GrosuPlje (centrala) Številka S letnik 3 maj 1 997 Iz Jernejeve malhe Običajno imajo polna usta pripomb tisti, ki se bojijo, da bi se jim standard znižal ali da bi izgubili določene ugodnosti. Zlasti se to kaže na področju stanovanjske problematike v občini, kjer so potrebe prosilcev za solidarnostna stanovanja res velike. Kar nekaj deset družin naših sokra-janov živi v razmerah, kijih ne moremo ocenili niti kot zadovoljive. Z njimi lahko le sočustvujemo, saj pomoči ob stanovanjskem fondu, kije na razpolago, ni. Razpoložljiva stanovanja so zasedena, novih pa občina nima. Letni fond planiranih sredstev omogoča komaj vzdrževanje obstoječih in v najboljšem primeru nakup ene stanovanjske enote. Stanovanjski zakon je pač naredil svoje. Ko iščemo novo deponijo komunalnih odpadkov, se vedno bolj poslavlja vprašanje, kdo je v tem stihijskem gospodarskem razvoju ekološko bolj prizadet. Vsak izmed nas daje ceho za dobrine tega sveta, saj nam je jasno, da je v preteklosti imel samo izdelek svojo vrednost. Posledice, pa četudi gre za zdravje, naravno lepoto in še kaj, niso zanimale nikogar. Zato je prav, da ozaveščeni krajani Brezovega in ostalih krajev v bližini bodoče deponije razmišljajo ne le za danes, temveč tudi za jutri, ne le o bogati beri trenutnega iztržka, temveč o izgradnji deponije po sodobnih predpisih in standardih. Vprašanje se veže tudi naprej; kdo je kriv, da danes ljudje ob umazanih tovarnah in kmetijskih gigantih, onesnaženih vodah in nečistem zraku izgubljajo kvalitetno življenjsko okolje, ki ga je tako težko sanirati? Mnogi krajani svoje življenje delijo z ljudmi, ki ne spoštujejo dogovorjenih družbenih norm. Veliko je tistih, ki jim vaški mir jemljejo razvpite gostilne ali druga nemirna obrt, zato je prav, da oddelek za prostor na občini dobro pretehta, preden se odloči za izdajo načelnega soglasja temu ali onemu. Vse preveč je vpitja, vse preveč je glasnih besed, da v tej občini ni prostora za (jbrtniško dejavnost. Prostora je dovolj, le izbrati in lastniško pridobiti ga je potrebno. Podatek , da je bilo izdanih več kot osemdeset načelnih soglasij h gradnji večjih obrtniških zgradb v letu 1997, pomeni, da se na tem področju veliko dogaja. Se več pa se bo, ko bodo sprejeti zamišljeni zazidalni načrti, kipa potrebujejo strokovne podlage in določen čas. Devetletno šolanje občino in državo z zakonom obvezuje. Zakon vsaj za našo občino pa je nestvaren, če bo razmerje financiranja ostalo tako, kot je. Šola v Višnji Gori pomeni triletno porabo razpoložljivih sredstev za ta namen. To še ne pomeni, da se priprave za novo šolo v Ivančni Gorici še niso pričele. Priprava projektov in dodatnih odkupov zemljišč je v teku. Ministrstvo za šolstvo mora v zameno za pridobitev večje površine za srednješolski prostor zgraditi novo šolo za potrebe osnovnega šolstva. Vedno manjši normativi za vključevanje otrok v skupine predšolskega otroškega varstva pomenijo še dodatne težave, saj ostaja izven naših vrtcev okrog sto prosilcev, željnih vrtca v domačem kraju. Prvi korak je občina storila z nakupom primerne površine za lokacijo oziroma gradnjo novega vrtca v Ivančni Gorici, kjer je. potreba največja. Težave bodo z gradnjo, a s pomočjo krajanov se taki in podobni projekti vedno uspešno zaključijo. V drugi polovici leta bomo na občini z javnimi razpisi oddali dela na cestiščih, kanalizacijah in vodovodih, ludi obljube telefonistov se bodo prav kmalu udejanile. Mesec maj je tudi mesec praznovanja. Občina se 29. maja spominja pisatelja Josipa Jurčiča, saj je z njegovim imenom in delom povezan naš občinski praznik. Ob tej priložnosti so se zvrstile po več krajih številne prireditve, vezane na naše uspehe, jubileje in prikaz dosežkov s področja kulture. Prvič so podelili tudi občinska priznanja. Na Muljavi bo spet izbor slovenskega romana leta, tisoči slovenskih pevcev se pripravljajo na veliki shod v Šentvidu, kjer so gostovali tudi duševno drugačni otroci iz Nemčije. S posebnimi glasbenimi instrumenti in drugačnim pristopom si znajo ustvariti lepši svet. Razumevanje drugačnosti pomeni našo širino in hkrati bogastvo, ki ga prejemamo in