GDK: 238 Picea abies (497.12} 
Rast smrekovih nasadov, osnovanih na opuščenih 
kmetijskih zemljiščih 
The Growth of Norway Spruce Plantations, founded on Abandoned 
Agricu!tural Land 
Lado ELERŠEK*, Mihej URBANČIČ** 
Izvleček 
Eleršek, L., Urbančič, M.: Rast smrekovih nasa-
dov , osnovanih na opuščenih kmetijskih zemljiš-
čih. Gozdarski vestnik št. 4/1994. V slovenščini 
s povzetkom v angleščin i , cit. lit. 9. 
Prikazani so rezultati dendrometričnih analiz 
rasti smrekovih nasadov iz 50 objektov, ki so bili 
od leta 1957 do 197 4 posajeni na opuščenih 
kmetijskih zemljiščih v različnih gozdnogospodar-
skih območjih Slovenije. Na objektih so se pri 
starosti nasadov od 16 do 33 let lesne zaloge 
gibale med 128 in 582m3/ha, povprečni volumen-
ski prirastki pa med 7,1 in 20,6 m3/ha. 
Ključne besede: smreka, drevesni nasad, opuš-
čeno kmetijsko zemljišče 
1 UVOD 
INTRODUCTION 
Gozdnega drevja pri nas ne sekamo 
samo v gozdu, ampak tudi na kmetijskih in 
drugih negozdnih površinah, kot so zaraš-
čeni pašniki, drevoredi ob poteh, strnjeni 
drevesni nasadi, zasajeni na opuščenih 
kmetijskih zemljiščih in drugje. Po podatkih 
Splošnega združenja gozdarstva Slovenije 
so gozdarji odkupili v obdobju od leta 197 4 
do 1978 povprečno 21 .700 m3 lesa na leto, 
posekanega zunaj gozda, od tega dobri 
dve tetjini iglavcev (Eieršek 1981 ). Seveda 
pa smo posekali na teh površinah še veliko 
več. 
Pri nas in v svetu se je v preteklih letih 
na številnih slabših ali odročnejših kmetij-
skih zemljiščih opustila kmetovanje in sa-
dilo gozdno drevje, največkrat smreka. To 
• L. E., dipl. inž. gozd., *' M. U., dipl. inž. 
gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, 61000 Ljublja-
na, Večna pot 2, SLO 
190 Gozd V 52, 1994 
Synopsis 
Eleršek, L., Urbančič, M.: The Growth of Nor-
way Spruce Plantations, founded on Abandoned 
Agricultural Land. Gozdarski vestnik, No. 4/1994. 
ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 9. 
The article presents the results of dendrometric 
analyses, dealing with the growth of Norway 
spruce plantations consisting of 50 objects, which 
were in the years from 1957 to 1974 founded on 
abandoned agricultural !and in various forest 
management regions of Slovenia. The trees of 
the plantations aged from 16 to 33 years eviden-
ced growing stock between 128 and 582m3/ ha 
and the average volume increments bP.tween 7.1 
and 20.6 m%a. 
Key words: Norway spruce, tree plantation, 
abandoned agricultural land 
se še vedno dogaja, nekateri kmetijski eko-
nomisti pa predvidevajo zaradi viškov kme-
tijskih pridelkov še intenzivnejše opuščanje 
slabših kmetijskih zemljišč. 
Zunajgozdni strnjeni smrekovi nasadi so 
sicer podobni gozdnim nasadom, a se od 
njih vendarle razlikujejo. Gozdni nasadi se 
razvijajo v drugačnem, bolj naravnem oko-
lju in jih gojim o po načelih gozdne proizvod-
nje. Gozd naj bi opravljal številne funkcije, 
med katerimi lesnopredelovalna vloga ni 
vedno najpomembnejša. Za drevesne na-
sade zunaj gozda pa je pomembna pred-
vsem njihova proizvodna funkcija, to je 
pridelovanje velike količine lesa v relativno 
kratkem času (Božič 1990). Taki nasadi pa 
so več ali manj začasna izraba opuščenih 
kmetijskih zemljišč, ki bi ostala drugače 
slabše izkoriščena ali neizkoriščena. Po 
letu 1981 smo na inštitutu v okviru naloge 
"Nasadne oblike in intenzivnostni načini 
pridelave lesa zunaj gozda" začel i prouče­
vati tudi mlajše smrekove nasade, zasajene 
na opuščenih kmetijskih zemljiščih. 
Rast smrekovih nasadov, osnovanih na opuščenih kmetijskih zemljiščih 
2 METODA DELA 
2 WORKING METHOD 
V želji, da bi zajeli čimveč smrekovih 
nasadov v različnih območjih Slovenije, iz 
različnih nadmorskih višin, zasajenih z raz-
ličnim številom sadik na hektar, smo se 
odločili za manjše ploskve, velike 200m2• 
V primerih, ko so bili nasadi zasajeni z zelo 
majhnim številom sadik na hektar, pa smo 
izločili ploskve velikosti 400m2. To so plos-
kve z evidenčne številko 105, 11 O in 111. 
