396
Politične stvari.
Kako bode z volitvami v druzih deželah.
V  časnikih se bere, da povsod se na vso moč pripravljajo na volitveni boj in da povsod se bojijo nem-čurski ustavoverci, ki ne privoščijo nobenemu drugemu narodu njegovih pravic, in da bodo spet padli.
Na Vorarlberškem je škofa namestnik pl. Am-berg po deželi poslal navdušeni oklic na duhovščino in ljudstvo, ki jim priporoča, naj se vsak od prvega do zadnjega, kdor ima pravico valiti, udeleži volitve. Greh bi bil, zdaj nečimurnemu biti! Ce se država v deželnih in državnih zborih vtikuje v cerkvene zadeve, sme in mora se tudi duhovščina v državne. Prepričani smo — piše časnik „Vaterland" — da na Vorarlberškem kakor na Kranjskem bodo zopet voljeni vsi prejšnji poslanci, ki so v poslednjem zboru pokazali, da so vredni zaupanja, ki ga narod v nje stavi.
Na Moravskem nemčurska koterija zemljo in pekel na pomoč kliče, da bi premagala našo (federalistično) stranko; vendar v kmečkih in mestnih občinah ne bodo nič opravili; velika nevarnost je le v velikem posestvu; pričakovati je, da bode mnogozasiuženi voditelj federalistične stranke grof Egbert Belkredi vso moč nap'l, da jej pomaga' do zmage, čeravno je zdaj oni Chlumezky minister, kije popred kot c. k. vladni svetovalec kolovodja bil ustavoveraki stranki in jej bode pomagal na vse kriplje. — Na Ceskem je zmaga federalističnih velikih posestnikov gotova.
V  gornji Avstriji bodo kmečke občine gotovo prejšnje poslance volile in morebiti, da tudi v mestih pridobi naša stranka nekoliko poslancev, bolj nevarne pa so volitve velikih posestnikov; vendar je pričakovati, da veliki posestniki, ki so pri zadnjih volitvah v istem duhu, kakor mi volili, se ne bodo izneverili svojim načelom.
Gornjo-avstrijski  volitveni   odbor   katol.  društva
{*e dal za srenje na kmetih glasilo:  Ravno  tisti vo-ilni možje — ravno   tisti poslanci!   in  potem kliče:
,,Dvakrat v kratkem času ste bili prašani, če hočete potegniti z liberalci; vi pa ste določno in z enim glasom odgovorili, da tisti niso možje vašega zaupanja, ki očitno govorž od razpada cesarstva in vse od Prusa pričakujejo, tudi ne cerkveni roparji, brez verniki, začetniki šolskih postav in sleparji; odgovorili ste, da hočete imeti mir in pokoj v cesarstvu,  kterega uni  podkopujejo in
trgajo; — da hočete biti varni; — da hočete sami po svoji veri živeti in da morete tudi otroke kršansko-katoliško odrejati; — da hočete toraj v svoji deželi le katoliške in domoljubne može imeti za namestnike v deželnem zboru! In zdaj — če tudi ste že dvakrat določno odgovorili, kaj je vaša volja, vendar morate še v tretje iti volit!
Zakaj? Liberalci vam bodo rekli: zadnji deželni zbor je bil n ep os ta ven, in zato je razrešen!
To je laž! Cesar je dvč postavi (pri nas eno) razrešenega deželnega zbora potrdil in s tem je sam spoznal in potrdil, da je bil zbor postaven.
Laž je! Zakaj le samo vsi tisti deželni zbori so razrešeni, v kterih katoliški in patrijotiški poslanci večino imajo.
Resnica je to-le: Liberalci na to merijo (bere se po vseh njih časnikih), oni merijo na to, da že tretja volitev v tako kratkem času bode vas utrudila in omečila, da vas ne bi bilo več k volitvi, in da jim bodete lepo prostor pustili. — Odgovorite jim moško, prvič pri volitvi volilnih mož, in potlej pri volitvi poslancev! Storite kakor Tirolci! Tudi njih deželni zbor so poprej razreševali, kakor zdaj vašega; pokazali so pa pred vsem svetom, da možje se ne dajo vpregniti in podreti, kteri imajo pregovor: „Z Bogom za vero, cesarja, domovino!"
Po njih se ravnajte; držite skupaj, in poslednjikrat bode to, da se liberalci vmišljujejo z vami se skušati!