dajemo. Povsod! Župan Jernej Razcvet kulture v občini bo kmalu okronan s Pevskim taborom, ki bo v Šentvidu pri Stični. Na 28. tabor bo v Šentvid prišlo v nedeljo, 22. junija, kar 241 zborov z okoli 7000 pevcev z vseh koncev Slovenije. Slavnostni govornik bo Jože Korez. Moto letošnjega tabora je: KDO VESELO ŽIVI Na slavnostni seji občinskega sveta so podelili letošnja najvišja občinska priznanja. Kmetijski minister Ciril Smrkolj med kmeti naše občine. Bo knjižnica v Ivančni Gorici sledila sodobnim trendom? Zgorele so čistilne vreče v ivanškem IMP-ju ji. ' Najmnoiičnejša prireditev ob občinskem prazniku je bila tekma koscev na Lučarjevem Kalu, na kateri so kosili in peli člani stiškega kvarteta. r1 ————-————^—^— LaMaS '^^^ \^»>y#^4#l JL "SEVERNA" F NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN pO STRAN jL £. / /NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN OBČINSKE FINANCE I. V naši rubriki se z občinskimi financami že lep čas nismo ukvarjali, zato je finančno stanje spet težko, da ne rečem brezupno. To so opazili tudi občinski možje in dejali:"Temu je treba enkrat za vselej napraviti konec." Staknili so glave in globoko modrovali. Ko se se razmaknili, so bili sijočih obrazov, kar je pomenilo, da so prišli na jako dobro idejo. "Zapiši", so naročili glavnemu občinskemu pisarju, "zapiši, da bomo odslej tiskali lasten denar", so bili odločni. "Kdo bo kar naprej čakal na tiste fičnike iz državnega proračuna. Natisnili si bomo sproti toliko denarja, kolikor ga bomo potrebovali - smo bili še pred dobrega pol desetletja Jugoslovani ali nismo?" Potem so sprejeli še nekaj sklepov, ki so potrebni za vodenje lastne monetarne politike. Seveda je odločitev trenutno še strogo zaupna, zato se o tem, spoštovane bralke in spoštovani bralci, pogovarjajte le potihoma. Saj veste, da v sosednjih občinah naravnost prežijo, kako bi nam ukradli kakšno dobro idejo. Stvar je v polnem teku in bomo o njej zanesljivo še poročali. M" WlwwM Poslopje banke v Ivančni Gorici, trenutno še v lasti Ljubljanske banke. Po nacionalizaciji bo to sedež občinske emisijske banke. Ime bo v glavnem kar ostalo, le "ljubljanska " bo treba prestaviti v "ivanško", pa bo vse v redu. In zaščitni znak bo seveda tudi nov. "HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI!!!" 2. ZEMLJA PISE SVOJ DNEVNIK Naša Zemlja je zanimiva zgoraj, kjer živimo, a je vredna pozornosti tudi pod površjem. Za razliko od površine, so spodaj spremembe našim očem prikrite in povečini bolj počasne. Toda o vsem, kar se zgodi, Zemlja piše svoj dnevnik, ki ga včasih tudi pokaže. Če smo vsaj malo vedoželjni, ga lahko beremo kot zanimivo knjigo. Nekaj malega iz življenja naše Zemlje se je pred nekaj leti razkrilo pri gradnji ceste od Zagradca do Ambrusa. Majhen list iz zajetne knjige Zemljine kronike preberimo skupaj, če ste pri volji, spoštovane bralke in spoštovani bralci. Povsem na vrhu je tanka plast črnice. Značilno črno barvo ji daje primešan humus. Tanka plast zadrži le malo vode, zato je tu hitro suša. Pod humozno plastjo je deset razločno vidnih peščenih plasti, različne debeline in barve. Razen zgornje plasti so vsi sloji nastali z usedanjem v davnem jurskem morju pred dobrimi 150 milijoni leti. To je bilo tiste čase, ko so po zemlji hodili zmajasti plazilci zavriji. Šolani geologi pravijo, da so temnejše plasti usedlin nastale z odlaganjem organskih snovi, predvsem rastlinskega izvora, v svetlejših plasteh pa je bil prispevek živih organizmov dosti skromnejši. Iz teh in drugih znamenj lahko izvemo, kakšne razmere so vladale tedaj v naših kra-jih. V našem primeru sta najbolj zanimiva dva lokalna preloma zemlje. Prelom, označen z A, je zapolnjen s črnimi snovmi organskega izvora, ki jih je tja stoletja odnašala gnojnica z bližnje domačije. Prelom B ni bil v tolikšni meri deležen človeškega vpliva. V razpoko je voda sprala glinasto prst, zato je rjavordeče barve. Tu je še nekaj: vzdolž celega preloma so kamnine močno zdrobljene zaradi trenja obeh sten. To se je dogajalo zlasti ob potresih. Peščene žile med obema prelomoma so rahlo usločene in nagnjene nazaj proti Kuželjevcu, plasti levo od preloma A pa se vgreznejo v drugi smeri. V kamninah so tudi fosili, vendar so povečini tako majhni, da jih brez dobrih tehničnih pripomočkov težko opazimo. Po fosilih lahko najbolj zanesljivo določimo starost usedlin. Spoštovane bralke in bralci, preberite še sami kak list iz geologije, ki se na novo odpre v vaši okolici. Odkrili boste polno zanimivosti. 