Ker smo ugotavljali rast nasadov na rela-
tivno majhni površini in smo pri tem želeli 
ugotoviti tudi potencialne sposobnosti tega 
rastišča za obravnavano drevesne vrsto, 
smo se pri izbiri ploskev izogibali večjim 
izpadom v nasadih, zaradi česar naše po-
skusne ploskve ne predstavljajo reprezen-
tančnih vzorcev za večje površine. Zato 
menimo, da bi z izbiro večjih raziskovalnih 
ploskev dobili nekoliko nižje prirastne rezul-
tate. Večkrat pa so se obravnavani nasadi 
glede gostote sajenja, drevesne vrste, sta-
rosti nasada in vraslosti avtohtone vegeta-
cije naglo spreminjali in večjih homogenih 
ploskev tudi ni bilo mogoče izločiti. 
Izkoriščenost opuščenih kmetijskih zem-
ljišč s pridelavo smrekovine smo ugotavljali 
na petdesetih poskusnih poskvah, in to v 
mlajših smrekovih nasadih pri starosti od 
16 do 33 let. Večji del teh nasadov so 
zasadili gozdarji na opuščenih pašnikih in 
steljnikih. Največji delež obravanavanih na-
sadov pripada novomeškemu gozdnogo-
spodarskemu območju, nasadi pa so še iz 
GGO Celje, Ljubljana, Postojna, Tolmin, 
Brežice, Kranj in Bled. Na poskusnih plos-
kvah teh nasadov, ki smo jih izločevali na 
inštitutu po letu 1980, smo ugotavljali na 
osnovi dendrometričnih meritev debelinsko, 
višinsko in volumensko rast posajenega in 
vraslega drevja ter stanje krošenj in debel. 
Ugotavljali pa smo tudi soodvisnost rasti 
nasadov od gostote saditve in od višinske 
lege nasada (Božič, Kalan 1985). 
3 RASTIŠČNE IN DENDROMETRIČNE 
ZNAČILNOSTI RAZISKOVALNIH 
OBJEKTOV 
3 NATURAL SITE AND DENDROMETRIC 
CHARACTERISTICS OF RESEARCH OBJECTS 
3.1 Rastiščne razmere in gostote sad nje 
3.1 Site conditions and planting density 
Pregled raziskovalnih ploskev po letih 
zasaditve, nadmorskih višinah, starostih 
nasadov ob meritvah in številu dreves na 
hektar ob meritvah prikazuje preglednica 1. 
Glede na gostoto sajenja pri zasaditvi 
nasadov smo te razvrstili v nasade z gostim 
sajenjem (N>2500 sadik /ha), v nasade s 
srednje gosto saditvijo (N = 2500-1800 
sadik/ha) in v nasade z redko saditvijo 
(N<1800 sadik/ha). V obdobju od leta 1980 
do 1985 je bilo izločenih 22 smrekovih 
ploskev (Božič 1985), v obdobju 1986-1990 
pa 28 ploskev. Pozneje smo izločili še eno 
ploskev in eno opustili. V preglednici 1 ne 
prikazujemo števila dreves ob sajenju, tem-
več število dreves na hektar ob zadnji 
meritvi, ki po eni strani nakazuje gostoto 
saditve in tudi pojasnjuje debelinsko rast 
srednjih dreves. Največ, 4650 deves na 
hektar, smo ugotovili v 21-letnem nasadu 
Jagnjenica in najmanj, 625 dreves na hek-
tar, v 26-letnem nasadu Mlake. 
Glede na nadmorsko višino smo jih raz-
vrstili v nasade nižje lege (<320 m n.v.), 
srednje lege (320-620 m) in višje lege 
(>620 m), tako kot je mlajše smrekove 
nasade razvrstil dr. Piskernik (Eieršek, Pi-
skernik 1986). Nižjim legam pripada 22 
ploskev, srednjim legam 16 ploskev in vi-
šjim legam 12 ploskev (od skupno 50). 
Dva objekta (z evidenčnima številkama 
119 in 130) sta bila osnovana na zemljiščih, 
poraslih z degradiranim gozdom, pet nasa-
dov (z evid. št. 106, 113, 137, 138, 150) je 
bilo posajenih na opuščenih travnikih, šes-
tnajst (z evid. št. 1 05, 11 0-112, 115, 122, 
134, 141-149) na steljnikih, preostalih 27 
objektov pa na pašniških površinah. 
