Leio IV., itev. 69. V Celtic toreR due 20. iuntja 1922. Poftniftft platana i nütwtoi. BSfflMH ^H^HH jKfAv _____ * 'v/is^v „^,......." _fl_HHP M_______Hi ^____________^H______P^ ^l^fl-HBP^ Mmi^H^-^-IE-Ihp' HUp ^_^_____Bi' WhSh w9HB-_i-_w __v _vG_^ _*^" "^*. *//*>' ^^ ^M^uUtr 1_^_^_^-HI ^^^HV ^____^______^____H^^^ ^^_O__P8-^^ ^i^MHBIPMM^ ^H^^^ ^i^^^^1 Stane letno 98 Dln, mesečno 4 *SLzk ii|tffe|o cgdll20 Din. — Oglasi za mm viSine stolpA^Np.^^jjli^i^/pekstom, osmrtnlce in zaihvale 50 p. Po^»^\uf^«v^a^|tic 50 p. Izhaja vsak torek. četrtek in soboto. ] I Urednifrtvo Strossmajerjeva u!. St. 1, I. nadstr. Telefon St. 53. H Upravniitvo Strossmajerjeva ul. it 1 pritličje. Telefon St. 65. C=> Račun kr poStnega cekovnega urada štev. 10.066. «=S Tc dni .se preseli. iz Celja predseü- nik dcmokratske stranke. naš politiOni votlitelj g. poslanec dr. Kukovec, ki si jc izbral za sedež svojemu nadaljnemu delu in bivanju mesto Maribor. Te/Ao je rcči1 in šc težje je pravilno zapisati, kaj je bij Cefjii in za Celje s. dr. Kuko- vec. Bil je v Celiu kp-o dobo dvaiset let. Kot mož, poln mladega uavdu.šenja, iue- afov in energtie je vstopit po koneanin vseučilLskih študijali kot odvetniški koti- citpijent v pisarno pok. dr. Deeka, kojega zvest sodela-vec na poKtienem i:i narod- nem poiju je bis do sinrti dr. Dečkove. Te- stio z imenom dr. Deekovini je zdnueno v našr narodni in politični zgodovini celj- .ski'h Slovenecv imc .<". Jr. Knkovca. Ce- üje k v dr. Dečkovi dobi bilo oirn.ti.sCe in žarišee vsega politienega živijenia Slovenskega ^tajeria. V dobo najlepših in najbolj vročih iiarodnrh bojev sega cie- lo dr. Kukovčevo v Celiii. V Celja se >e ustanovila irarodna stranka za Štajer- sko, dr. Kukovec je bill mcci njenimi pv- viml ustvaritelji, njej ie posvetil vse svo- je sile. Po definitivno izvršom ločitvi duhov v klcrikalno in naprtthio srner je postal dr. Kukovec pravi naslednik or. Dečkciv kot voditelj vsejca celiskega In v tein tedaj tudii vse^a Staierskega nr.- rodho politicncga življcnja. Mod svetov- no vojsko, ki ffa je na zunai sicer iztr- gala iz službe naToda, je v zvezi z dr. Žerjavom m nmoffimi druKimi, kojih imen nc uavajamo. ix)ložil tenrelj politični zjtradbi. koje cMj ni Iežal več v Avstriji lcrnvcč v tedaj še bodoči JuÄosIaviji. U- slaTK)\i1 je iugosrovansko demokratsJco stranko. koje vodstvo ie prevzel po od- stopu dr. Ivan a Tavcarja. Narodno in politicno delo dr. Kukovčevo, ki ^a K- vršia v težkih letih pred prevratoiti, ko se je marsikdo i;zmed danes xlasnih, pla- hoi skrival, ostane z zlatitni črkami zapi- sario v dušah na.s vseh, ki si tedaj pri- haaa! med nas ter nain prinašal po^uma >n vere v osvoboienje. Dr. Kukovec ni1 človek- o/.ko zacr- tane^a ddokro^a, on te ooiitik, čcsar dom je dancs naša država. on ie naš iu- gostovanski politilv z vso Jušo in vsem srceni. Nam. ki smo z dr. Kukovcem in ob njCÄovf strani prežiVeli to dvajsetletno dobo dela in bojev, uspehov in pora^ov je njejcov odhod iz Celja dvakrat težak. Mi se xloboko zavedamo, da izgubrmo ž njLm njega, ki ni nikdar obupaval, ker ie vedno delal ter nas uc.il dela. Ali; ki smo bliže poznali dr. Kukoveevo zlato diišo hi ljubi'li njej?ovo iskreno prijatelj- stvo in vso odkrrtost srea za vsako.?aT Kdor k iskal ]>ri njem nasvcla in poiuo- ei po ravnih patib, za nas .ie odhod ur. Kukovca nenadomcstljiv. ker izRubi:no žnjhn tucli prijatelja. In lep.) priiateljstvo j je v danasnjih dnch za nas. ki nisnvo brex { du.se in brez srea, vee vrcdno ko zlato. | ki t?iba svet kros nas. f Z dr. Kukovcem odhaia iz ^lja tu- di njegova rodbina. Z odhudom spošto- vane in priliubljene .nospe dr. Kukovče- ve izKubi Cel'je in celjsko društveno >n družabno življenje veiiko. V slobokem prepnca.ii.iu. da se U'Pih spoTninov dela in uspehov v nasein Celjiu n^ da pozabiti. zelimo dr. Kukovcu in njeffovj cenjuii rodbrni na novem mestu v Alariboru iz srea srece in uspeliov. --------------------------------------.