. Na dosežene uspehe v tej četrtini stoletja smo lahko ponosni, saj smo se uvrstili kot vodilna delovna organizacija v proizvodnji modne obutve v Jugoslaviji in to nam potrjujejo tudi dobri prodajni rezultati na domačem in zunanjem trgu. Za obsežno rast in razvoj delovne organizacije so bili vloženi veliki napori in sa-moodrekanja, pri tem pa je bilo tudi aktivno vključeno organizirano in Ob praznovanju tedna komunista je bil na obisku v naši občini predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič. Prisostvoval je seji predsedstva in izvršnega odbora občinske konference SZDL o informiranju v delegatskem sistemu. Delo delegacij v naši občini še ni zaživelo tako kot si želimo, to predvsem v manjših de- plodno delo samoupravljanja. S sprejetjem nove ustave in uresničevanjem njenih načel smo se vključili v obsežno in pomembno izvajanje sprememb, tako na področju družbeno - ekonomskih, samoupravnih, kot druž-beno-političnih odnosov, vključili smo se v delegatski sistem, ki zagotavlja odločilno vlogo delavskega razreda pri uresničevanju njegovih dejanskih interesov in uresničuje idejo o neposrednem vplivu delovnih ljudi na vsa dogajanja v družbi in obvladanje celotnega procesa družbene reprodukcije. Ob praznovanju tako pomebnega jubileja — 25-letnici samoupravljanja bo po sklepu SDS z dne 31. 5. 1975 proslava te obletnice v soboto 5. julija lovnih organizacijah in Krajevnih skupnostih. Po enoletnih izkušnjah smo ugotovili, da se delegacije v temeljnih samoupravnih organizacijah in Skupnostih še niso dovolj povezale .s samoupravnimi organi in občani. Delegacije kot dejavnik neposrednega in skupnega odločanja delovnih ljudi odgovarja zboru delavcev za svoje delo. Ravno zato je treba temelj to in pravočasno obveščati. Tov. Mitja Ribičič je poudaril, da smo verjetno preveč nestrpni in kritični. Delegatski sistem se šele uveljavlja, po daljši praksi bodo tudi uspehi boljši. V soboto 14. junija je bila v Tržiču izvedena vaja enot civilne zaščite. V naši delovni organizaciji so sodelovale enote opazovanja, obveščanja in alarmiranja, gasilske enote, ekipa prve medicinske pomoči ter enote reda in varnosti. Ko je opazovalnica javila nalet avionov je bil izveden napad na objekte naše delovne organizacije. Pri vaji je bila dana predpostavka večjega požara. V zvezi s tem je vodstvo vaje zaprosilo za pomoč gasilske enote Tr-žič-mesto. Delegati morajo odločno zavzeti svoja stališča in jih zagovarjati, vključiti pa se morajo tudi v obveščanje. Mitja Ribičič je popoldne sodeloval tudi na javni tribuni v Krajevni skupnosti Bistrica in osrednji proslavi v Cankarjevem domu. Tako so domači gasilci pričeli z gašenjem 5 minut po izdanem povelju za gašenje. Tudi gasilska avto-cisterna iz Tržiča je prišla že v 6 minutah. Ekipa prve medicinske pomoči, je uspešno nudila pomoč ponesrečenemu gasilcu. V vaji so vse enote uspešno opravile svojo nalogo. Po zaključku je glavni direktor vsem sodelujočim povedal, da so vaje namenjene pouku praktičnega znanja v enotah CZ in krepitvi sposobnosti sodelovanja v splošnem ljudskem odporu. Enakopravnost - razvoj - mir so osnovne teme letošnjega mednarodnega leta žensk, proglasila ga je generalna skupščina Organizacije združenih narodov in svetovne konference o položaju žensk, ki je bila pred kratkim v Mehiki. Poglavitni cilj tega mednarodnega zborovanja v prijateljski in neuvrščeni Mehiki je —■ oceniti sodobna družbena gibanja v svetu in raziskati možnosti za izenačitev pravic žensk in moških, prispevek žensk k razvoju prijateljskega sodelovanja med narodi, še posebno pa gre za prispevek krepitve miru v svetu. Kljub prizadevanjem še vedno ni popolne enakopravnosti med spoloma. Na konferenci je sodelovala tudi naša delegacija pod vodstvom predsednice jugoslovanskega odbora za mednarodno leto žensk in članica predsedstva Socialistične republike Slovenije tov. Vida Tomšič. Jugoslovanska delegacija je na konferenci orisala izkušnje naše družbe, v kateri se kaže splošni napredek skozi razvoj samoupravnega položaja in pravic delavcev obeh spolov, s tem pomagamo odpravljati znano neskladje med biološko funkcijo ženske ter njeno ekonomsko in socialno vlogo. V pripravah so se obrnili na izkušnje žensk — proizvajalk, da so same povedale, kaj mislijo o svojem položaju. V 30-letnem razvoju naše socialistične samoupravne družbe po vojni, so uresničeni pomembni rezultati v političnem, ekonomskem in družbenem položaju ženske. Še vedno pa ni v zadostni meri rešeno vprašanje družbene skrbi za otroke, udeležba žensk v delegatskem sistemu, družbenoekonomski položaj žensk na vasi in podobno. Zveza Sindikatov Jugoslavije je programirala široko dejavnost pri uresničevanju sklepov VII. Kongresa ZSJ, predvsem v smeri razvoja družbene prehrane za vse zaposlene, družbene skrbi za otroke, varstva materinstva, varstva žensk pri delu. Življenjski problemi žensk se morajo reševati v konkretnih akcijah in programih aktivno-sit organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacijah in vseh družbenih organizaci-cijah. Zbor enot po končani vaji Ob 25-letnici samoupravljanja, dnevu Borca in dnevu vstaje iskreno čestitamo Uredništvo in družbenopolitične organizacije MII|A RIBIČIČ, no obisku v Tržiču Vaju enot civilne znščife Prodala na domačem trgu Do sedaj je bila podana informacija o našem izvozu in prodaji na domačem tržišču preko lastne prodajne mreže. Poleg tega pa del naših izdelkov na domačem trgu plasiramo s prodajo ostalim kupcem. Pri izbiri kupca smo upoštevali naslednje: — da je kupec večja trgovska organizacija, ki ima v svojem sklopu blagovne hiše ali poslovalnice — da je kupec blagovna hiša, ki ima specializiran oddelek z obutvijo — da je kupec v kraju kjer nimamo naše poslovalnice Tako nam je uspelo skleniti pogodbo o nakupu obutve s »Centro-tekstilom — domači trg« iz Beograda v sestavi katerega je 7 veleblagovnic v Beogradu, Skopju, Kragujevcu, Zaječaru in Tuzli ter 108 poslovalnic. Centrotekstilove poslovalnice so predvsem v krajih kjer nimamo lastne po- V načelih sistema obveščanja izhajamo iz temeljnih izhodiščih naše družbene ureditve, iz družbenoekonomskega položaja delavca, ki mu zagotavlja, da s tem ko dela s sredstvi, ki so družbena lastnina, neposredno in enakopravno z drugimi ljudmi v združenem delu — odloča o vseh zadevah družbene reprodukcije. Delegacije in delegati, skupščine in drugi samoupravni organizmi so samo sredstva preko katerih delovni ljudje (baza) izražajo svojo voljo in svoj interes v procesu oblikovanja in sprejemanja družbenih odločitev. Zato — odločitve morajo izhajati prav iz baze! Za uresničevanje teh temeljev naše družbene ureditve pa je osnovni kriterij prav proces obveščanja. Zato temu procesu posvečamo veliko pozornost, kar zagatovljamo tudi z določbami v vseh samoupravnih aktih — sporazumih. Načine in oblike obveščanja še vedno izpopolnjujemo. V prvi vrsti so neposredne oblike komuniciranja (sestanki, zbori), v drugi vrsti so javna občila (glasilo, oglasne deske) in druge oblike. Obe obliki pa potekata hkrati tako kot pri internih samoupravnih odločitvah, tako tudi pri odločitvah navzven, torej v okviru celotnega dele- slovalnice. Nadalje smo zastopani v vseh blagovnicah modne konfekcije »Standard« iz Zagreba, v blagovnicah »Modne hiše« iz Ljubljane in v poslovalnicah tovarne obutve »Lilet« iz Maribora. Našo obutev lahko potrošnik kupi tudi v 1 j ubij anslkem »Maximarketu« in v novi modni hiši »Dalma« v Splitu. Na ta način prodaje ostalim ikupcem v državi letno predvidevamo prodati 300.000 parov Obutve. Pri tej vrsti prodaje pa moramo in bomo še vedno bolj morali upoštevati, da bo blago res kvalitetno izdelano, da bo dobavljeno v želj enem dobavnem roku, da bomo izboljšali problem reševanja reklamacij, kajti vse to vpliva na odločanje kupca pri predložitvi nove kolekcije, koliko modelov bo izbral in kolikšna bo naročena količina obutve. Marija Hladnik gatskega sistema. V teh procesih pa so