Iz preglednice 2 je razvidno, da pri tride-
setih objektih sestavljajo matično podlago 
trdne karbonatne kamnine (apnenci in dolo-
miti), na katerih prevladujejo pokarbonatna 
tla (kalkokambisol) ali pokarbonatna sp rana 
Gozd V 52, 1994 191 
Rast smrekovih nasadov, osnovanih na opuščenih kmetijskih zemljiščih 
Tabela 1 : Splošni in dendrometrični podatki razikovalnih objektov 
Table 1: General and Dendrometric Data of Research Objects 
Evid.št. Ime Leto Nad. viš. Viš. Ob meritvi 1 At the lime of measurement Opomba 
objekta ploskve osnov. (m) lega Starost Niha d h v iM Note 
nasada (cm) (M) (m3) (m3) 
Reg. No. Plot Yearof Altitude position plantation 
of the name foundation (altitudinal age 
object zone) 
101 Resa 1957 766 v 33 3450 14,6 14,4 509 15,4 (269) 
102 Vahta 1960 610 s 26 2550 11,3 11,6 192 7,4 (360) 
102 Vahta 1960 610 s 30 2550 14,6 14,7 373 12,4 
103 Šah en 1961 460 s 26 2250 16,7 14,0 451 17,3 (1066) 
103 Šah en 1961 460 s 29 2100 18,3 16,6 582 20,1 
104 Šah en 1961 480 s 25 2250 16,4 13,5 379 15,2 (11 62) 
104 Šah en 1961 480 s 29 2150 18,0 17,1 552 19,0 
105 Mlake 1963 140 n 26 800 24,0 16,8 325 12,5 (383) 
105 Mlake 1963 140 n 27 800 24,8 17,5 360 13,4 
106 Pod ro teja 1963 380 s 25 2500 14,7 14,9 353 14,1 (587) 
106 Podroteja 1963 380 27 2350 16,1 16,2 421 15,6 
107 Zabreginj 1963 650 v 26 2350 15,8 12,5 368 14,2 (8088) 
108 Mlake 1963 160 n 26 2050 17,1 14,4 340 13,1 (483) 
108 Mlake 1963 160 n 27 2050 17,7 15,1 367 14,3 
109 Podroteja 1963 360 s 25 3450 12,6 13,9 332 13,3 (687) 
109 Podroteja 1963 380 s 27 3300 13,6 15,0 405 15,0 
110 Mlake 1963 160 n 26 625 24,4 14,9 233 9,5 (189) 
110 Mlake 1963 160 n 27 625 25,2 15,4 256 9,5 
111 Mlake 1963 160 n 27 1110 20,5 14,6 286 10,6 (190) 
112 Mlake 1963 160 n 24 1700 14,6 11,3 171 7,1 (586) 
112 Mlake 1963 160 n 27 1000 20,1 14,7 221 8,2 
113 Matenjav. 1963 540 s 27 2500 16,1 17,1 474 17,6 (789) 
114 Plužnje 1964 310 n 24 3400 10,8 12,9 242 10,1 (887) 
114 Plužnje 1964 310 n 26 3250 11,5 13,8 287 11,1 
115 Mlake 1963 160 n 26 1400 19,8 14,8 323 12,4 (1582) 
11 5 Mlake 1963 160 n 27 1400 20,4 15,9 368 13,6 
116 Plužnje 1964 310 n 24 3400 12,7 13,8 340 14,2 (787) 
116 Plužnje 1964 310 n 26 3400 13,3 14,8 411 15,8 
117 Korita 1964 224 n 23 2600 15,4 13,4 348 15,1 (686) 
117 Korita 1964 224 n 26 2500 16,7 15,4 455 17,5 
118 Korita 1964 225 n 22 1600 14,8 13,3 194 8,8 (984) 
118 Korita 1964 225 n 26 1600 16,9 15,8 311 12,0 
119 Petelinjek 1964 320 n 22 1400 17,3 14,5 298 13,5 (982) 
119 Petelinjek 1964 320 n 26 1400 19,0 17,0 392 15,1 
119 Petelinjek 1964 320 n 29 1300 21,0 18,8 475 18,2 
120 Korita 1964 224 n 22 3500 13,5 13,2 369 16,8 (884) 
120 Korita 1964 224 n 26 3300 14,9 14,6 487 18,7 
121 Škrilj 1965 850 v 25 1600 18,9 13,1 342 13,7 (589) 
122 Jagnjeni. 1965 600 21 4650 10,1 10,1 232 11,0 (584) 
122 Jagnje ni. 1965 600 25 3600 11,7 12,3 298 11,9 
123 Škrijl 1965 850 v 21 2000 16,1 11 ,5 251 11 ,9 (285) 
123 Škrijl 1965 850 v 25 1950 18,6 13,8 401 16,0 
124 Miklavž 1965 950 v 25 3700 12,2 11 ,9 312 12,5 (689) 
125 Miklavž 1965 950 v 23 3800 11 ,6 11,0 267 11,6 (288) 
125 Miklavž 1965 950 v 25 3700 12,2 12,0 319 12,8 
126 Vah ta 1965 595 s 20 3600 13,1 12,9 367 18,4 (185) 
126 Vahta 1965 595 25 2600 15,9 15,6 464 18,6 
127 Zali log 1966 680 v 24 3000 12,2 11 ,9 239 9,9 (389) 
128 Smrečnik 1966 700 v 22 2250 17,1 14,4 402 18,3 (287) 
128 Smrečnik 1966 700 v 24 2200 18,3 15,7 492 20,5 
129 Smrečnik 1966 700 v 22 1700 17,7 14,6 331 15,0 (187) 