--------------- { Sokolski zlet • župe zsgrebacke. Uel Zasreb foneinije narod slavno mesto Hrvatske in SlavvOiiije, današnje središčc hrvatskepa dela nase troedln-e domo\nne. Posebno mi Slovenci smo ra- di posečali pred in po preobratu to me- sto, 'kjer smo sledali in občudovali rasi in napredek mesta iii naroda. Po preobratu se je Zagreb silno raz- mahnil: peroti, ki so bile do takrat od železnih ma-džarskih pesti vczane. so bile proste tiT ie pilo prebivalstvo v sTobokih pozirkiih slobodo. ki so mil Jo. v krvi.priborjeno, prinašati bra tie jz jujfa. Ko stofpiš danes v to mesto, ?a sko- raj no bo.š vcč po^cnal. Na vseh koncih velikan-ske nove stavbe. tvoniice. tirl. industrrjska podjet.ia. Kakor te razveseli in napredek, ta- ko te v dno dirše žalosri in žali značaj cnega prebivalstva, ki ga je \' ve)Dti men kazalo sokotsktni xostoni o priliki Ietošnjesa sokolske^a zleta župe za.c^t- bačke. Raz.dor v zaffrebšken; Sokohi Je znan. ?z mčevih razlosrov nahujskani od ra^nrh dcrnaiROffov. so frankovskr in ra- diceA'ski elernenti. večinonia n-ctelovadci skušali dobiti odbor sokolskega društva na Wilsonoveni tr.^n v svoje roke. Prišlo je do izstopa in danes steje Zagreb dve vrsti Sökolstva: jugos'o- vansko m .separatistično. Jugoslovansico Sokolstvo včlanjeuo v zagrebački s-o- kolski župi pola^alo >e v ne-delio TaČun enoletrreffa dela. Fz uvodoTiia navedenih razlo.vjov so zletii zaffreibačke župc v Za.^rebu emi- nentno važni, ter so t.ia ob takih phriicah uprte oči cele države. Starosta fn načelnik Saveza br. Or. Ravnihar in Murnik sta bila osebno v,\- vzoča. Izlet sam jc jasno pokazal sijajen uspeh sokolskesa dela. or.iranizacije in discipline. Od lanskega zleta smo letos ' usvjtovili' vsestranski, velikanski napre- dek. Zlet se je vršil na športnem prosio- lti Haška v AAaksimiru. Tu .ie bil zbran ves Zagreb, ki ni zgubil l.iubavi do svojc domovinq. V veličastni ixrvorki prikorakaio >c Sokolsrvo, ki so ffa po u-Mcah burno po- zdravljali, na telovadišče. Na čelu sprc- voda soko-lska konjenica v kareri K" prc- vladoval jezdni od-sek mariborske^a So- t-:o]a s fanfaro. Nato Čianstvo in članice. Tudi des narasčaja je bil v sp»evodu w- vrsčen. Vspored telovadbc je bil sreCno : izbran ter se je vrštl točno brez za.mua. ; Nastop je sledil nastopu v roliki toč- nosti in pestrosti, kot sm<» jo vajeni vi- deti pri Ceskem SokolsWu. V velikanskem številu do I000 duS otvoril je vspored moški ?n ženski na- raščaj zagrebackih sokolskih društev. Nastopi. pri katerih k motila lepo sliko neenakost krojev. so biü izvedeni dokaj döbro. 2ens-'ki raarašcai je izvajal vaie bojjše kol moški. Zasrebška dru- štva so s tern prvim nasiopoin do.kaza.la da tmajo o^romno število pripadnikov med mladino. ki tvori za bodočnost naj- lepšo nado za mogočen procvit sokojske misli v Zagrebu. SokoH \*o.iakf '/. K'arlovcn so s pn- škanii in i>oži na njih izvaiali one vaje. ki smo jih vid-eli !ani 'ia z!etu v Osijeku. Nastop je bi! strum en. izvedba brex- hibna. Po tetovadbi na> orodju, ki se je k- vajala srednje dobro, nastopila jc pod- oiicirska sola zasrebacka v treh cttah s pTOsrkni vaiami. Ta tocka >e bila naj- lepša in najveličasme.iša. Nastop voiske, ter krasna izvedba va.i >e navduSrla c>b- činstvo take, da. je obštrno telovadišČe ka.r bobrelo od g-lasuih vzklfkov pritr}e- vanja in navd.ušenja. iPo koncanih vajah je vojska burno pozdravljena v železni disciplini defül- iala pred prisotninri1 vojaškimi dostojais- stverriki. Vaje podoficmske sole, ki iih bode- mo videfi menda tirdi' na zl-etin v Ljrub- ljani, so vsem v nerzbrisnem, mosoč- ne»m spominu. Clani in članice so nato nastopiH s prostitni vajanri ?j& letošnji zlet v Ljub- Ijani. Tudi ta nastop ie bil dovr.