'Iako bomo zemljo bolje razumeli, jo imeli radi in jo po svojih močeh varovali. L. S. SKRrVNOSTNA SLIKA Lahko vam obljubim pet učiteljskih plač, pa ne boste zadeli, kaj je na fotografiji. Priznati moram, da tudi jaz ne bi uganil, će ne bi sam napravil tega posnetka. Takole je bilo: ob starem vodnjaku je cvetela jablana, ki je obetala lep sadni pridelek. Pa je prišel dežek, spral cvetni prah na streho, od tam v žleb in v vodnjak. Tako je nastala tale čudovita podoba, spominjajoča na zvezdno galaksijo. S pridelkom pa ne bo nič. To je tako, kot bi petelina potegnil s kure: piščancev ne bo, pa pika. KCERVO IZKOPAVANJE PRAZGODOVINSKIH GOMIL Davni graditelji in lastniki gričastih pokopališč so zagotovo pričakovali, da bodo morebitne skrunitelje grobov odvračali duhovi umrlih in bogovi, v katere so verovali, a so se pošteno zmotili. Prišle so roparske vojske iz drugih krajev, ki so se požvižgale na duhove in bogove z Vira. Roparji so poleg drugega plena vedno pobrskali tudi po grobovih in odnesli, kar je bilo vrednega. Nedvomno so se našli tudi zmikavti iz domačih vrst, ki so jih zamikale dragocenosti v grobovih. Stari Virci so se pred obojimi zavarovali na različne načine. Iz previdnosti so pripravljeno grobnico sredi gomile pustili prazno in uredili grob imenitnika v neznanem delu gomile. Kaže, da so davni pred-namci nalašč naredili nekaj praznih gomil, da so preslepili plenilce. To past je grenko skusil prenekateri roparski "arheolog" iz polpreteklega časa, ko je dolgo brez haska ril po gomilah. To potrjuje ustno izročilo. Revnejši prebivalci halštatske dobe so svoje grobove zavarovali tudi tako, da so jih preprosto skrili. Grob so prekrili s kamnito ploščo, "škriljo", ki je ležala slab meter pod površino, in to prekrili z zemljo. V nevarnih časih so pustili, da je grob prerasla trava in ga skrila. Taki grobovi so se ohranili dolga stoletja, nekaj celo do današnjih dni. V srednjem veku, ta je trajal skoraj 1000 let, so prazgodovinski grobovi povečini imeli mir. Ljudje so imeli dovolj skrbi s čarovnicami, kugo, lakoto in vojskami, da bi dražili poganske bogove v "ajdovskih" grobovih. Vendarle je tudi v tem času izginil del ostalin iz prazgodovinskih časov, predvsem zaradi obdelovanja polj in naravnih vplivov. V naši dobi so gomile odkopavali različni ljubitelji starin. Prva poročila o iskanju segajo še v čas Ilirskih provinc. Tedaj so po ilirskih ostalinah brskali francoski arheologi; pravijo, da tudi s pomočjo našega Valentina Vodnika in barona Žiga Zoisa. To so počenjali najbrž tudi iz političnih razlogov, saj so hoteli utrditi zgodovinsko podlago za obstoj Ilirskih provinc. Po odhodu Francozov je naše gomile in virski "Cvinger" raziskoval državni gozdar Jožef Stratil, za njim pa nemški oficir Nettelblatt. Tudi arheološki samouk Pečnik je izkopal nekaj grobov in ob tem tarnal, da je vsebina hudo načeta zaradi ilovice in da se kopanje ne izplača. Največ ilirskih gomil je dala še pred prvo svetovno vojno izkopati nemška plemkinja, vojvodinja in princesa Marija Meklenburška. V času izkopavanja je prebivala v gradu Bogenšperk, finančno pa jo je podpiral sam nemški cesar Viljem II. Čeprav ni bila šolana arheologinja, so bila njena izkopavanja na primerni strokovni ravni. Na žalost so njene izkopanine povečini odšle na tuje, predvsem v Nemčijo, Avstrijo in celo v daljno Ameriko. Le del tega bogastva je v naših strokovnih institucijah. Vojvodinja Meklenburška je za izkopavanje gomil najela veliko moških in ženskih kopačev. Povečini so bili iz šentviške fare, kar se na fotografiji lepo vidi po predpasnikih. Stiski farani so namreč predpasnike redko nosili. Zanimiva je tudi enotna oprava žensk: vse so nosile belo platneno ruto in dolg predpasnik. Slika je nastala okoli leta 1910.