129 Smrečnik 1966 700 v 24 1700 18,8 15,6 401 16,7 
130 Vintarjev. 1966 410 s 23 3800 12,7 13,5 397 17,3 (388) 
130 Vintarjev. 1966 410 s 24 3750 12,9 14,0 424 17,7 
192 GozdV 52, 1994 
Rast smrekovih nasadov, osnovanih na opuščenih kmetijskih zemljiščih 
Evid.št. Ime Leto Nad. viš. Viš. Ob meritvi 1 At the time of measurement Opomba 
objekta ploskve osnov. (m) lega Starost Niha d h v iM Note 
nasada (cm) (M) (m') (m') 
Reg. No. Plot Yearof Aftitude position planta/ion 
of the name foundation (aftitudina/ age 
object. zone) 
131 Smrečnik 1966 700 v 21 2400 16,8 13,4 387 18,4 (385) 
131' Smrečnik 1966 700 v 24 2400 18,0 14,9 494 20,6 
132 Smrečnik 1966 700 v 21 3500 13,4 11,3 308 14,7 (785) 
132 Smrečnik 1966 700 v 24 3350 14,6 13,0 414 17,2 
133 Odolina 1967 530 s 18 1550 14,8 10,7 149 8,3 (1284) 
133 Odolina 1967 530 s 23 1550 17,9 14,2 318 13,8 
134 Dobrova 1967 220 n 19 1450 17,9 12,7 247 13,0 (682) 
134 Dobrova 1967 220 n 23 1450 20,7 14,5 387 16,8 
135 Zabreginj 1968 550 s 21 2050 16,9 12,7 310 14,8 (5088) 
136 Jelovice 1969 590 s 19 2050 15,7 10,2 221 11,6 (387) 
136 Jelovice 1969 590 s 21 2050 16,8 11 ,o 254 12,1 
136 Jelovice 1969 590 s 25 1750 18,6 13,3 370 14,8 
137 Jelovice 1969 590 s 19 2300 13,2 9,4 164 8,6 (487) 
137 Jelovice 1969 590 s 21 2250 14,2 10,1 209 10,0 
137 Jelovice 1969 590 s 25 2000 16,2 12,5 305 12,2 
138 Jelovice 1969 590 s 19 2700 13,4 9,7 255 13,3 (885) 
138 Jelovice 1969 590 s 21 2700 15,1 10,6 306 14,6 
138 Jelovice 1969 590 s 25 1950 18,3 13,8 409 16,4 
139 Ubeljsko 1969 640 v 21 3100 13,1 12,3 299 14,2 (889) 
140 Sajevče 1972 610 s 18 2250 13,0 8,4 128 7,1 (489) 
141 Juren. g. 1973 260 n 18 1550 16,4 11,6 198 11 ,O (386) 
141 Juren. g. 1973 260 n 20 1550 18,0 12,7 271 13,6 
142 Juren. g. 1973 260 n 18 1050 18,3 11,6 170 9,4 (286) 
142 Juren. g. 1973 260 n 20 1050 20,0 12,9 229 11,4 
143 Juren. g. 1973 260 n 18 2000 17,4 11,4 296 16,4 (282) 
143 Juren. g. 1973 260 n 20 2000 18,4 12,6 378 18,9 
144 Juren. g. 1973 260 n 18 1500 18,7 11,7 262 14,5 (282) 
144 Juren. g. 1973 260 n 20 1500 19,9 13,0 335 16,7 
145 Juren. g. 1973 260 n 18 900 20,4 12,4 196 10,9 (186) 
145 Juren. g. 1973 260 n 20 900 22,1 13,7 256 12,8 
146 Juren. g. 1973 260 n 18 2450 14,3 10,9 250 13,9 (382) 
146 Juren. g. 1973 260 n 20 2400 15,8 12,1 314 15,7 
147 Juren. g. 1974 260 n 16 1550 13,4 9,7 113 7,1 (786) 
147 Juren. g. 1974 260 n 19 1550 15,3 10,8 181 9,5 
148 Juren. g. 1974 260 n 16 1550 15,6 10,9 170 10,6 (486) 
148 Juren. g. 1974 260 n 19 1550 17,9 12,8 281 14,8 
149 Juren. g. 1974 260 n 16 2750 13,2 9,4 182 11,4 (482) 
149 Juren. g. 1974 260 n 19 2650 14,8 11,1 273 14,4 
150 Ko!nica 1968 530 s 22 3950 12,5 14,6 405 18,4 (192) 
Legenda: Legend 
n -nižje lege n -lower altitudes 
s -srednje lege s -medium altitudes 
v -višje lege v -higher altitudes 
Niha -število smrek na hektar Niha -the number of trees per hectare 
d -povprečni prsni pre meri srednjih dreves d -the average breast·height diameter of the 
h -povprečne višine srednjih dreves mean tree 
v -hektarske lesne zaloge h -the average height of the mean tree 
Mi -povprečni hektarski volumenski pri rastki v -hectare growing stock 
(289) -številke pri opombah so stare oznake Mi - the average hectare vo/ume increment 
ploskev (289) -the numbers in notes indicate old plot 
marks 
tla (luvisol). Nasadi na opuščenih steljnikih podlaga iz mehke karbonatne kamnine (la-
največ poraščajo akrično različico luvisola pernatega apnenca), na kateri so se razvile 