šen ter Je navchišil vse xledal'stvo. Po simboličnem nastopit karlova^- kth podčastnikov, ki so vzorno izvajaü Catulle Mendes: Kamen preskušnje. (Iz francoščine.) (Dalje.) Kakor .se je videto, je vživala Ckr- monda vetiko spoštovaaie. ker se ni ni- hče OKlassii proti tej laskavi hvaii. Dame, same so prikhnavalc z fflavami in prrtr- jevak. Res nič ni bilo lepsexai in nič bolj kre- postnega. Rojena rm otokih kjcr zori zlato sadje, je bila tuia — tako trdi Bertrand d' Alamanon —. kr »o ni stopi- !o solnce, bila je kakor snesr. ne samo po belotr, ampak tudi po svoiem mrzlem temiperajnentu. Kot mlada .tcospodieria sc ni zanimala nc za turnirie. ki so jih u- prkarjali i>o mestih, ne za love po roz- dih. Bila je tak« pobožna, da Je šla Ie za kratek čas \z kapelice, čitala ie najrajse nabožne knjiÄC razgovarjala sc1 vec z, duhovšeino. kakor s kavaJirii m malo je manjkalo, da ni postala mma v nekem benediktmskem samostanu. O zakoiiu so ji zaman pripovedovoli. Ce ie videla na veiici. ali' v kletki dva lju'beca se ptička je zarudela v lica. Razjezila se je, če jc cuti'ta ob svojj strani kaiketfa možkegn. V njeno sobo ni smel stopiti nobed«! služabnfk, imela je .samo služabnice, Ki so ji pri česatnju las smele pripovedcrvat! saamo o svetnicah, a ne o svetm'kili. Za iahanje se je posJuževala trr leta stare kobile, nikdar se ni1 vsedla na konja. Bog ne daj, da bi našla kako ogtedalo v sN'oji sobi'. Ce je bfla kedu\ navzoča pn zaJjubljenih tožbah, je storila to z naj- boijšiin iiamenom, da bi čuvala. nedolZ- nost dam. V^elÜkokrat je bila užaljeiia vsled nepremišljenih besed. ki so ušle kom»u v živahnf de-baii; Odšla je takoj v kapelico in preživcta ostaii del dneva v molitvi. Kljub njeni izvanredni JepotI1 — imenovali so jo čudež Provence — s<* v^šled njencKa čudnega življenja imeii pred Tijo vcliko spoštovanje, nihče se f\ ni lupal odkriti svoje Ijubezni, vsak se je bal, da ga odklonL Ko .ti }e nekoč Ber- trand d' ATamamon povcdal svoie srčne noli, je zahtevaJa od njeRa, da mora v njeni navzočnosti nosifi čez oci preve- zan trak, ker pog"led.i moikega bi ji bili neznosni. zTbor Ijubezni >e sklenii poslati dva paža, da }o poiščeta. Ko se oe cela armada odkorakala zopet v mesto, kjer se je vrsila v vriu kola lepa zabava. Zlet zagrebačkv sokolske župc je v polni incri zadostil svojemu namenli: mno-go stotin zasleplienih ie sprcgledalo ler se je zopet uvrstilo v naše vrste ter priserfo na nas program. Da so razuc ]K)ulicne korifeie in tudi iiekateri boljf^i meščani liladili svojo jezo s streli iz re- volverjev na žene in otroke. da so uc- katere Sokole obdelali /, noži. da so se pacilr in psovali posebno slovenske gts- ste. srno si dobro zapomnili. Mislim, da ni v inteiesn gospodar- skega razvoja in ugleda mesta. da nie- ščani tako sodrgo trpe med seboj in io . podpirajo. Ne daj Bog. da pride cas, ko bi oni. ki so PTiprav0aTi nani tako »lep« sprejem, mora'li eutiti. kako je uplivalo na naše duše, ko smo gledali sramotno dejst\'o. da brat brata hive in psnje. Dr. M. Hr. Istina D hructshEni emigrent- sbom revolucioaapnom homitßju 1919 je nask)v brosuri. ki jo ie izdal clan hr- vat&kega. emigrautskega txlbora dr. Marko Oagliardi v Oradcu. Pisec trdi, da je ta brošura »odgovor na napade St. Radical. Začetkoin 1. 1919 je osnoval na Dunaju skupno s Stipetičern. Šefom av- strijske spiortažne službe v Beogradu in poilicijskim oficijalom Klobučančem Mrvatski emigrantski komite. ki )e zasle- dbval cilj, da izprazni srbska vojska o- zemiie Hrvatske, Slavonije in Dalmacije. Po volitvah v hrvatsko konstituanto, naj bi taiista določila obliko dr/.ave in njenc razmerje do ostaiih Jugoslovanov. üa- gliaxdi je začeil žtvahno agitacijo, sel je v Prago. Po povratku Lz Prage je stopil v zvezo z madžarskirn politikom Smre- czanyi-jem, k> je obiljiihil komiteju denar- t:o pexmoc in steer fcoi je prišel v Oradec je obljubil 2 milijona. Skupai z ••> Bauern- komando«, ki je štela 10.000 mož, so ho- teli izvrsrti organiziran naparJ na Mad- žarsko in .1 u-goslaivfro. Ko je prišel tlr. hica Prank v Gradec, je ssopil na celo hrv. odboTu z izrecniim dovolienjem Ra- diča, ki se je tedaj nahajal y zaporu in je izjavü, da odobrava vse korake dr. F-ranka v inozemstvu. Nato se ie konsti- tuirai v Graden «hrv. revolticijonarni odbor.