najaktivnejši subjekti delegacije oziroma delegati. Delegati sami so se odločili kako, na kakšen način, v kakšni obliki naj poteka medsebojno obveščanje ter, da se o njeni dejavnosti vedno obvešča oziroma vabi na sestanke tudi vse samoupravne organe upravljanja in vse družbenopolitične organizacije delovne skupnosti. Dane so možnosti direktnega komuniciranja med vsemi — ne glede na položaj in vlogo v samoupravni organizaciji. Kako pa to komuniciranje — obveščanje poteka in če je dovolj učinkovito, bodo o tem (v nadljeva-njih v tem listu) spregovorili delegati sami. Olga Gramc DELEGAT V ZBORU ZDRUŽENEGA DELA Konferenco delegatov za zbor združenega dela pri občinski skupščini Tržič, tvorijo v naši delovni organizaciji tri delegacije. Vsaka delegacija ima svojega predsednika in podpredsednika. V skupščini imamo sedem delegatskih mest. Delegacija TOZD »Obutev« ima štiri delegatska mesta, delegacija SSSS ima dve mesti in TOZD »Gumoplast« in TOZD »Poli-uretan« po eno delegatsko mesto. Ob prejemu gradiva za sejo skupščine, prejmemo hkrati vabilo za sejo tovarniške konference, ki jo skličejo predsedniki. Gradivo prejmemo po dva ali trije delegati skupaj in tako gradivo kroži med nami. Slavnostno zasedanje SDS V okviru praznovanja občinskega praznika občine Trbovlje, 25-letnice samoupravljanja in 5 let uspešnega dela obrata za izdelavo zgornjih delov Trbovlje, je bilo 31. maja v menzi obrata slavnostno zasedanje skupnega delavskega sveta. Zasedanju so prisostvovali tudi predstavniki občine Trbovlje, vodil pa ga je predsednik skupnega delavskega sveta tov. Jože Benedičič. 21. junija je bila v Ljubljani VII. tradicionalna USNJA-RIADA — srečanje športnikov usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije, pod pokroviteljstvom OZD Koteks-Tobus. V tedenskih obvestilih objavljamo dnevni red za sejo skupščine. Delavci, ki si gradivo žele ogledati in dati nanj svoje pripombe, lahko to store pri tovarišici Anici Arbitrovi, kjer je vsakomur dostopno. O posameznih točkah dnevnega reda, ki nas najbolj zanima, se včasih, kolikor nam čas dopušča, pogovarjamo z najbližjimi sodelavci, da slišimo tudi njihovo stališče. Predsedniki vabijo na sejo konference tudi kakšnega vodilnega delavca, da nam obrazloži morebitne nejasnosti. Na seji natančno obravnavamo gradivo in damo nanj vse svoje pripombe. Posebno podrobno pa obravnavamo zapisnik in sklepe iz prejšnje seje skupščine ter odgovore na naša delegatska vprašanja. Delegati, ki jih na vsaki seji določimo kot naše predstavnike v skupščini, posredujejo vse naše pripombe in zastopajo naša stališča. Minulih pet let od ustanovitve do danes je v svojem govoru orisala predsednica DS TOZD Trbovlje tov. Rozi Lupša. Splošni gospodarski položaj je podal glavni direktor Janez Bedina, podpredsednik skupščine občine Trbovlje tov. Lado Lindič pa se je zahvalil za uspešno sodelovanje in zaželel kolektivu Peko nadaljnjih delovnih uspehov. V lepem sončnem jutru nas je odpeljal avtobus v Ljubljano, kjer se je zbralo več kot 500 tekmovalcev iz vse Slovenije. Pomerili smo se v šestih športnih disciplinah za prehodni pokal, ki je letos menjal šele tretjega lastnika. Prejšnjega smo po treh zaporednih zmagah dobili leta 1972 športniki »Peko« v trajno last. Te usnjariade so po vrsti številnejše, vendar se v preteklosti o njih ni vodila evidenca, pa tudi redno vsako leto niso bile organizirane. Leta 1969 pa je delovni kolektiv UTOK Kamnik kot organizator dal pobudo in sklical predstavnike sindikalnih organizacij največjih usnjarskih in usnjarsko-predeloval-nih delovnih organizacij kot nekakšen iniciativen odbor, kjer se predstavniki teh OZD vsako leto dogovorijo o gostitelju usnjariade, o vrsti športnih panog, o propozici-jah pri igrah, o organizaciji, organiziranosti in podobno. Dosedanji prireditelji usnja-riad od leta 1969 dalje so bili naslednji: Prireditelj 1969 — UTOK Kamnik 1970 — PEKO Tržič 1971 — IUV Vrhnika 1972 — KONUS Sl. Konjice 1973 — PLANIKA Kranj 1974 — UTOK Kamnik 1975 — KOTEKS-TOBUS Lj. Zmagovalec UTOK Kamnik PEKO Tržič PEKO Tržič PEKO Tržič PLANIKA Kranj UTOK Kamnik TU Slovenj Gradec Športniki naše DO smo leta 1973 v Kranju zasedli drugo mesto, lani v Kamniku celo šesto mesto in letos v Ljubljani zopet drugo mesto in nam je le z malo športne smole ušlo 1. mesto iz rok, za 4 točke. Športna smola se nas je prijela pri nogometu, saj je našem moštvu žreb izbral za prvo srečanje končnega letošnjega prvaka IUV Vrhnika in smo s to izgubljeno tekmo pristali v nogometu precej na dnu lestvice in izgubili lepo število točk. Velik uspeh pa so želi naši kegljači in ša-histi, ki so oboji zasedli prva mesta, namizni tenis drugo in streljanje četrto mesto. Nogometaši in balinarji pa so pristali bolj na dnu lestvice. Naše žene so se pomerile v kegljanju in streljanju in so se uvrstile v kegljanju na 4. mesto in v streljanju na 3. mesto. Vseeno pa smo bili športniki tudi z drugim mestom med 15 ekipami še kar zadovoljni in smo prišli veselih obrazov zvečer nazaj v Tržič. Boris Janc Obveščanje delegatov in volilcev v delovni organizaciji Pet let obrata v Trbovljah Usnjariada 75 Nov samoupravni sporazum o delitvi dohodka Na zadnjih zborih delavcev po delovnih enotah je bil dokončno sprejet samoupravni sporazum o razporejanju dohodka, delitvi sredstev za osebne dohodke, o nadomestilih in prejemkih. Veljati bo začel 1. julija 1975. Izjema so poslovalnice v TOZD Prodajalna organizacija, za katere bo kategorizacija delovnih mest izdelana v drugem polletju, obračun po novem bi predvidoma stopil v veljavo 1. januarja 1976. V tem času bodo njihovi skupni osebni dohodki vključno s stalnostnim dodatkom povečani za enak odstotek kot bo po-večjanje po sprejetem sporazumu. Bistvene sestavine omenjenega samoupravnega sporazuma so analitična ocena delovnih mest, vrednosti kategorij in načini merjenja dela. Vsebina izbrane metode za analitično oceno vam je poznana. V čevljarju je bila že opisana. Omenim naj le, da ocena pravilnosti nove analitske ocene, nikakor ne more izhajati iz relativne primerjave sedanjih razredov z novimi kategorijami. Eden pomembnih vzrokov za novo oceno delovnih mest, je bila namreč odprava vseh dosedanjih napak. Torej ocena pravilnosti nove kategorije za posamezno delovno mesto je možno le preko kriterijev, to je primerjava delovnih nalog na delovnem mestu z opisom posameznih stopenj ločeno za vsak kriterij, ki je sestavni del nove metode. Tudi reševanje, oziroma dajanje predlogov za reševanje posameznih pritožb je potekalo na omenjeni način, predlog spremembe je bil le za tista delovna mesta, kjer se je ugotovila napaka. Vzporedno z dajanjem predlogov za spremembo pa je bila vedno prisotna tudi vodoravna primerjava, to je primerjava z vsemi delovnimi mesti v OZD Peko, katera so v odnosu na obravnavano delovno mesto v isti ali naj bližjih kategorijah. Ta del primerjave delovnih mest bo moral biti nujno prisoten, tudi pri obravnavanju vseh sprememb, katere naj bi se predvidoma enkrat letno obravnavale. Pred oblikovanjem predloga, s katerim naj bi bila določena vrednost novih 'kategorij je bilo potrebno upoštevati navodila, ki so izhajala iz sklepov političnih organizacij, položaj in velikost naše OZD v panogi in pa poslovne rezultate OZD. Z novim vrednotenjem kategorij bo enotna lestvica urnih postavk za vsa delovna mesta, tako proizvodna kot režijska. Seveda pa ima to nujno za posledico spremembo norm, in sicer zmanjšanje minut za posamezne operacije, ter povečanje vrednosti teh minut. O tej spremembi norm pa nekaj več v nadaljevanju. Z novim vrednotenjem naj se da relativno večje povišanje visoko kvalificiranim delom v proizvodnji in srednje strokovnemu kadru v režiji. Dosežena točka v posameznih delovnih enotah naj ima zopet tisto vlogo, (ki jo je imela, to je delitev delovnih enot na bolj ali manj uspešne pri njihovem poslovanju. Torej delna zaostritev osnov za izračun režijskih stopenj, kar pomeni težje dosegljivo točko, vendar pa se za ta del urne postavke več povečajo. Osebni dohodki po novi oceni in novi vrednosti naj bodo načeloma za vsa delovna mesta višji, le izjemni primeri so možni, če je bila dosedanja napaka prevelika, da so OD po novih kriterijih nižji. Najvažnejša omenitev pri določanju vrednosti posameznih kategorij, pa so prav gotovo možna sredstva, katera OZD Peko lahko da za osebne dohodke, ter 'da pri tem ne bi bil okrnjen njen razvoj, oziroma zmanjšana razširjena reprodukcija. Na osnovi predvidenih rezultatov poslovanja so bila tako določena sredstva, katere pa je potrebno razdeliti na sred- stva za OD in sredstva za izplačilo dodatka za minulo delo in stalnost. Tudi ta drugi del je v novem sporazumu višji, ter je potrebno pri primerjavi OD to upoštevati. Na osnovi omenjenih navodil je bil predlagan startni osebni dohodek tretje 'kategorije 1800.