na apnencih. Pri dveh ploskvah je matična globoke nanešene rendzine. Osem objek-
GozdV 52, 1994 193 
Rast smrekovih nasadov, osnovanih na opuščenih kmetijskih zemljiščih 
Tabela 2: Talne razmere in matična podlaga na objektih 
Table 2: Sai/ Conditions and Bedrock in Plantations 
Tip tal Razli čica, oblika tal Matična podlaga 
Sai/ type Sai/ variety, form Bedrock 
endzina koluvialna, globoka lapornati apnenec 
rendzina colluvial, deep marly limes/one 
Evtrični tipični, apnenec z rožencem 
kambisol globok limestone 
eutric typical, deep 
cambisol 
" " karbonatni peščenjak 
carbona te sandstone 
-- koluvialni, globok apnenec in grodenski peščenjak 
colluvial, deep limestone and graden 
sandstone 
Distrični tipični, glinasti skrilavci, peščenjaki, 
kambisol globok konglomerati 
distric typical, deep argillaceous slates, sandstones, 
cambisol conglomerate 
" " lliš / flysch 
" " ilovica 1 argil . srednje globoko glinasta ilovica 
psevdooglejen, globok argillaceous clay 
deep . . ilovica s prodniki 
clay with gra ve/s 
" globoko psevdooglejen, glinasta ilovica 
globok argillaceous clay 
de ep 
Kaiko- tipi čen, plitev dolomit 
kambisol typical, shallow dolomite 
Gale-
cam bi sol 
- - tipičen dolomit 
srednje globok dolomite 
typical, medium deep 
" spran, srednje globok dolomit 
mediumdeep dolomite 
Luvisol tipičen, globok apnenec in/ali dolomit 
lu visol typical, deep limes/one and/or dolomite 
' akričen, globok apnenec in/ali dolomit 
deep limes/one and/or dolomite . tipičen, ne karbonaten 
srednje globok meljevec, peščenjak 
typical, medium deep noncarbonate aleurolite, 
sandstone 
Evidenčne številke 
objektov Register 
number of objects 
107, 135 
103, 104 
136,137,138 
122 
127, 130 
133 
134 
115 
119 
število 
objektov 
Numberof 
objects 
2 
2 
3 
2 
105, 108 2 
128, 129,131,132 4 
106, 109 2 
101 
113, 117, 118, 120, 8 
121 ' 123, 139, 140 
102, 110-112,126, 14 
141-149 
114, 116, 124, 125 4 
tov leži na mešani karbonatno-nekarbo-
natni podlagi (na apnencu z roženci, karbo-
natnem peščenjaku , apnencu z gradenskim 
peščenjakom , flišu, ilovici s prodniki), na 
kateri mestoma prevladujejo z izmenljivimi 
bazami dobro nasičena rjava tla (evtrični 
kambisol) , mestoma pa z bazami revnejša, 
bolj kisla rjava tla (distrični kambisol). Deset 
objektov je zasajenih na nekarbonatni ma-
tični podlagi (ilovicah, glinastih skrilavcih, 
meljevcih, peščenjakih, konglomeratih}, na 
kateri prevladujejo distrična rjava tla (dis-
194 Gozd V 52, 1994 
., 
Rast smrekovih nasadov, osnovanih na opuščenih kmetijskih zemljiščih 
trični kambisol) ali distrična sprana tla (luvi-
sol). Za večino obravnavanih analitičnih 
ploskev so talne razmere podrobneje prika-
zane v elaboratu (Božič J., Kalan J. 1985), 
v nj~m so objavljeni tudi izidi laboratorijskih 
analiz talnih vzorcev. 
·za obravnavane smrekove nasade so 
bila izbrana zemljišča z globokimi ali vsaj 
srednje globokimi tlemi dobre do zelo velike 
rodovitnosti, na katerih se je pričakovala 
uspešna rast posajenega drevja in s tem 
tudi ekonomska upravičenost v nasade vlo-
ženih sredstev. 
3.2 Izidi dendrometričnih in prirastnih 
raziskav 
3.2 The Results of Dendrometric and lncrement 
Research 
Za vse ploskve so prikazani premeri in 
višine srednjih dreves ter hektarske lesne 
zaloge in povprečni volumenski prirastki v 
preglednici 1. V ploskvah, kjer so oprav-
ljene dve ali tri meritve, pa so razvidni tudi 
dob ni debelinski in višinski pri rastki srednjih 
dreves ter povečanja lesnih zalog in pov-
prečnih volumskih prirastkov. 