« katerega predsednik je bil dr. Frank, tajnik Slavik in blagajnik Klobu- čarič. Ta odbor je kmalu stopil v zvezo z Italijani in sicer s sefom izveščevaJne- ga urada v Trstu podpolkovnikom Finzi- jem, vodrteliem propagandne akcije zo- per Jugoslavijo. Njeigov zaupnik ie b?l prof. Morpurgo. ki je šel začetkom leta 1919 v Zagreb, da bi dobil zvezo z Radl- čem. Radič je obljubil rwslati svojega zastopni-ka. Bill je to Kežman, ki se Je sestal s Finzijem v Opatiü in dobil pri tej priliki 3000 funtx)v šterlingov, po/.neje rnu >e prJnesel v Zagreb Morpurgo še iO.000 dkrfarjev. Od Kezmana prvporocani dt. Dražič je dobro opravljai skižho špvjona Stran 2. »NOVA OOBA. ->.¦¦* • ü9 zato inu je dail' Fiuzi 1000 doiarjev iu tr.a ktrpil motocikel. ki ga »e Dražič zaptl, na- kar jtv bil odpuščen. Ko h revolucijonar- nenru odboru poSel denar. se je obrnil dr. Frank na Madžare za oodooro. si so naročili bbgajniku Klobitčariču, iiaj lz- plaCa dr. Franku 1 milijon kron. Ta je pa kupil /,a denar ?0.000 dolarjev in jilt spravrl v svoj žep. Ko se je poivrnii iz Trsta clan od- bora Duie je prineseJ dr Franku I IKK» funtov šteriingov ter ga obvestil, da se vrši v kratkeni konferenca s predstav;- telji Hal', ministrstva /,unaniili del pri ka- teri bode tudi v rrnenu Slovcncey dr. Šušteršič. Dr. Šušteršič je peljal Duiča k cesarju Karlu, katccnm ie Duic ras- ložil, kako Hrvatje de'lajo /anj in kuko z vsem tern soglasa Radič. Po sestanku sta šla Duie in Sušters:č \ Kim, kanior so prišli še Plameuac in dr. Sachs. O tej konferenci pise tiasliardi do- besedno: »Duič je zahteval, da se z Ita- iijani zaikljudi toena pismenn pogodba. kai so pripravljeni Itaüjani dati Hrvatom in kako državnopravnu obliko iiaj doDi Hrvarska v shičaju, da se revolucija po- sreei. Sele v tern sluea.iu ie bil priprav- l.ien sprejetj ponujenih 30 miükmov. Tta- lrjani. nrso hotclr o tern ničesar slišnti, marvec .so hoteli najpreie dati denar za revotucijonarno akcijo proti Jugoslavs in so šele potem, ako se revolucija po- sreči, pogajati o ostalih političniii mr,- mcntili. Dr. Sachs, ie bil navdussn za onih 30 milUonov Itt in ie silno prigovar- jal Duiču, naj se uda. Susrersic jc bü nevtraien.« Kakor dr. frank, tako je »revolucu- jonarno« deloval tudi dr. Sachs. Gagli- ardi zatrjuje, du je I)1 Annunzio da] ör. Sachsu najprvo 700.000 lir. katere Je Sachs enostavtio porazdeiil > Hasanbe- gom. Plamenacem in Rizovoni. Drugie je I.)' Annunzio izročil Sachsu za dr. Frau- ka eel magacin vojaških uii'iorni in pen- io, a vse to je dr. Sachs prodai grškiin trgovcem v Atene za 600.1)00 drahem ter jih vtaiknil v svoj žep. Spoinladi I921 pa sta prejcla dr. Frank hi dr. Sachs od D' Annunzia 3 in pol milijana lir. a tudi ta svota je rzguiila bre/. sledu \ giobokih njiju žepih. Strmeli smo. ko smo brali o teh razkritjih. Ce je res. da se je dr. Suster- sič aideležiU konferencc \ Ivimii, pač. nc sme Tiikdar mlsJiti na dostop v Jugosla- vijo. Prrcakujenio. da nam bode sain pojasni'h če so te trditvc resnicne. Ce je res, da je Radic dolv.val potom Kežmana od italfrjanske vlade denar, da bi razple- tel revottucijonarno akciio proti lastni državi, tedaj La bodo hrvatski iiaroJni borilei saini odstranili iz svoic srede Hi ako se je pregrešil proti dornovini, na? ga spravi državna oblast U:i kamor spadajo izdajalci. Isto pj vclja tudi u vseh dxit^h. ki so ž nifni v zvezi, kar ie razvkJno iz celjskega republikanskega iista. ki prinaša na uvrodnem rriestu Ra- dičeve članke. Polif ične vesii» Oemisija miuisira dr. Žeriava ne da mini klerikaicem in L. Pesku v > si .poje'jo katoiliški duiioviiiki kierikalne stranke. Pred neJavnmi so uroglaSali za svet-o in ediiio/.vcličavno geslo: vVse za vero, dorn cesarju!'