— dinarjev netto mesečno brez točke in ob 100 % doseženi normi ali 100 % osebni oceni. Osnova za izbor startne osnove, so bila delovna mesta proizvodnje v nižjih kategorijah, saj bi bil pri nižjem startu njihovi OD nižji. Poleg izbora starta pa je bilo še predlagano, da naj bi bilo novo povprečno doseganje norme 110 %, kar je pet odstotkov več od naj-višje možne povprečne osebne ocene režijskih delavcev v posamezni enoti ali sektorju. Razpon od naj nižjega OD do najvišjega je bil predlagan 1:4,77, kar je manj kot določa sporazum panoge, je pa v mejah kot jih določa sindikalna lista. Ob določenem startu in razponu pa je bila sedaj količina možnih sredstev tista, ki je določila funkcijo razponov za ostale kategorije, ter s tem njihove urne postavke. V primerjavi s sedanjo ima nova krivulja tudi matematično osnovo, narašča po naraščajoči stopnji, sedanja pa je bistveno razlikovala režijska delovna mesta od proizvodnih, ter ni bila dosledna v načelu naraščanja po naraščajoči stopnji. Novi razponi dajo relativno večje povečanje visoko kvalificiranim delovnim mestom in srednjemu strokovnemu kadru, kot je bilo dano navodilo za izbor. Tako izbrana lestvica urnih postavk po kategorijah in razporeditev delavcev pa zahteva, ob predpostavkah poprečnega doseganja norme 110 %, osebne ocene 105 % in vrednosti točke 1,10 ter novi dodatek za minulo delo in stalnost, 23 % povečanja potrebnih sredstev za OD. To pa je na osnovi predvidenih poslovnih rezultatov skrajna možnost, oziroma le ob boljših rezultatih bo možna tudi tretja delitev, katere višina bo prav tako odvisna od boljših rezultatov. Že omenjena določitev, da naj bo nova lestvica urnih postavk enotna, ima nujno za posledico spremembo norm. S to spremembo naj se zmanjša količina minut in poveča vrednost, vendar tako da bo nov zmnožek vrednosti in količine večji od starega, torej za enako opravljeno delo večji OD. Če bi bile norme enako lahko postavljene za vse operacije, bi to tudi veljalo za vse operacije. Ker to ni bilo, je potrebno z novimi normami tudi vskladiti te, tako da bodo lahko ali težko postavljene na nivoju celotne OZD. Merilo te enotnosti, katerega potrjujemo s tem sporazumom, pa je, da je novo postavljeno normo v normalnem delovnem času, z normalno storilnostjo možno doseči 110 pri tem pa mora biti operacija kvalitetno opravljena. V poprečju za celotno OZD je bilo v obdobju januar—marec povprečno doseganje norm 147 %, od tega je bilo del vsled dela v neevidentiranem podaljšanem delovnem času in slabe kvalitete, tako da je bilo dejansko doseganje norm 140 %. Omenjeni normativi se bodo torej v povprečju zmanjšali za 21 %, vrednost minut pa povečala za 50 %, zmnožek tega pa da povečanje OD za 13 %. To je torej poprečje, za posamezne enote pa je povečanje OD odvisno od višine sedanjega doseganja norme. V tistih enotah, kjer je bilo doseganje nad poprečjem pa bo povišanje OD nižje. Vsak posameznik pa bo tudi v bodoče odstopal od poprečnega doseganja, tako kot do sedaj, da je po naravnem zakonu velika večina okoli normalnega doseganja (100—120 %) nekaj pa je izjemno bolj sposobnih, nekaj pa manj. Posebnost pri določanju norm so še montažni oddelki, kjer količina opravljenega dela posameznika ni odvisna samo od njega, ampak od kapacitet traku, ter podobna dela v TOZD — Poliuretan pri oblikovanju podplatov in TOZD — Gumoplast. Za omenjena delovna mesta velja kot prvo, že omenjeno navodilo, da bo novo 'doseganje norm v poprečju 110 %. Pri posameznih delovnih mestih pa se mora upoštevati še dejanski čas za opravljanje operacije, ter tako izračunan odstotek zaposlenosti. Na osnovi teh odstotkov pa bo izračunana nova norma tako, da jo je možno doseči pri izpolnjenem planu od 105 % do 120 %, različno z ozirom na čas dejanskega dela. V izjemnih primerih, ko so izostanki večji od normalnih, pa morajo posamezni delavci opravljati poleg svojega dela še druga dela. To so tisti delavci, kateri so razporejeni na delovnih mestih, kjer je zasedenost najnižja, zato naj bi po novem dobili izplačano do 120 % dosežene norme v celoti, od 120 % dalje pa le 60 %, preostali del pa ostane delovni enoti, tako da bi preko vrednosti točke dobili tudi tisti, ki so pri svojem delu polno zasedeni. Sam samoupravni sporazum o delitvi dohodka in OD vsebuje še vsa druga določila, katera pa so prav tako pomembna, vendar njihove spremembe niso tako bistvene, ali pa sploh ni sprememb. Zato je bilo v tem sestavku opisano predvsem tisto, kar se bistveno spreminja. Franc Grašič Dopisuj v Čevljarja! Varstvo Varstvo pri delu obsega pravice in obveznosti delavcev in njihovih organizacij združenega dela do ustvarjanja in zagotavljanja takšnega delovnega okolja, delovnih in življenjskih razmer, ki zagotavljajo fizično in moralno integriteto delavca. Varstvo pri delu označujemo kot celokupnost tehničnih, zdravstvenih in socialnih ter drugih ukrepov in sredstev, s katerimi se ustvarjajo vami delovni pogoji oziroma s katerimi se lahko odpravljajo vzroki poškodb in zdravstvenih okvar pri delu. ZAKAJ PRIDE PRI DELU DO POŠKODB IV ZDRAVSTVENIH OKVAR? Do poškodb in zdravstvenih okvar pride zaradi časovnega ujemanja objektivnih in subjektivnih vzrokov, ki vedno nastajajo, vendar je faktor razmerja pri vsakem primeru različen. 1. Subjektivni vzroki: — nepoznavanje in neupoštevanje varstvenih predpisov in navodil, — nedisciplina, — lahkomiselnost in malomarnost, — neprevidnost — raztresenost pri delu, — vinjenost, — napačen in neprimeren način dela. 2. Objektivni vzroki: — slabo stanje strojev in naprav, — natrpani delovni prostori in delovišča, — neustrezno ali pokvarjeno orodje in pripomočki za delo, — slaba organizacija notranjega transporta, — slabo stanje inštalacij, — neodgovarjajočih ekoloških pogojev (povečana temperatura, vlaga, gibanje zraka, nevarni plini, pare, prah ipd.). Tudi zdravstveno stanje delavca močno vpliva na to, da se delavec poškoduje pri delu (povišanje temperature telesa zaradi bolezni, slabovidnost, opešanje sluha, občasne slabosti ipd.). PREGLED NEZGOD PRI DELU V MAJU IN JUNIJU 1975 V mesecu maju je bilo v naši matični tovarni 5 nezgod pri delu, od tega 3 nezgode na delovnem mestu in 2 na poti na delo. Pregled nezgod na delovnih mestih: Datum: 20. 5. 1975 Delovno mesto: navlačenje stranic Vir nezgode: stroj za navlačenje Vzrok: nespeti dolgi lasje Kratek opis nezgode: ko se je delavec sklonil, mu je stroj prijel šop las. pri delu Datum: 21. 5. 1975 Delovno mesto: obratni mehanik Vir nezgode: nož na avtomatu za sekanje surovca Vzrok nezgode: neracionalen način dela Kratek opis nezgode: z izvijačem je hotel priviti vijak, pri tem mu je izvijač spodletel in z levo roko je udaril ob ostrino noža. Datum: 24. 5. 1975 Delovno mesto: tolkač in likalec Vir nezgode: drobec smole Vzrok nezgode: ni uporabljal zaščitnih očal Kratek opis nezgode: pri strojnem tolčenju se je sprostil oster delec smole in priletel delavcu v oko. V mesecu juniju je bilo v matični tovarni 6 nezgod pri delu. Pregled nezgod na delovnih mestih: Datum: 2. 6. 