Novih analiz rasti nasadov glede na go-
stoto saditve, oziroma števila dreves na 
hektar ob meritvi po letu 1990 nismo delali. 
Zato dajemo v preglednici 3 ugotovitve, ki 
smo jih pridobili z raziskavami v letih 1986 
do 1990 (Božič, Eleršek 1991 ). 
V gostih nasadih dosega rastni prostor 
enega drevesa le 1/3 rastnega prostora 
drevesa redke saditve, temeljnica sred-
njega drevesa pa je v gostih nasadih 45% 
temeljnice drevesa iz redkega nasada. Prva 
leta po zasaditvi smrekovih nasadov v no-
benem nasadu smreke šer niso bile ute-
snjena. Šele ko je nastopila utesnjenost, 
najprej v gostih nasadih, so začele tu 
smreke v debelinski rasti zaostajali. Pov-
prečni volumenski prirastki so v gostih na-
sadih sicer za 1/4 višji kot v redkih nasadih, 
vendar pa so ti prirastki v gostih in srednje 
gostih nasadih skoraj enaki. 
Tabela 3: Dendrometrični podatki izbranih 25-letnih smrekovih nasadov v Sloveniji, ki so bili 
zasajeni z različno gostoto sajenja 
Table 3: Dendrometric Data of Selected 25-Year-Norway Spruce Plantations in Slovenia, Founded 
by Means of Different Planting Density 
Vrsta število Število Ras tni h d g 
sajenja ploskev dreves prostor (ml (cm) (cm') 
Planling Number na ha drevesa 
type of plats Number Growing srednje drevo 
of trees site of a tree meantree 
per ha (m') 
Redko 4 1027 9,7 15,3 21,2 353 
Thin 
(p!anling} 
Srednje 6 1825 5,5 13,7 17,6 243 
gosto 
Medium 
thick 
Gosto 18 2844 3,5 14,0 14,0 161 
Thick 
Tabela 4: Prirastni podatki 25- in 26-letnih nasadov po višinskih pasovih 
Table 4: Increment Data of 25- and 26- Year P/antations by Altitudinal Zones 
Višinski pas število število dreves na Povprečna 
Altitudinal zone ploskev hektar pri meritvi starost 
Numberof The numberof trees Theaverage 
pfots per hectare at the age 
lime of measuring 
Nižje lege (<300m) 7 1754 26,0 
Srednje lege (300·600m) 12 2583 25,4 
Višje lege (>600m) 5 2660 25,2 
h/d G Mi 
(m') (m') 
na hektar 
perhectare 
72 36,2 11,7 
78 44,3 14,7 
98 45,8 14,8 
Volumenski 
prirastek na ha Mi 
(m') 
Vo/ume increment 
perhectare 
13,6 
14,3 
13,9 
GozdV 52, 1994 195 
Rast smrekovih nasadov, osnovanih na opuščenih kmetijskih zemljiščih 
Analiza rasti glede na višinske pasove je 
prikazana v preglednici 4 in v grafikon ih 1, 
2 in 3. Podatki te tabele in grafikonov so 
zbrani iz preglednice 1. 
Iz preglednice 4 je razvidna najbojša 
volumenska rast nasadov v srednjih legah 
in le nekoliko slabša rast v višjih legah. 
Najnižja volumenska rast je v nižjih legah, 
ki zaostaja za rastjo srednjih leg le za 5%. 
Vzrok tega pa je lahko tudi manjše število 
smrek na hektar v nasadih nižjih leg. 
V grafikon ih 1 ,2 in 3 so prikazani pov-
prečni volumenski prirastki za posamezne 
višinske lege po številu dreves na hektar 
ob meritvi in za različne starosti nasadov. 
Grafikon 1: Povprečni volumenski prirastki (iM) v nasadih nižjih leg 
Graph 1: The average vo/ume increments (iM) of the spruces on plantations from the lower leve/s 
{<300 m a.s.l.) 
starost nasada 
O et) 
Afl"o/ the 
plantation 
(yeers) 
niha (ob meritv~ 
Number of trees on the 
hectare (st measurement) 
Grafikon 2: Povprečni volumenski prirastki (iM) v nasadih srednjih leg 
Graph 2: The average vo/ume increments (iM) of the spruces on plantations from the middle leve/s 
(300- 600 m a.s.l.) 
starost nasada 
(let) 
Afl"Oithe 
plsntation 
(years) 
196 GozdV 52, 1994 
niha (ob meritvi) 
Number of trees on the 
hectare (at measurement) 
25 
! 
L 
Rast smrekovih nasadov, osnovanih na opuščenih kmetijskih zemljiščih 
Grafikon 3: Povprečni volumenski prirastki (iM) v nasadih višjih leg 
Graph 3: The average vo/ume increments (iM) of the spruces on plantations from the higher leve/s 
(<600 m a.s.l.) · 
swrosi nasada 
{let) 
Ageofthe 
planta/ion 
(yeor.s:} 
4. ZAKLJUČEK IN POVZETEK 
V smrekovih nasadih, ki so bili pred 20 do 30 
leti zasajeni na opuščenih kmetijskih površinah v 
različnih območjih Slovenje, smo naredili analizo 
njihove rasti z manjšimi vzorci. V številnih nasa~, 
dih, ki so za raziskavo pomembnejši, pa smo 
osnovne meritve v naslednjih letih tudi ponavljali. 