- To je bi!o sveto tako dolgo. dokler je bil to avstrijski cc- sar, kdor jc tedaj druRače mislil, je b« proklet pred Bogoni, kdor pa jc firu- Lače go vor:!, so ga ovadili otlasti *n dali zapreti. — Danes imr»mo pri nas natrodno dinasttjo, ne več liabsburžanov. Ia)L par ki }e saino cden in vecVh, jc o- stal po naših mislih tisti. vendar učf.io danes katoliški duhovniki. da je edino zvelicaven stavek >Vs'j m vero, darn in kmeta«! Kako se kupcuje in trguje /. vero, kako se slepi liudi v nnenn Onegu. ki je večna Resnica in pravica. Sv. pv- smo pravi, da je Kristus pogn'a! z bičem iz templja pisniarje in i'arizek. Danes pa s svojini početjeni izganjajo nismar.ii In farizeji iz cerkev verno ljudstvo. Ali nl- so to pravi Antik rlst.i Dr. Šušteršič, nckUanii viKJia kleri- kalnc stranke na Slovenskeni, pride gla- som časnikarskih poročil tekoni meseea iuniia v domovino. .Radikah:;» straiika, ki je vsled najnovejše reoublikanske zmage v slovenski kierikalni stranki, naprajtn tej svx>je ^talisčc ostro revidira- la, pozdravlja dr. štišteršičev povrale;-: simpaticno, ker račnna. da bo dr. Sli- šteršHJ zdrnžil pod svojim praporoni del konservativnih Slovencev ter jih tako odvrnil od politfke !r. Korošca. ki je po- gnbna za drzavo. Naše stališu: napram dr. Šušteršiču smo v zvezi z njegovo brosuro že dovolj jusno preeiziraü ttr nimaino ničesar \ec z-ienkrat dostav- Ijati. Celjske novice. DR2AVNA OVORAZREDNA TRGOV- SKA SOLA V CEIJU. Namen sole ie. da v telcn dveh let praktično izobra^i poinožne .rnoci za tr- govski stan v ozjem pomerni besede ter usptxsobi licence in ucenke /:i sarrtostojao vodstvo trgovin. Spre.iemni pogo.iJ: V pripravljahii letnik inoreio vstopiti učenci, ki so nspesno dovTšili VI. razred osnovne (ljudske) sole ali II. ,-azred sred- nje oziroma I. razr. meSeaiisk..' sole ter so vsaj 1.3 let stari. V prvi letnik se spreieuiajo bre/. sprejemnega izpita dečki oziroma dekli- ce. ki so dovršiJr IV. razred sreclnje sole ali popolno ineščansko šoio aJi u>i pri- pravljalni letnik dvorazredne trgovske sole in so stari vsaj 14 let. Pole«: teh rnorcjo biti sprejeti v prvi letnik tudi onl lei so dobili v IV. razredu sredtve sole drugi red uli tisti. ki so dovršili tretji razred srednje sole all Vlll. razred ljud- ske sole oziroma predzadjiii razred mc- ščanske sole, ako so stari II let in na- prarijo sprejenini izpit iz slovcnščine srbohrvaščine, nemsčiiie. računstva, gc- ometrüe, zeinljepi^ja. prirodopisja 'n prirodoslovja. Pri preizktišnii se zalitc- va toliko znanja. kolikor si s;a pridobe učenci v prrpravljalnem razredu dvora^- redne trgovske sole. V drugj letitk se spreiemajo absoi- ventr I. letnik a dvora'zrednih trgowsklh šol. Vplsovanje gojencev in ^ojenk za sol, leto 1922/23 se vrši 30. juuija in 1- juktja od 8. do 10. urc. K vpisu ie prinesti zadnje šolsko izpričevalo in krstni ozt- rorna rojstni list, (iojencem in gojenkani lzven Celja je možno prigilasiti se in po- slati 'predpisane lisrine po pošti. Sprejenini, ponavlialni in naknailnJ izpiti se bodo pričeli \ torek. due 12. seiptLtn'bra ob S. uri. Na drž. realni gimnaziii v Celju se vrše sprejernni izpiti za I. razred dne 30. junija tl.