1975 Delovno mesto: obrezovanje iztisa Vir nezgode: stroj za obrezovanje iztisa Vzork nezgode: trenutna slabost Kratek opis nezgode: s kazalcem leve roke se je delavec dotaknil rotirajočega ostrega koluta, kar je imelo za posledico urez. Datum: 13. 6. 1975 Delovno mesto: delavec v obratni mehanični delavnici Vir nezgode: kovinska cev Opis nezgode: v ležečem položaju je izvlekel kovinsko cev, ki pa jo zaradi teže ni mogel zadržati, zato mu je stisnila prstanec in sredinec desne roke. Datum: 10. 6. 1975 Delovno mesto: interni kurir Vir nezgode: razredčilo Vzrok nezgode: nepoznavanje nevarnosti Kratek opis nezgode: z razredčilom je očistil hlače, sodelavec je prižgal vžigalico, delec le-te je padel delavcu na hlačnico in povzročil, da se je hlačnica vnela. Posledica so bile opekline po levi nogi. Datum: 16. 6. 1975 Delovno mesto: delavec v skladišču Vir nezgode: kovinski sod Vzrok nezgode: naglica pri delu Kratek opis nezgode: pri razkladanju sodov na palete mu je sod stisnil prstanec leve roke (močan stisk). Datum 16. 6. 1975 Delovno mesto: vleplenje steljk in kontrola Vir nezgode: ostra konica teksa Vzrok nezgode: ni faktorja v delovnem okolju Kratek opis nezgode: zaradi kontrole je šla delavka z roko v notranjost čevlja, pri tem pa je s palcem desne roke zadela ob ostro konico teksa. Datum: 19. 6. 1975 Delovno mesto: obrezovanje izstisa Vir nezgode: sveder Vzrok nezgode: naglica pri delu Kratek opis nezgode: z desno roko je delavka udarila ob sveder, kar je imelo za posledico globoko odrgnino med palcem in kazalcem desne roke. POVZETEK: Na podlagi navedenih podatkov lahko sklepamo, da bi bilo vse nezgode možno preprečiti, in da v vzrokih nezgod prevladuje subjektivni faktor, torej je človek še vedno največji vzročnik nezgod, podlaga za to pa so njegove psihofizične lastnosti. PRIJAVLJANJE NEZGOD PRI DELU Ker se še vedno dogaja, da nezgode niso pravočasno prijavljene v referatu za varstvo pri delu (razen častnih izjem), bom navedel, kako se mora vsaka nezgoda v najkrajšem roku (največ 24 ur) prijaviti. '1. Delavec, ki se poškoduje pri delu je dolžan, da o tem brez odlašanja obvesti predpostavljenega delavca (mojstra, obratovodja). Če zaradi poškodbe delavca sam tega ne more storiti, je dolžan to njegov najbližji sodelavec ali prvi, ki je opazil nezgodo. Vsak delavec, ki se poškoduje, se mora osebno zglasiti na referatu za varstvo pri delu takoj, ko mu zdravstveno stanje to dovoljuje. 2. Mojster ali obratovodja je dolžan, brž ko je izvedel za nezgodo, takoj obvestiti zdravstveno službo in na posebnem obrazcu (obvestilo o nesreči pri delu) tudi referat za varstvo pri delu. 3. V primeru težjega primera nezgode pri delu se mora poškodovancu nuditi prva pomoč, nemudoma se mora obvestiti zdravstveno službo in referat za varstvo pri delu Na mestu nezgode ne sme nihče ničesar spremeniti, dokler ni opravljen izvid. Posebno velja to za primere, ko opravijo izvid organi družbenopolitičnih skupnosti (inšpekcija dela, uprava za notranje zadeve). Ponovno sem opozoril na način prijavljanja nezgod pri delu z namenom, da osvežim spomin vsem neposrednim proizvajalcem in odgovornim vodjem. V tovarniškem glasilu sem namreč že objavil način prijavljanja nezgod, nekajkrat sem kasneje opozarjal na to, z odgovornimi vodji sem še posebej razpravljal o tem, vendar je vse to prizadevanje obrodilo malo sadov. Le častne izjeme med odgovornimi vodji so prijavljanje vzele resno, še vedno so primeri, ko poškodovanec pride prijavit nezgodo pri delu po 3 tednih od nastanka nezgode, vemo pa, da se mora prijava nezgode izvesti na posebnem obrazcu v 24 urah od trenutka nezgode. Kdo je kriv v tem primeru? Krivca je težko najti, kajti potencialna krivca sta neposredni proizvajalec kakor tudi njegov vodja. Pavel Feme Izobraževanje gasilcev Člani gasilskega društva Peko so na občnem zboru sklenili, da se v marcu in aprilu izvede tečaj za gasilce. V sodelovanju z službo izobraževanja v delovni organizaciji ter gasilskimi strokovnjaki je bil izdelan program za tečaj, ki je obsegal tele predmete: — predpisi o organizaciji gasilstva — civilna zaščita — prva pomoč — gradbeništvo in preskrba z vodo — elektrotehnika v gasilstvu — teorija gorenja in gašenja — požarna preventiva — gasilska tehnika — gasilska taktika Tečaj so obiskovali člani, ki so že več let gasilci, z namenom, da dopolnijo svoje znanje, ter mlajši člani, katerim pa je teoretično znanje nujno potrebno pri opravljanju svojih praktičnih nalog. Po zaključnem tečaju so bili 24. aprila organizirani izpiti, pred komisijo, ki so jo sestavljali: referent za izobraževanje v delovni organizaciji, dva člana občinske gasilske zveze ter predavatelji posameznih predmetov. Izpit so uspešno opravili gasilci: Bečan Anton Benčina Janez Bobič Lado Bohinc Marjan Dobrin Franc Dobrin franc — mlajši Dragutinovič Relja Frantar Peter Gašperlin Marjan Grmovšek Ludvik Gaberc Rajko Joksovič Mile Kokalj Janez Papier Jože Oman Darko Smolej Zdravko Teran Rudi Sedej Marjan Sedej Viktor Uspeh na izpitih je bil izreden, odgovri so bili dobri, saj je bil zaključek s povprečno oceno prav dober. Vsem navedenim gre zahvala za porabljeni prosti čas pri izobraževanju ter čestitke za dosežen uspeh. Edo Petek Justi Štalec v spomin Tiho je ugasnila življenje matere, žene, tiho in mirno kot je bila ona sama. Rada bi napisala nekaj besed v spomin dobri sodelavki, pošteni do sebe in do drugih. Nikdar se ni pritoževala, razdajala se je in razdala delu, družini in pri tem večkrat pozabila nase. Spominjam se, ko sem jo obiskala v mračnem stanovanju v Tržiču. Bila je že težko bolna, pa vendar polna dobre volje in načrtov. Pripravljala se je na novo zgrajeni dom v Bistrici. »Tam bo sonce, vsako jutro me bo ogrelo in pozdravilo,« se je veselila. In kakor v posmeh je bila letošnja pomlad tako skopa s sončnimi žarki. Kdor je videl njene roke, kako so bile vedno delovne v skrbi za njeno družino. Bila sem pri njej v novem domu. Zavese in vse drugo je bilo delo njenih rok. Na mizi je ležal dokončan gobelin. Koliko ubodov, le kako je to zmogla? Bele vrtnice na črni podlagi. »To bo za sina, za Vinkota,« je rekla. Zdel se mi je kot mrtvaški prt. Zraven je delala že dva druga, za hčeri. Ostala sta nedokončana. Mrzel dih smrti jo je obdajal, toda ona je delala, skrbela za otroke, za družino do konca, dokler ni njeno izmučeno telo omahnilo. Roki sta obmirovali za vedno. Greta Šarabon Adaptacije prodavaonica Pojam adaptacija jeste relativno veliki, naime adaptacija pretstavlja obnovu, preuredjenje a i ne na ikra ju sanacije pro-storije. Kod prostorija — prodavaonica »Peka« su-srečemo se sa specifičnim momentom, to jest, prostorija ni j e adaptaci-jom potrebna samo obnove, preuredjenja nego i povečanja. Obim prodaje stalno se povečava a prodajne prostorije osta-ju iste, isto tako povečanjem obima prodaje zahteva se i vece skladište. Zbog toga je naj važni je pitanje uz izvodjenje adaptacije, kako povečati prodajnu prostoriju i kako smestiti što više robe u preuredjena skladišta. Sistem pokretnih regala Po/kretni regali jesu ustvari klasični regali postavljeni na točkove tako, da medju njima nema prolaza nego regal izvu-čemo iz niza, ako hočemo pronači cipele. Ovim načinom dužina regala uz jednaku količinu obuče smanji se za polo vinu a iz niza izvučeni regal za-uizme prostor ko ji inače pripada klasičnem regalu. A) Pomenutim sistemom prostorija se opti-čki poveča, j er se regali večim delom u primar-nom položaju nalaze u nizu i praktično dobi jemo 27 % kvadrature u poredjenju s klasičnim regalima. Ali ipak znača-jan je optički efekat j er uprkos relativno malom delu kvadrature dobije-mo oko 60 % kubature i ova, veštaoki dobijena ku-batura nama poveča prostoriju. Pomenutih 60 % kubature nanosi se na regale u nizu a u primar-nom položaju izvučen regal ne pretstavlja više »statičku« opremu, nego nov element u prostori ji, labilan i dekorativan. Funkcija pomičnih regala menja se od primera do primera: Osnovna funkcija jeste povečanje prodajne prostorije (Novi Sad I., Skopje I., Crikvenica) a može se upotrebiti deli-mično kao priručni ma-gacin (Arandjelovac, Bled). Niz regala stvara sa čelnim delom — maskom — dekoraciju u prostoriji, koja se inače na zidu ne može izvesti a i drvo jeste lakše oblikovati nego zidanu površinu. B) Višina regala uslov-ljena je stabilnošču postelja i zbog toga normirana je na 220 cm a to iznosi toliko, koliko može prodavač dohvatiti sa tla. Prostor iznad višine 220 santimetara do tavana is-punjen je policama (skladište), koje su sa prednje strane zakrivene maskama regala. Ovim načinom prostor, koga zauzi-maju regali iskorišten je maximalno cipela do cipele. Predizbor U prodajnoj prostoriji kupac mora videti svu obuču, koju mu nudimo. Zatvorene vitrine inače mnogo pokazuju ali ipak, cipela mora biti kupcu pristupačna, da je može eventuelno dohvatiti i is-probati. U prostoriju mo-žemo smestiti uza zid ele-menat opreme predizbo-ra police (konzole) na koje smestimo cipele. Ovim načinom pokaziva-nja cipela rad prodavača je promenjen. Prodavač može se intenzivni j e usmeriti na konsultaciju uz kupovinu, smanji se traženje i transport obuče od skladišta (regala) do kupca, pošto je is tome potrebno doneti samo drugu cipelu para, koga je odabrao i isprobao. Da bi se prodavaču uštedio i ovaj deo puta iznad ele-menata predizbora sme-štene su police (zatvore-ni tip) u ko j ima su kom-pletirani parovi predizbora. C) Sistem prodaje predizbora iziskuje pro-mjenu organizaciju prodajne prostorije. Namera, što više skratiti put prodavaču (prodavač — konzul tant prilikom prodaje ne sme se udaljiti od kupca) možemo postiči samo time, da skladište lociramo uz predizbor. Ovim putem skladište je premešteno u prodajnu prostoriju (priručno skladište) a skladište kao ta-kvo može se smanjiti toliko, da ponekad možemo prodajnu prostoriju produžiti u prostoriju, koja je pre adaptacije bila skladište a to je opet način više, kako povečati malu prodajnu prostoriju. Prodajo na domačem tržištu Informacije o našem izvozu i prodaji na domačem tržištu do sada davane su preko vlastite prodajne mreže. Pored toga deo naših proizvoda na domačem tržištu plasiramo proda-jom ostalim kupcima. Kod izbora kupaca potrebno je uzimati u obzir: — da je kupac veča tr-govačka organizacija, koja raspolaže robnom ku-čom ili poslovnicom — da je kupac robna kuča, koja raspolaže sa specijalnim odelenjem sa obučom — da je kupac u kraju, gde još nemarno svoje poslovnice Ovako je nama uspelo sklopiti ugovor o kupo-vini obuče sa »Centrotek-s tilom — domače tržište« iz Beograda u čijem se sastavu nalazi 7 robnih kuča u Beogradu, Skopju, Kragujevcu, Zaječaru i Tuzli te 108 prodavaonica. Prodavaonice Centro-tekstila nalaze se pre svega u krajevima, gde nemarno vlastitih proda-vaonica. Zastupljeni smo i u svim robnim kučama »Modna hiša« iz Ljubljane, »Standard« iz Zagreba i u prodavaonicama tvornice obuče »Lilet« iz Maribora. Našu obuču može po-trošač nabaviti i u Ijub-Ijanskom »Maximarketu« kao i u novo j mo dno j ku-či »Dalma« u Splitu. Ovim načinom prodaje ostalim kupcima u zemlji predviđa se prodati godišnje oko 300.000 pari obuče. Ovim načinom prodaje moramo i moračemo ubu-duče uzimati u obzir, da če roba biti kvalitetno izradjena, da če biti ispo-ručena u željenom toku, da čemo poboljšati problem rešavanja reklamacija j er sve ovo utiče na orientacij u kupca prilikom izlaženja nove kolekcije, šta če izabrati i kolika če biti poručena količina obuče. Pet uspešnih godimi Povodom praznovanja op-štinskog praznika opštine Trbovlje, 25-godišnjice samoupravljanja i petogodišnjice uspešnog rada pogona za iz-radu gornjih delova Trbovlje održana je 31. maja svečana sednica zajedničkog radnič-kog saveta, Sednicom je ro-kovodio predsednik zajedničkog saveta drug Jože Benedičič a prisustvovali su i pretstavnici opštine Trbovlje. Proteklih pet godina rada od formiranja do danas u svom govoru očrtala je predsednica RF O DUR. Trbovlje drugarica Rozi Lupša. Opšti privredn5. položaj pri-kazao jo generalni, direktor drug Jane;; Bedina a potprcd-sednik cpštinsko skupštine Trbovlje, drug Lado Lindič zahvalio se na uspešnoj sa-radnjl i poželeo kolektivu Peko novih, radnih uspeha. Obaveštenje . o primljenim odlukama 10. sedmice Radničkog savjeta OOUR Mreža dana 10. 6. 1975: 1. Akceptiran je izveštaj o izvršavanju odluka 9. zasedanja Radničkog savjeta OOUR Mreža. 2. Potvrdjen je periodički izveštaj za I. kvartal 1975 i izveštaj o poslovnim rezulta-tima za period januar-april 1975. 2. a) Primljena je informacija glavnog direktora o prijemu Samoupravnog sporazuma o raspodeli dohotka, raspodeli sredstava za LD, o naknadama i primanjima u primanjima u proizvodnim OOUR i SSSS i o priprema-ma novih merila nagradjiva- nja u prodajnoj organizaciji, koja bi trebalo zaprimiti važ-nošču od 1. 1. 1976 dalje. Do primanja novog sporazuma bi se radnicima u prodajnoj mreži od 1. 7. 1975 dalje do-davalo ka ličnim dohodcima onoliko, za koliko če se mesečno povečati LD u proiz-vodnoj delatnosti. 2. b) Na osnovu več predlo-ženog sporazuma se nagradju-je prošli rad ujedno za staž i lična ocena radnika sa 1. 7 1975, što važi i za prodajnu mrežu. 2. c) U novoj rabnoj kuči u Mariboru ot vara ju se nova radna mesta i potvrde sledeče obračunske osnovice: Naziv radnog mesta Obračunska osnovica netto brutto Šef robne, kuče 2.464,— 3.500,— Zamenik šefa robne kuče 2.064.— 2.932,— Aranžer 1A0O.— 2.171,— čistačica 1.030,— 1.464,— Za izračun obračunskih osnovica iz netto na brutto ukalkulišu se jednaki doprinosi kao u ostalim OOUR, tj. 29,6 % od brutto ličnih doho-daka. 3. Na radno mesto vodje OOUR prodajna organizacija Mreža je ponovno imenovan drug Milan Jazbec, rodjen 22. 9. 1940. 4. Na osnovu konstatacije, da je od ukupnog broja zaposlenih u OOUR Mreža podpisalo izjave, da se slažu sa pravima i obavezama iz samoupravnog sporazuma o me-djusobnim odnosima radnika u udruženom radu 594 radnika, što je više kao 2/3, bila je donešena odluka, da topo- gledni sporazum stupa na snagu sa 10. 6. 1975. 5. Potvrdjen je predlog se-zonskog sniženja obuči, koji počne da teča odnosno važi sa 30. 6. 1975. 6. Za neupotrebijena sredstva u društvenoj izgradnji din 48.873, 59 odobrava se prenos na sredstava za indivi-dualnu izgradnju, i to namensko za odobravanje zajmova prosiocima, koji podnašaju molbe po prvi put i imaju sredjenu dokumentaciju, sa-gradjenu prvu ploču i u rad-noj organizaciji neprekidan staž od 3 godine. 7. Iz sredstava stambenog fonda OOUR Obuča, Gumo-plast, Poliuretan in SSSS po- Prodavaonica Celje I. tvrdi se prijem bezkamatnog stambenog zajma i to za vreme jedne godine u iznosu 30.200,— din za rešenje stambenog problema Cerna Šan-doru. 8. Zaprimljena je informacija o promeni višine iznosa za odobravanje zajmova za individualnu izgradnju. 9. Zavrnute su žalbe za nerešene molbe za stambeni zajam: FURMAN Antona, ŽI-FER Alojza i tako potvrdjena su rešenja prvog stupnja. Zavračena je i žalba CA1Ć Draga i DOBRAŠ Jelke na ot-platni rok za odobreni zajam i tako potvrdjena je odluka na I. stepenu. 10. Zbog rešenja problema proširenja lokala u Osijeku se f amili ji Mašanovič iz Osijeka na osnovu 10. člana Pravilnika o kreditiranju stam-bene izgradnje i načinu predaje stanova na upotrebu zajam za kupovinu stana u iznosu 208.019,40 din za vreme od 15 godina po 1 '% kamat-noj stopi. Početak vračanja zajma važi sa 1. 6. 1975. OOUR Mreža ova sredstva daje kao zajam i se u nared-noj godini za navedeni iznos poveča stambeni fond OOUR Mreže iz investicionih sredstava. 11. Potvrdjen je pristup ka sporazumima sledečih zajed-nica: — o formiranju vatrogasne zajednice Škofja Loka, — o formiranju SIS za ko-munalnu delatnost Šibenik, — o formiranju SIS za od-goj i obrazovanje kadrova za trgovinu i ugostiteljstvo Šibenik, ne pristupa se ka sporazumu o formiranju Osnovne SIS odgoja i obrazovanja radnika za samoupravljanje Šibenik. 