Povprečni hektarski volumenski prirastki v teh 
nasadih se gibljejo med 7,1 m3 (24~1etni nasad 
Mlake, evid. štev. 112) in 20,6 m3 (24~1etni nasad 
Smrečnik, evid. štev. 131). Po visoki lesnoproduk-
cijski sposobnosti lahko te smrekove nasade 
primerjamo celo s topolovimi nasadi. Večkratne 
meritve v nasadih kažejo tudi na znatno narašča~ 
nje povprečnega prirastka s starostjo nasadov. 
Tako je npr. znašal v nasadu Petelinjek (evid. 
štev. 119) povprečni volumenski prirastek pri 
starosti nasada 22, 26 in 29 let 13,5 , 15,1 in 
18,2m3/ha. 
V nasadih z manjšim številom dreves na hektar 
(kar je v naših primerih nasad z redko saditvijo) 
dosegajo srednja drevesa relativno ugodne prsne 
debeline, nasadi pa manjše lesne zaloge. Iz 
meritev, ki jih je opravil Kenk (1990) je razvidno, 
da je višinska rast smreke pri gostoti od 1000 do 
6000 dreves na hektar neodvisna od gostote, 
debelinska rast pa je seyeda večja pri redko 
sajenih drevesih. Opravljene raziskave pri nas 
(Božič, Eleršek 1991) kažejo, da dosegajo nasadi, 
ki so zasajeni s srednje gosto saditvijo 
(N = 2500-1800 sadik), skoraj tako visoke pav~ 
prečne volumenske prirastke kot nasadi z gosto 
saditvijo, vendar pa dosegajo srednja devesa 
ugodnejše prsne premere. 
rvha {ob meritvij 
Numberof/roes on the 
hectare (nt m!lasuromfml} 
Analiza volumenske rasti nasadov glede na 
višinske pasove ne kaže znatnejših razlik med 
temi pasovi. Te ugotovitve se deloma pokrivajo 
z ugotovitvami analize višinske rasti 41 smrekovih 
nasadov starosti od 9 do 151et (Eieršek, Piskernik 
1986), kjer so dosegale smreke srednjih in višjih 
leg enake v'tšinske prirastke, medtem ko so 
smreke iz nižjih leg doseg ale za 16% večje 
prirastke. 
Nekateri zagovorniki sonaravnega gospodarje~ 
nja z gozdom na splošno nasprotujejo sajenju 
smrek, tako v gozdu kot na opuščenih kmetijskih 
zemljiščih. Ob dejstvu, da je gozdarstvo tudi 
gospodarska panoga, pa je potrebno upoštevati 
tudi ekonomske vidike drevesnih nasadov, pa 
tudi dejstvo, da s posekom dreves v zunajgozdnih 
nasadih ohranjamo drevje v gozdu. Enostran-
skemu 'tn v določenih primerih tudi pretiranemu 
sajenju smrek v gozdu (in zunaj gozda) je kriva 
tudi preštevilčna divjad, zaradi katere je umetna 
obnova z drugimi drevesnimi vrstami bistveno 
dražja. ln končno še podatek o proizvodnji lesne 
mase in vrednosti po Mayerju (1980). Povprečni 
skupni hektarski prirastki po drevesnih vrstah na 
boljšem rastišču bukovih mešanih gozdov (1-11 
boniteta) znašajo v Nemčiji za smreko 13-17m3, 
jelko 13--15m3, macesen 7-9m3, rdeči bor 6-
8m3, bukev 9-10m3 , hrast 6-8m3, črno jelšo 
6-8 m3 in jesen 6-8 m3. V letu 1972 so na obratu 
Baden-WOrttenberg dosegli najboljše povprečne 
cene hlodovine za smreko, jelko in duglazijo. 
Visokokvalitetna hrastova hlodovina je dosegla 
sicer nekolikokratno ceno smrekove hlodovine, 
žal pa je bilo v skupni lesni masi takih hrastov le 
malo. 
Gozd v 52, 1994 197 
Rast smrekovih nasadov, osnovanih na opuščenih kmetijskih zemljiščih 
THE GROWTH OF NORWAY SPRUCE 
PLANTATIONS FOUNDED ON ABANDONED 
AGRICUL TUR AL LAND 
Conclusion and Summary 
ln Norway spruce plantations, which were foun-
ded on abandoned agricultural land 20 to 30 
years ago in different regions of Slovenia, an 
analysis of their growth on smaller samples was 
carried out. ln numerous plantations, which are 
of considerable importance for the research, the 
basic measurements were also repeated during 
the next years. The average volume increment 
per hectare in these plantations is between 7.1 m3 
(a 24-~ear plantation Mlake, reg. no. 112) and 
20.6 m (a 24-year plantation Smrečnik, reg. no. 