-ob 9. uri dopoldne Učenci naj se priglasijo v spremstvn staršev ari njih namestnikov istega dne med 8. in V. uro dopoldne na zavodu in prinesejo s seboj rojstni list in obiskovalno Solsko izpricevalo. ki mora imeti opombo, da Jc izdano v svrho vstopa v srednjo šolo. Ravnateljstvo. Glazbeiia Matica v Celju. K'.r Asc 24. junija vrše razne druge priretiitve. se prcloži solski koncert n;i 2.x junija. Vspored obsega skladbe: ChoDina, Smc- tane. Risto Savina, Lajovica. Ueriota Riedinga. Kberharda ltd. l.ainvičev trio »Gozdna samota« in Rubinsttunov duet »Angčl« se mora žai preiožiti na prihod- nji koncert, ker je-cna pcyka tokrat za- držana sodelovati !):i izvaianiu te lockc. Sokolski zlet celjske sokolske župe vrši. kot smo že javi'i 15. in 16. julija i. i. Zlet obeta biti sijaina sokolska niani- festucija v nasem mestu. Mnogo pridnih roik je na delu. da bo la nastop Sokolslva v.vsakem oziru popoien. Dne 15. 7. pop. iii zvečer se vrši tekina članic. Drii'jri dan zjutraj tekma članov ter nato slavnoslen obhod po -mestu. Popoldnc je na glazlji iavna telovadba ter liudska vcselica. .luZ- na in drž. železnrca. bo p.a prošnjo dovo- lila polovično vožnjo. Natanineisi sporcct bo javljen v letaklh. [ Obrtniški sestanck za četrtek 22. ju- nija se sklicuje v gosttlno g. Zavodnika (pri angelju) v Prešernovi ulici. ZaceteK ob 8. uri zvečer. Za sestanek so določe na važna poročila, večja ndekžba je to- rai potrebna. Cvetlični dan ceJiske^a Sokola sc vrši na Vidov dan dne 2S. tin. Celo deru prevzele so naše vrle Sokolice. Ptosinx» vsa društva. da se na to prireditey ozirn- jo. Otvoritev povečune mozirske koCe »a (joJteh vršila se je v nedeljo dne )S. t. rn. na prifinerno slavnosten nacin. Nav- zoče goste — planiuce pozdravil.ic nač. Savr. podružnice S. P. D.. ki ;ie očrtai zgodovino povečanja mozirske koče ter izrekel znhvalo v.sern rnim -- posebno Mozireanom in tatnošnji i>osoiilnici, — ki so z ncsebiOno !X)žrtvovalnostjo pri- pomogli. da se je ta vclcva/na posto- janka preuredila in poveca'a-. Po otvi- ritvi koče vršil se je v prostorih ircpri- siljen vesel pomenek gostov, med kate- rimi so bili posebno mnogobrojno zasto- pa.ui Celjani. Koča bo oskrbovana, ter inia v pritličiu razun velike kuhinje se sobo s petimi postelji, v podstresj:i pa 2 sobi s petimi postelji in skiipnini ieži- ščeni. Na vrh Medvecijaka al'1 Boskovca, od koder je slikovit in obsczen razgled. je pičlo uro hoda. f)bisk te prekrasnc postojanke radi ugodnih žclezniškili. zve» posebno Celjanom priDorocamo. Ob nedeljah in praznikiii je turo /_ nzirom na ziutranji in večcrni turistovski vlak la- hko v enern dnevti napravitt. Vojaški nabori. Z ozirom na našo notico glede voja^kih naborov na prar- nLk sv. Reünjega Teiesi kunstatiramo / zadoščenjem, da so bili nabori prvotno za ta dan določeni, se pravocasno odpo- vedani in preloženi. V vurašaujn voiii- skih naborov ter razniii vojaških ukre-^ pov, ki prav po nepotrebuem žalijo verski Cut našega nuroda bi bilo nac že- leti, da se ne postopa t^o niehanicno in po nepotrebnem ne sek" sovraštva in cd- ¦pora v narodu. Alii je to naši dnmovmi In uglcdti države v priJ, ako se ponovno in popolnoma po nenotrebnem daje orožje v ro-ke ljudem. ki to i/rablj:.jo' v brcz- vestno hiijskuniu proti dr/.avi, državnlm oblasHm m nHsi vojski, ki potrebuje av- toritete, spoštovanja in Ijabezni naroda. ako zares iskreno želiino državne kor?- so'lidaciie iu enotne /avesti, da smo Srbt Hrvati in Slovenci jcunakoDraven Jr- zaven narod skup.ie (.lomovinc .Ingosla- vije, v kateri. uzivajo jednakf) spošto- vanje tndi naša tri glavna vcroizpove- danja pravoslavno, katolisko in musli- niansko. Skrajni cas bi zc bil. da posUui- ci kmetijske in d-jmokratskc stranke glede takih in podobnih napak, ki jih podrejena povdjstva vojasko iipravc povzročajo. napravijo v vojneni ininistr- stvu potrebne korake. Godbeno društvo züleznicariev v Celju je priredilo duo 1. junija 1922 od II. do 12. ure v niesinom parku koncert. Mnogo-številno navzoče obCinslvo je bi- lo prirediteljem nad vse hvule'/no iii sil- y.aUi se je splošna pohvala ter priznanje. Podertati je še treba, cia