12. Primljen je izveštaj o izgradnji »Ploščadi Borisa Kraighera« u Ljubljani. Sa 1. 1. 1976 obezbedičemo sredstva u višini 7.143.524.— din na taj način, da čemo predložiti ga-ranciju banke. Na osnovu ovoga če LIZ dobiti gradbenu dozvolu za izkop gradjevin-skog jaška i dainju izgradnju I. etape »Ploščadi Borisa Kraighera«. 13. Potvrdjen je pristup ka dugoročnoj saradnji sa »Gospodarskim razstaviščem« u Ljubljani. Za delegata ustanovne skupštine »Gospodarskega razstavišča« u Ljubljani imenovana jeste drugarica Francka Bergant, šef prodajne mreže. 14. Primljeno je objašnje-nje druga Markiča o moguč-nosti organizovanja sindikalne organizacije u prodajnoj mreži. Pišite za naše novine ! Ravnopravnost -napredak - mir Osnovne su ideje ovo-godišnje medjunarodne godine žena, koju je proglasila generalna skupšti-na OUN i Svetska konfe-rencija o položaju žena, održana pre kratko vreme u Meksiku. Osnovna tema ovog medjunarodnog skupa u prijateljskom i nesvrsta-nom Meksiku jeste ocena savremenih društvenih kretanja u svetu i proučiti moguonosti izjedna-čenja prava žena i mu-škaraca, doprinos žena razvoju prijateljske sa-radnje medju narodima a naročilo treba podvuči doprinos jačanja mira u svetu. Uprkos svim zalaganj ima j oš uvek nema potpüne rawiopravnosti medju polovima. Na konferenci ji sudje-lovala je i naša delegacija, koju je predvodila predsednica jugoslaven- skog odbora za medjuna-rodnu godinu žena i član predsedstva Sociajilisti-čke republike Slovenije drug. Vida Tomšič. Jugo-slavenska delegacija na konferenciji očrtala je is-•kustva mašeg društva u kojem se kaže opšti na-predaik kroz razvitak samoupravnog položaja i prava radnika oba pola, čime doprinosimo otkla-njanju poznatih neskladnosti izmedju biološke funkcije žene te njezi-nom ekonomsko socijal-nom funkcijom. U pripre-mama smo se obratili i na iskustva žena-proizvo-djačica, da same kažu što misle o svom položaju. Na konferenciji bio je donet svetski akcijski plan, deklaracija te resolucije o poj edinim konkretnim pitanj ima. Skopje Interier posle adaptacije Adaptacije poslovalnic - oprema Pojem »adaptacija« je relativno širok, saj si pod adaptacijo predstavljamo prenovitev, preureditev, obnovitev in ne nazadnje sanacijo prostora. Pri prostorih — prodajalnah »Peka«, se soočimo s specifičnim momentom, to je prostor ob adaptaciji ni potreben samo prenovitve in podobno, ampak tudi povečave. Obseg prodaje se stalno veča, prodajni prostori ostajajo isti, prav tako pa povečan obseg prodaje zahteva tudi večja skladišča. Zato je najvažnejše vprašanje ob adaptacijah, kako povečati prodajni prostor in kako spraviti čim več robe v preurejena skladišča. več regal potegnemo iz niza če iščemo čevlje. S takim načinom se nam dolžina regalov ob isti količini čevljev zmanjša na polovico, iz niza izvlečeni regal pa zavzame prostor, ki ga je sicer imel klasični regal. A) Z omenjenim sistemom se nam prostor optično poveča, saj so regali večinoma v primarnem položaju v nizu, praktično pa pridobimo 27 % kvadrature v primerjavi s klasičnimi regali. Vendar, važen je optični efekt, saj kljub relativno malemu delu kvadrature pridobimo 60 % kubature, in ravno ta, na umetni način pridobljena kubatura nam MED I1U VmctnM . z twhtmfo frM'iWitf fwn&ty Sistem pomičnih regalov Pomični regali so klasični regali na kolesih postavljeni tako, da med njimi ni prehodov, tem- prostor poveča. Omenjenih 60 % kubature se nanaša na regale v nizu, v primarnem stanju izvlečen regal, pa ne predstavlja več »statične« opreme. temveč nov element v prostoru, labilen in dekorativen. Funkcija pomičnih regalov se spreminja od primera do primera: Osnovna funkcija je povečava prodajnih prostorov (Novi Sad I., Skopje I., Crikvenica), uporabi pa se lahko delno tudi kot priročno skladišče (Arandjelovac, Bled). Niz regalov tvori s čelnimi stranmi — maskami — dekoracijo v prostoru, ki se na zidu ne bi mogla izvesti, saj se les lažje oblikuje kot zidana površina. B) Višina regalov je pogojena s stabilnostjo vozišča, zato je normirana na 220 cm, to je toliko, kolikor največ prodajalec lahko doseže od tal. Prostor nad višino 220 cm do stropa je zapolnjen s policami (skladišče), ki so s sprednje strani zakrite z maskami regalov. Na tak način je prostor ki ga regali zavzamejo maximalno izkoriščen, čevelj pri čevlju. Predizbira V prodajnem prostoru mora kupec videti vse čevlje, ki jih lahko ponudimo. Zaprte vitrine sicer veliko pokažejo, vendar, čevelj mora biti dostopen kupcu, tako da ga lahko prime in eventuelno preizkusi. V prostor postavimo element opreme predizbiro — police (konzole) ob stenah na katere postavimo čevlje. S takim načinom predstavitve čevlja se delo prodajalca spremeni, prodajalec se intenzivneje posveti konsultaciji ob nakupu, zmanjša pa se iskanje in prenašanje čevljev od skladišča (regala) do kupca, ker je kupcu potrebno prinesti le še drugi čevelj para, ki si ga je že izbral in preizkusil. Da pa je prodajalcem prihranjena še ta pot, so nad elementom predizbire police (zaprti tip) v katerih so komple-tirani pari predizbire. C) Sistem prodaje s predizbiro narekuje spremenjeno organizacijo pro-dajalnega prostora. Na- *r|aclìséé predizbira men, čim bolj skrajšati pot prodajalcem, (prodajalec — konzultant se pri nakupu ne sme oddaljiti od kupca) lahko dosežemo le s tem, da skladišče lociramo ob predizbiro. Tako se prenese skladiščni prostor v prodajni prostor (priročna skladišča), skladišče kot tako, pa se zmanjša tako, da lahko ponekod potegnemo prodajni prostor v prostor ki je bil pred adaptacijo namenjen vskladiščenju robe. To pa je zopet en način več, kako povečati male prodajne prostore. Biro Skopje Interier po adaptaciji Nagradna križanka DOKUPirEv ELIPSAST LIK VOJAŠKO STRANIŠČE JA PROSTEM ANDREJA JANEŽIČ DELAVEC, KI VžlVA PREBIVALI« SEULA KATARINA VREČAR 0ŽVALD ANGELA .ČEVLJAR' VZKLIK PRESENE- ČENJA SLAVCU BRAZILSKI. NOGOMETAŠ a jpi ) L RA! .ET ♦ OLGA PERKO NENAVADEN ČLOVEK SAII /101 /LJ AN JA LO 1 1—> -«£ rvJ uj <£ INDU5TRIJA USNJA GRŠKI BOG VETROV. EOLUS GR.BOGINJA MODROSTI JUDITA OMAHEN POLITIČNO ZATOČIŠČE ♦ KOVINSKI1 3AR0METER , JAZ. . Latinsko) BLAGO 12 JAPONIS.SVlLE 5V080PHAFÜ SEST. ALOP ZENSKO IME ♦ A ♦ NALEZLJIVA B0LE2EH PAPIG, PAPIGOVKA T MLATSKA BLAZNOST DEVETI TON OD OS N OVNOV .NEMŠKO ZEN. IME ALOJZIJA JEŽEK ŽENSKA, kl ONEGA L REDKO ZEN. IME N IME PISAT. CANKARJA DEL KOLE -5AR5HE DIRKE BOLEZEN ASTENIKOV POLI HA V POGORJU TRIQIAVA DALMATINSKO: ANA FILMO Affi TRDNJAVI L n DRUGO IME ZA JANEZ IVAMA SAJE WAPLAÒL0 FREDUJEM pesem HVALNICA D TAVČAR AHA CALATE] IN LJUBLJENEC VELIKA RUSKA REKA N VIDA SR.EČUIK Ml» 5K1 FILOZOF ANICA TERAN H0DUIK V ZEMLJI BUDISTIČNA BlAiEUOSr CIMOSOV AVTO N 25. LET SAMOUPRAVLJANJA IME PEVKE KOVAČIČ LETOVIŠČE WA FRAU. OBALI 0KRA5NI KAMEU 2A VARE, PLOŠČE ITj> 3 S OTOČJE NA PACIFIKU V SKUPINI TUAMOTO KRATICA ha: . TOVARIŠ FIGURA PRI ČETVORKI ŠIVANKA ZIMSKI POJAV NA DREVJU SPODNJI DEL ROKE MIČNA OIERLIUA V TKIVU P KRAJ V «ASI ISTRI VLADAR V STARI RUSIJI TOVARUA POSODE V CELJU HALOGEU IlEH.ELEM. 0RGA« VOHA S A PRIPADNIK ŽIDOVSKE RASE POPISUJ ČEVLJAR' ČETRTA PULST TERCI ARA KO SO SE OMIliOl&lE CELIUE,GOROVJA... O UROŠ LIPUŠČEK PAVLA AZ/AAU SPODNJI OKONČINI AUA CENTRIH VERA LEVSTIK ROZALIJA VRATANAR NEŽKA HAFNFR ♦ ♦ MESTO OB HEMšRO-BELGIJSK1 MEJI Prišli V TOVARNO: V izdelavo zg. delov 550: Kalšek Helena, Tassy Dragica, Zatler Bojanka, Žuraj Irena; V montažni oddelek 521: Büro vic Jolanda; V nabavni sektor: čebron Franc, Tišler Zdenko; V splošni sektor: Intihar Veronika; V menzo: Verbič Saša; V PUR: Cakarevič Golub, Ponjavič Vinko, Kaštrun Edo, Perko Stanislav, Fister Miroslav, Žakelj Božidar, čordič Omer, Lamper Marija, Oplotnik Irena; V gumamo: Kirn Viktor; V PRODAJNO MREŽO: Maribor L: Alegro Henrik; Murska Sobota I.: Lutar Re- odšli gina; Zagreb I.: Mesič Mate; Leskovac: Zdravkovič Čedo-mir; IZ TOVARNE: Zaradi smrti: Studen Janez; Sporazumno prenehanje dela: Plantan Cecilija; Odpoved delavca: Veršnik Jožica, Zupančič Marta, Meglič Anton; Samovoljno prenehanje dela: Klemenčič Mirko; Prenehanje v poskusnem roku: Cerovšek Gabrijela, Re-cer Igor; Prenehanje po sili zakona: Valjavec Ivan; IZ PRODAJNE MREŽE: Ljubljana IV.: Jančar Angela; Ljubljana V.: Marolt Martina; Reka L: Kalem Marinko; Subotica: Abraham Aran-ka; Smederovo: Ilič Milana; Leskovac: Stefanovič Gordana; Rešitev križanke iz prejšnje številke Vodoravno: MOSTOV-NICA, OFTALMOLOG, SEATO, NELA, TRN, LEGAR, PETDESETA, TO-LOVAJKE, AARU, LAK, APARATURA, ENKLAVA, POP, LABIN, BEV, TE, TN- EROS, RIŽ, ŠIPA, ROPOT, TERAN, LAO-KODN, ANAPA, NC, A-PENDIKS, ILI, IN, SPAJ-KALO, SKODELA, CISTERNA, EVAPORATOR, AKTOVKA, ŽO-GAR, SETA. V uredništvo smo dobili samo 45 rešitev križanke. žrebala je Dober-let Jolanda, praktikantka v kadrovskem oddelku. Nagrade pa dobijo: 1. nagrada 80 din Irena čuk — 512 2. nagrada 60 din Gašper Zdenka — prodaja 3. nagrada 40 din Podgoršek Anton — tiskarna 4. nagrada 20 din Miro Mežek — tehnični sektor 5. nagrada 20 din Stana Saksida — 512 Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo do 20 julija. Zahvale Sindikatu tovarne PEKO iskrena hvala za darilo in pozornost v času mojega bolo-vanja. Blažič Antonija Sindikalni organizaciji se v času moje bolezni za darilo in denarno pomoč lepo zahvaljujem. Ivanka Novak Vsem sodelavcem, ki so najinega očeta po nenadni smrti spremili na zadnji poti, njegov prerani grob okrasili z venci in cvetjem ter z nama v teh bridkih trenutkih sočustvovali, se najtopleje zahvaljujeva. Ivanka in Slavko Hvalica Ob smrti našega očeta Jožeta Gros, se iskreno zahvaljujemo organizaciji združenega dela PEKO za izkazano pozornost, tov. Robleku za poslovilne besede in sodelavcem za izrečena sožalja in vence. Sinovi: Jože, Štefan in Tone »ČEVLJAR«, glasilo delovne skupnosti tovarne obutve »PEKO« — ureja uredniški odbor: Sašo Ahačič, Franc Grašič, Slavko Hvalica, Franc Jazbec, Branko Košir, Vida Rozman, Marija Slapar. — Glavni in odgovorni urednik Marija Slapar. — Naslov uredništva: Peko Tržič. Telefon 50-260 int. 217. — Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj v 3300 izvodih — Izhaja vsak prvi petek v mesecu. List dobijo člani delovne skupnosti brezplačno. Novosti na policah tržiške knjižnice Prvomajski prazniki v Sovjetski zvezi Johannes Mario SIMMEL: IZ TE SNOVI SE TKEJO SANJE Johannesa Maria Simmla slovenskim bralcem ni treba posebej predstavljati. Njegove knjige LJUBEZEN JE LE BESEDA, KJE JE TVOJ BRAT ABEL, PA ČEPRAV NI ZMERAJ KAVIAR, VČASIH JE TUDI JOKATI UŽITEK so doživele pri slovenskih bralcih velik uspeh. Zdaj si bo nedvomno pridobil veliko bralcev tudi roman IZ TE SNOVI TKEJO SANJE. Delo je nenavadno razgibano, dramatično, nabito s čustvi. Zgodba se zapleta in razpleta v Pragi, Frankfurtu, Hamburgu, Helsinkih, v New Yorku, v najrazličnejših hole-lih, najbolj razvpitih mestnih četrtih, sredi grozljivo mračnega severnonemškega barja. Povsod se najdejo dobri in slabi ljudje, poštenjaki in izprijenci. Walterja Rolanda, reporterja velikega ilustriranega časopisa, pošljejo v begunsko taborišče za otroke in doraščajočo mladino. Tu pride na sled aferi, ki je tako srhljiva 'in nezaslišana, da ga vsega prevzame. Na lovu za vohuni in morilci pogumno Pravočasno si preskrbite karte, še enkrat poglejte rezervacije za vožnjo, hotel in podobno. Napravite si načrt nakupovanja. V gneči in naglici se rado kaj pozabi. Na dopust praviloma ne smemo brez kopalne obleke, brisač, sončnih očal, kreme za sončenje, potrjene zdravstvene knjižice in podobno. Včasih pride prav tudi nekaj povojev za razbita kolena otrok, sredstev proti prebavnim motnjam in nekaj sode bikarbone, ki pride prav pri opeklinah (soda bi-karbona pomešana z vodo blaži bolečine pri opeklinah). Doma si zavarujte zimsko garderobo pred molji, da vas ne bodo prese- in z neverjetno zagrizenostjo podira zidove molka, za katerimi se skušajo skriti akterji škandala in spravlja s tem tudi sebe dn svoje v nevarnost. Selma LAGERLÖF: ZGODBA O GUNNARJU HEDEJU Selma Lagerlöf sodi v sam vrh žensk-ustvarjalk v svetovni književnosti sodobnega časa. Imela je izredno razvito intimno občutje za vživlja-nje v preteklost svoje domovine Švedske, zlasti pa v stare zgodbe in bajke svoje rodne pokrajine, obenem z dojemanjem in občutenjem novih časov. Srečno in ustvarjalno spajanje nekdanjosti in sedanjosti, prepletanje stvarnosti in mita, to je žlahtna osnova in vsebina njenih zgodb, povesti in romanov. Tudi v povesti z naslovom »Zgodba o Gunnarju Hedeju« je pisateljica uporabila star ljudski motiv in ga prenesla v sodobnost. To je zgodba o študentu, ki se mu zmeša, dekle pa ga s svojo ljubeznijo reši in priveže nase. »Zgodba o Gunnarju Hedeju« gotovo sodi med najlepše ljubezenske povesti. netile luknjice, ki jih prej ni bilo. Moljev prav nič ne boti če vas ni doma. Pred odhodom dva-, krat poglejte, če so zaprte vse vodovodne pipe, plin, izključeni bojlerji, zaprta okna, spuščene rolete. Hladilnik izključite pomij te in pustite da ostane odprt. Med okna naložite stare krpe da bodo v primeru hudega naliva vpijale vodo. Tik pred odhodom še kontrola v torbici, da ne pozabite dokumentov, rezervacij. Zaklenite, pozabite na delo, dom. Spočijte se, naužijte sonca, zraka, vode, pripravite se za nove naloge in delo. (Nadaljevanje) Najprej smo videli stavbo bivših Petrovih ministrov, kjer je sedaj leningrajska univerza, ki ima 19 fakultet s 30.000 študenti od tega 3000 tujih. Poleg univerze je v Leningradu še 41 visokih in 89 tehničnih šol. Obvezno šolanje je desetletka. Naš vodič Viktor, zaljubljen v svoje mesto, je dejal, da je Leningrad kovačnica kulture in znanja. Ima 50 muzejev, 17 gledališč, galerije, koncertne dvorane itd. Prišli smo do dvorskega trga, ki je sedaj glavni mestni trg, kjer so bile v Petrovi vladavini ladjedelnice. Na trgu je stavba Admiraliteta s pozlačenimi kupolami. Skozi lep park s spomeniki velikim možem — pisateljem in komponistom smo prišli do prekrasne Isakijevske stolne cerkve. Po velikosti je tretja na svetu, gradilo pa jo je na tisoče ljudi 40 let. Cerkev je sedaj muzej. Od tu je lep pogled na Marinški dvorec — sedanjo rezidenco leningrajskega sovjeta. Na levi strani pa je velik trg Dekabristov. To so bili prvi revolucionarji in uporniki proti cesarski vladi. Sredi trga stoji na ogromni granitni skali bakren konjenik. Spomenik je postavila Katarina II. ustanovitelju mesta Petru I. Velikemu. Po kosilu in kratkem počit-ko smo šli na spominsko Pi-skarjevo pokopališče, kjer ima poslednji dom 650.000 žrtev vojne. Kljub temu, da smo bili ves dan na pohodu, pa smo nekateri najbolj radovedni in vneti v prijetni družbi ob ruski vodki pričakali polnoči in se nato odpravili gledat dvižne mostove. Vsako noč se med drugo in četrto uro dvignejo težki železni mostovi na Nevi in v tem času plujejo po reki ladje iz Baltika. To noč je bilo malo spanja. Drugo jutro smo imeli na programu ogled Zimskega dvorca — nekdanje rezidence ruskih carjev, kjer je sedaj muzej-galerij a Ermitaž. To je kompleks 7 zgradb ruskega baroka s 1057 prostori in 3 milijoni eksponati od začetka človeštva do sodobnosti. Skozi vse prostore je dolga pot 30 km. Za enominutni ogled vsakega eksponata pa bi rabili 11 let. S temi številčnimi podatki nam je vodič prikazal veličino muzeja. Zaradi časovne stiske smo si ogledali le najpomembnejše sobe, dvorane, hodnike in jedilnice. Videli smo okrašene stene, strope in parkete iz dragocenega lesa iz vseh delov sveta. V tej zakladnici so pozlačeni in kristalni lestenci, na metre čudovitih goblenov, pohištvo z raznimi intarzijami, ogromne vaze iz dragocenega uralskega kamenja in srebra, raznovrstna porcelanasta posoda in slike največjih mojstrov sveta. Vsi smo bili kar precej utrujeni. Ob 14. uri se je pri- leglo sesti k lepo pogrnjeni mizi h kosilu. Ruska kuhinja se precej razlikuje od naše. Vse kuhajo na maslu, solate skoraj ne poznajo, kruh pa je bolj suh kot svež, je