131). Due to high timber production capacity, 
these Norway spruce plantations can even be 
compared with those of poplar ones. Considera-
ble increase of the average increment with the 
increasing age of plantations has been establis-
hed by repeated measurements in plantations. ln 
the Petelinjek plantation (reg.no. 11 9), the ave-
rage volume increment totaled 13.5, 15.1 and 
18.2 m3/ha at the plantation age of 22,26 and 29 
years. 
ln plantations with less trees per hectare (which 
is in our case the consequence of the founding 
of plantations by means of thin planting), the 
average trees reach relatively favourable breast-
height diameters and plantations smaller timber 
supplies. From the measurements performed by 
Kenk (1990), it is evident that the height growth 
of a Norway spruce at a density from 1 000 to 
6000 trees per hectare is independent from den-
sity yet the diameter growth is greater with thin 
planted trees. The research performed in Slove-
nia (Božič, Eleršek 1991) shows that the planta-
lions founded with medium thick planting 
(N = 2500-1800 plants) achieve almost as high 
average volume increments as plantations of 
thick planting, yet trees of mean dimensions have 
more favourable breast-height diameters. 
The analysis of plantation volume growth as to 
altitudinal zones does not indicate considerable 
differences between these zones. These establis-
hments partly coincide with the results of the 
analysis of height growth in 41 Norway spruce 
plantations aged 9 to 15 years (Eieršek, Piskernik 
1986), where Norway spruces in medium high 
and high positions achieved identical height incre-
ments, while those at lower altitudes only by 16% 
lower ones. 
Those who speak in favour of naturalistic forest 
management are in general against the planting 
of Norway spruces in forests as well as in aban-
doned agricultural land. Considering the fact that 
forestry is also an economic branch, economic 
198 Gozd V 52. 1994 
aspects of tree plantations also have to be taken 
into account, as well as the fact that by means 
of tree felling in plantations outside forest trees 
are preserved in the forest. One of the reasons 
for occasional too intensive planting of exclusively 
Norway spruces in a forest (or also outside it) is 
too numerous game because of which artificial 
regeneration with other tree species is much 
more expensive. And finally, there is a datum on 
the production of timber mass and the value 
according to Mayer (1980). Total average incre-
ments per hectare according to tree species in a 
beech stand of higher quality forests of mixed 
type (1-11 class) amount in Germany to 13- 17m3 
for Norway spruce, 13-15 m3 for European lir, 
7- 9m3 for larch, 6-8m3 for pine, 9-1Om3 for 
beech3 6-8m
3 for oak, 6-8m3 for sticky alder and 
6-8 m for European ash. ln 1972, the best 
average prices of log-wood in the Baden-WOrt1en-
berg forest enterprise were achieved for the 
Norway spruce, European fir and Douglas fir. 
High quality oak logwood had severa! times 
higher price than Norway spruce did, yet there 
were only few such oaks in the total timber 
quantity. 
VIRI 
1. Božič, J., Kalan, J., 1985. Nasadne oblike 
in intenzivnostni načini pridelave lesa zunaj go-
zda. Elaborat, IGLG, Ljubljana, 42 s. 
2. Božič, J., 1990. Značilnosti pridelave lesa 
na negozdnih površinah Slovenije. Elaborat, 
IGLG, Ljubljana, 24 s. 
3. Božič, J., Eleršek, L. , 1991. Vpliv rastnega 
prostora na rast smreke v mlajših zunajgozdnih 
nasadih. Zbornik gozd. in les., Ljublana, 37, s. 
103-115. 
4. Eleršek, L. 1981. lzvengozdno pridelovanje 
lesa. Elaborat, IGLG, Ljubljana, 50 s. 
5. Eleršek, L., Piskernik, M., 1986. Vpliv ras-
tišča na višinsko rast mlajših smrekovih nasadov 
v Sloveniji. Zbornik gozd. in les., Ljubljana, 28, 
s.17-30. 
6. Eleršek, L., Urbančič, M., Jerman J. 1993. 
Prikaz uporabljenih načinov za povečanje rasti 
poskusnega smrekovega nasada Ajdovec. Gozd 
V, Ljubljana, 51, 5-6, s. 260-269. 
7. Kenk, G., 1990. Fichtenbestdnde aus Wei-
tverbdnden. Entwicklung und Folgerung. Forstw. 
Cbl. 109, 2-3, s. 86-100. 
8. Mayer, H., 1980. Waldbau aut sociologisch-
vkologischer Grundlage. Gustav Fischer Verlag, 
Stuttgart, New York, 482 s. 
9. Urbančič, M., Eleršek, L. 1993. lnfluences 
of fertilization and weed control on the nutrition 
status and growth of spruce plants. Abstracts, 1 . 
slovenski simpozij iz rastlinske fiziologije, Gozd 
Martuljek 29. 9.-1. 1 O. 1993.