je bil koncert iz naklonjenosti do »Olepsevalnega' dru- štva« brezplačen, za kar se godbencmu društvu izreka še pjsebei zaslužena po- hvala, priporoenjoe ga obsnem ineslnc- nui prebivalstvu \ podpranjc s prisio- poru k driistvn. ~ OiepŠevaiua drustvo. Darovi iz višave. Občinstvo se itpra- viceno pritožiije, da nekuterc stranke v mestu nimajo prav nic us.miljenja s pa- santi. Nekega gospoda 3e straiika obsula s prvega nadstropja s cesnjevimi pečka- Hii, drugi se je pritožil. da je prise! nrhno neke hiše. iz katere ie pljusknila voda in ravno njeniu na glavo. Stranke na: vendar pazijo, da ue bodo metala rnzlic- nih ostankov vodein drugcra skozi okiu:. Po dolgotraini suši smo dobili v nc ¦ delio izdaten dež, ki je osvezil iimirajoča polja. Krog St. Jurja. in virobelnega ie padala tudi huda toca. ki je «uipravila clo- sti škode. Avtomobilska nezgoda. lilapcu OCku i/. Zg. Hudinje. ki je vozil težko naložci; voz. so se v Škofji vasi v soboto r-reü avt(wiiobiloii) spla^rli koii.ii. Voznika so težko i)oškodovanega jircpeljali v Celj- sko bolnišnico. üospod Wan Sanccr, lesni trgovec v Celju je daroval »O'epscvalncmu Jrašt- vii« 200 Din. Zvjstemu dobrotniku dru- j štva srčna livala. j Občni zbor drustv.i iavnih naitie- ! ščencev se vrši v nedclij 2. iuli.ia tl v •' maii dvoruni »L'niona^-. Dnevni red: 1. Odborovo r/oročuo. 2. V'ojitvc novejfa odibora. 3. Clanarina za leto 1922. 4. Siužbena pragmatrka. 5. Siučajnosti. Prosveta- MESTNO OLEDAUŠCE V CELJU. Bratje sv. Beniarda. Ohornov igrokaz nani širok:) odplra samostauska \Tata ter nam odkriva Clo- veške slabosti »i/volienih-«. Ma.rsikate- rega slovenskega •iruadenič«i \ idinio v Pavlu, ker ga tirajo isle rodbiiiske raz- mere v pokhc, do katerega nima veseija. lgra je /animiva po niüjejn in gioboki ysebinii. 2e naslov iina privlacno siro. Zato je pa tudi bid obisk obeli p.redstav v torek, dne 13. in v sredo. dne 14. tm. ' izvanrpdno lep. Vjwizoritev zahtcva , jc cden ali drugi igralee v mimiki in v patosu prctirnval. ni kriv režis;.j-, ker se pri vajah igra nmogokrat drugace kakor pri predstavi. \' ceioti je bib vprizoritev skrbuo priDravijena. Ciledal- ca je zanimala in vezala od zact-tka do Ivonca. (j. Dobovišek je igral vlogo pri- ora, plilvega, a teni boli domišljavega ciiiho\iirka. s potrebnirn dostoianstvom uveljavil prav dobro njegov znacaj in b*l tudi po svoji zunanjosti primeren repre- zentant one »ficclesiac1 mililantis«, ki ne trpi nobenega ugovora ter mrzi vsa'< svobodnejši in globolcejsi dnsevni po- kret m napredek. Brezobzirnost in bre/- srčnost napratn druKacc mrslcčim kut- niinira v logarjevi fragicni snirti. Sliuen po značaju. toda širsega obzorja, Ars!ed tega tudi pretkanejši je p. Simon. Pred- stavljal ga je g. Pfeifer rafinirano in premišljeiK). Poosebil ie ta tip s potreb- niin svetohlinstvom in hinavscino. Nedo- segijiva je bil a njegova maska., izvrstna tudi mitni'ka. Tretji v tej družbi je klerük fr. Erhard, ki je vreden učenec svojih nčiteljev. Igral ga je g. Kokot v splos- nein dobro, njegova zavratnost in s\re- lohlinstvo pa bi morala priti' sc lx)lj do vcljave. Tej trojici na.sproti stojijo sim- patični starec p. Fridolin, p. Mcnard in lderik fr. Pavel, ki je glavui junak cele igre. 7.C po svojem znacaju so ti tipi prt- kupljivi. Njih vloge pa, so bile tudi v «aj- boljših rokah. Toleranca, odkrita beseča in ljubezen do izobrazbe ter vsega iepe- ga je prišla do popolne veljavc. 