pa veliko mlečnih izdelkov, rib in sadja. Za vsak obrok smo dobili predjed, glavno jed, sladico in kavo. Pred zajtrkom pa kefir. Nekaterim to ni ugajalo, jaz pa sem bila zelo zadovoljna, le prave kave mi je manjkalo. Stregli so nam le s kneipom. Popoldan smo si ogledali na Nevi zasidrano križarko Avro-ro, ki je sodelovala v štirih vojnah, sedaj pa spada v leningrajsko muzejsko zbirko. Po tem ogledu smo imeli prosto do večera. Z znanci smo šli v mesto s taksijem, ki je zelo poceni, z namenom, da si ogledamo trgovine in kupimo spominke. Pripeljal nas je na največjo leningrajsko cesto imenovano Nevski prospekt. Trgovina pa me je kar razočarala in se z našo sploh ne more primerjati, zato smo se kar kmalu vrnili s podzemno železnico v naš hotel. V mestu smo se srečavali z ljudmi, ki so govorili vsemogoče jezike in dosti tudi drugih skupin iz Jugoslavije. Naš slovenski vodič Ciril pa nam je za ta večer organiziral izven rednega programa obisk in degustacijo v nacionalni restavraciji »Satko«. Servirali so nam pet vrst njihovih nacionalnih jedi s kaviarjem in raznimi dodatki. Ob gruzinjskem vinu, ruski vodki in šampanjcu ter melodiji balalajk in pestrem programu smo bili vsi zelo dobre volje. Z drugimi gosti raznih narodnosti smo bili kmalu velika dobro razpoložena družba. (se nadaljuje) Nogomet Na nogometnem igrišču v Križah je bila v soboto 31. maja nogometna tekma med moštvoma Plastika Peko : MERKA-TOR. V prvem polčasu je bila igra slaba, končal pa se je z 1 : 1. Drugi polčas je ekipa Plastike začela z dobro organizirano obrambo in napadom ter povedla in zmagala s 5 : 2. Gole so dosegli za Plastiko: Kokalj 1-, Plovšič 1, Ilič 1 in Brozovič 1, za Merkator Frantar 2. Gliha Bojan Srečno pot! Nogometna ekipa sekalnice Smo se dobro pripravili Samotne poti Majske trave, iPihe dobrave, vse hipi, vse živi. Sprehajam se po samotnih poteh, mislim nate v teh lepih dneh, vroča kri kipi, vendar tebe ni. Ostale so mi te sanje, ti se vpletaš vanje, kaj doživela sva v davnem maju. Trpek je spomin iz preteklosti, samotne so poti, Življenja zame ni. Kje je tvoj smeh, poljubi vroči, kje tvoji svileno valoviti lasje? Kaj če mi dehteči cvet, ki veni mi v roki? Rad bi podaril ti, to rožico dehtečo, vendar umira, kot v meni umiraš ti. žika Zahvale Osnovni organizaciji sindikata in osebju obrata družbene prehrane se za obdaritev in obisk ob moji bolezenski odsotnosti iskreno zahvaljujem. Posebna zahvala velja tov. Kopač Kristini za večkratne obiske v bolnišnici in na domu. Ljudmila Meglič Ob boleči izgubi mojega dragega moža in očeta Janeza Studena, se z globoko hvaležnostjo zahvaljujem vsem, ki so mi v teh najtežjih trenutkih stali ob strani. Zlasti se zahvaljujem tov. Miru Vrhovniku za tolažilne besede ob grobu, OOS in najbližjim Janezovim sodelavcem, za denarno pomoč in ostale brezštevilne pozornosti. Hvaležna, žalujoča žena Katarina Stu-den z otroci Ob neizmerni izgubi dragega brata in svakinje, se sodelavcem finančnega sektorja in vsem, ki so karkoli storili za omilitev naše žalosti, darovali cvetje in pokojna spremili na njuni zadnji poti, iskreno zahvaljujeva. Mira Koželj in Stanka Zupan Pied nomi le dopusi Zaposleni preživljajo svoj letni dopust najpogosteje ob morju in v planinah, nekateri pa tudi doma. Kjerkoli že so, je prav, da se odločijo za aktivnosti kot so plavanje, kolesarjenje, veslanje, ples, hoja in tek ali pa razne igre od tenisa, košarke, balinanja do odbojke, o kateri bo več govora v nadaljevanju. Morda se bo kdo vprašal: »Zakaj vsaj na dopustu ne bi lenaril, saj se tako odpočijem?« Mnenja strokovnjakov so prav nasprotna, pa tudi večina je že sama ugotovila, da lahko samo z različnim aktivnim športnim udejstvovanjem, doživi kaj novega in lepega, si izboljša počutje in obnovi energijo ter se osveži, da lahko po dopustu spet z novim elanom opravlja svoje delo. Temu je tudi namenjen dopust. Kot sem že omenila, bo v nadaljevanju več govora o odbojki, kar naj pripomore k bogatejšemu in pestrejšemu preživljanju dopusta. Viktor Krevsel pravi v glasilu Športna rekreacija ir telesna vzgoja, da je odbjjka v Sloveniji množičen rekreacijski šport in ima kljub razmeroma slabi propagandi številne pristaše med najširšimi plastmi prebivalstva. Odboj- Glede na to, da sta na občinskem tekmovanju, ki je bilo 26. aprila sodelovali dve naši ekipi ter dosegli prvo in sedmo mesto, je prvouvrščena ekipa izpolnila pogoje za sodelovanje na republiškem tekmovanju. Na tem tekmovanju je bilo 48 ekip ali 288 tekmovalcev. Pod težkimi pogoji in ostrimi kriteriji je naša ekipa zasedla 26 mesto, kar predstavlja solidno uvrstitev v slovenskem merilu. V tekmovalni ekipi so bili: Gramc Olga — vodja Termoth Marjeta — namestnik vodje Debeljak Mira Božič Irena Medič Ivan Rupar Antonija Za doseženi uspeh nastopajočim čestitamo, obenem pa gre zahvala tudi medicinskima sestrama Štefki Gros in Rezki Zmijanec za uspešen pouk pri praktičnih vajah. Edo Petek Zbor komunistov obutvene industrije SRS V okviru proslavljanja 50. obletnice izhajanja glasila ZKJ — »KOMUNIST« je bil dne 23. 6. 1975 v Kranju zbor komunistov obutvene industrije SR Slovenije. Našo organizacijo je zastopalo na tem zboru 21 članov. Zbor je imel delovni značaj, saj sta bili kot osrednji točki dnevnega reda obravnavam dve dokaj pomembni temi, in sicer: 1. Samoupravno organiziranje in povezovanje v obutveni industriji SRS 2. Možnosti razvoja in perspektive obutvene industrije SRS Uvodni referat po prvi temi je imel naš predstavnik glavni direktor Janez Bedina. Oba uvodna referata in pa razprava, ki jima je sledila bo vsekakor dobra osnova in izhodišče komunistom obutve, ne industrije za oblikovanje stališč in politike samoupravnih organov pri nadaljnjem razreševanju družbenoekonomskih problemov obutvene industrije. Marjan Markič ka je po njegovem mnenju primerna igra, v kateri se srečujejo in morajo sodelovati prav vsi igralci zato, ker je sodelovanje predpisano s pravili. Za igrišče niso potrebne velike igralne površine, ampak ga lahko uredite na dvorišču, na javnih prostorih, na gozdnih jasah ... Dovolj je, če je veliko 12 X 4,5 m ali celo 10 X 5 m (polja po 5 X 5 m). Za mrežo lahko namestite tudi vrv. Obešena mora biti v višini iztegnjene roke. Lahko uporabite lažjo in večjo žogo, ki je lahko plastična — cenejša ali japonske izdelave — nekaj dražja, toda pravilno obliko obdrži več let. Za vsako moštvo so dovolj le trije igralci (oče, mati, hči ali sin ...). Gledati je potrebno le na to, da so tekmujoče skupine približno enakih sposobnosti, ker je sicer igra slaba, slabši nasprotniki pa izgubijo tudi veselje do igre. Primerne so igre ali tekmovanja med družinami, starejšimi, mladimi do 18 let, do 25 let... cev glede na njihove sposobnosti. Če igrajo starejši ljudje, naj igra poteka počasi in z daljšimi odmori in obratno za mlajše igralce. Odbojka je primerna za tiste, ki imajo zdravo ožilje in živčni sistem, razvija pa spretnost, natančnost, hitrost in vzdržljivost. Ugoden je vpliv na organizem in kar je najvažnejše, n-udi mnogo veselja, užitka in boljše počutje, kar vsem še posebej želimo pred nastopom dopustniških dni. M. M. VI. republiško tekmovanje ekip prve pomoči Pri organizaciji tekmovanj torej še posebej upoštevamo telesne sposobnosti, starostne stopnje in spol. Lahko igramo tako, da žoga leti čim dlje iz enega polja v drugo — prek mreže — ne da bi padla na tla, lahko se jo dotikamo z eno ali z obema rokama, jo usmerimo prek mreže takoj ali si jo med seboj enkrat, dvakrat, trikrat podamo, kar vnese v igro še več veselja in jo šele nato usmerimo proti nasprotniku. Prav različni modeli igre omogočajo široko izbiro igral- V 43 slovenskih občinah je letos tekmovalo 759 ekip prve pomoči, ki so v sestavi enot civilne zaščite ali 4554 članov enot prve pomoči. Vse prvo uvrščene ekipe so izpolnile pogoje za republiško tekmovanje, ki je bilo 8. junija v Slovenski Bistrici. Ekipa »PEKO« na republiškem tekmovanju