1*. Fri- dolin, kakor ga je nartn podal g. Perc, je vzbtijal globoko spoštovanic: in vživaf splosne simpatije. Res ocetovsko se je zavzemal za Pavla, ga boclril in tolaÄil ter se konečno veseiil, ko je našel v ujem trdnejši' značaj kakor ie bil san? pred šcstdesetnni leti. (j. F^erc ie v ka- riikternih viogah že opetovano pokazaf svojo veliko spretnost. Naravni nasto»» g. dr. Sajovica v vlogi p. Menarda je bil nad v.se prikitpljiv. Prvič na našeui odru se je odlikoval po sini.patičnein in ra/- loenem glasu, a tudi živalmem igra,,H[ bre* vsakega prctiravania. Pojfodi! je izvanrcdno dobro repre/entunta onega dela diihovništva, katüreinn vceplja gio- bokejša izobrazba ljubezen in toleranco Jo bližniega brez ozira na versko prc- pričanjc." Oinljiva je billa naravnost brat- ska naklonjenost naffam Pavlu. Paves je gkivna oseba v cell igri. Okros njega se sucejo vsi zapletljaji; sam doživlia te- žke duSevne bojc, iz katerih »zide kot zmagova'lec. (i. Gradišnik je «esil svo?o vlogo -sprctno in jrkulko v vehko zado- voljnost občinstva. vsai za svojo osebo pa scrn imel občutek, da .'c bil tuintam nekoliko nenarnven. S tern pa mu nc knisani vclikili zaslug ;:a potek cole igre (j Kresnik je po svoji zunanjosti ter miniem in skromnem luistopu prav Ga- bro ustvaril tip subpriora, g. Cepin pa je bil kot p. Servacij izvrsten po maski in mimiki. Tudi g. Sa'dar kot \\\ Salezii in g. Rojari kot fr. Bruno sta bi!a na mestu. Slednji se bo lahk;> -/ »/eOkratnim ."'<•'- Ž:o.v. o9. » N 0 V A I) Q 3 \ < Strni 1. poin ^c i-zpopolnil. Zakotnikova rod bin* je rrtojstrsko vpletena v eelo iffro in po- vzroca ravno traffičtie zapletlja.ie. 2a- Jvotiiik sam- (&. Reš) je bil naraven, vS po- trebno trdovratnostjo, napram ženi pa zop-et popirsrl.iiv. Zclo mi! j:- ugajal; vitfl sse pri i,'. Resu viden naprsdek. Njejjovo pobožiK) ženo je i^rala #a. dr. Kai an ova iiaravnost srjajno. Odve'c je izsubljafi besed. kako spretno se vživi ga. dr. Ka- 1 a nova v vsako še tako težko vlogo. Istotako i/bornu je bi-la Ldč. Vorbachovs v vJoffi heerke Jerice. Zvonki jdas, na- ra-vne krctnje in miinika tcr primerni iz- govor .iu dela zclo simpatietij. Tudi njen zaročenec mizar Sodnik G>\ DrovenilO k pokazal mnogo talenta za slicne vio- se. Je zopet nova ttioč. ki lahko postanc zelo porabliiva. Sainostaii$ki' logar Bri- ujar (g. Skof) tudi- ni zaostajal za drugi- mi in- je znal v primeniem tonn predociti vso svojo nesreeo. Pridno in eksaktno je sviral rned' pavzam; orkcstcr »Celj- skegü ^odbenega društva < pod vod- stvorn svojega kapelnika %. Huba. tuctf zaeetek je bil obukrat tocrij ob S. uri. __y|j__ Obrtni vestnik. Obrtna razstava v Celjti je v popol- iifin razvoju. Vse de!a, vse se priprav- Ija oü blrzu in daleč. da poseti to velepo- fflcmbmo razstavo, v kateri se bo bliščalo delo našcffa obrtntštvd. Oh tcj priiiki bo- do obLskovaJci zamosli videti r.spene -Qletne obrtniške orRanizacije. katero je prvo pocelo ravno «CeJjsko obrtrio dru- štvo*. V tej razstavii se bo pokaznia žilavost iu samozavest naše^ obrtništva ki se i>e ustraši ne truda, ne str-oskov. da tako pokaže neutrittJIjjvo voljo v dj- sego najvišjega cilia, ki je, da lioče Se i nadalie obdržati d'ober sioves solidnosti in zmožnosti. Klreeni.") se cnkrat vse. se ne pismeiio prijavljene razstavl.blce, — ¦obrtmke \z cele Sloveniie, da v najkra.«- šem času prijavijo svoje prudinete, ki jih nameravak) razstaviti. ker razstava je pripravljena za največje indnstrijalce in naimanjse' obrtnike. od katerih boCe imej vsak svoj dobiček. Je pa pole? do- seffljive.na nspeha tudi doJžnost vsake^a obrtiiika, da se tste udelezi. ker le s teat ¦obrtnrstvo ix>kii-/e. da s seboj morda tadi deco. Dnevfia kroiraika. Javne boluišnice v SIoveni.il Nadalj- nji obstoi javnih bolnišnic. ki so v dr- zavni upravi in podrejene zdravstvenc- mu fxlseku v Ljubljani, je r.esno ogrožen. Pred mesci se je o tern mno^o nisalo. ter se je iavnost upravičeno razburiala- Danes položaj ni boüsi, ampak še mno^o sJnbši. zavodi so vsak dan boh zadolče- u\. Z ozirom na to. d:i diferetiej nieJ dohodki in vzdrzevau'iir.i stroski (iržava ne krijo v zadostnr \ Lsini, je pasivum ^ak dan veeji, ker je sospodarsko- upraviii ustroj z:\vodov na z.^fLseni1 [>od- 'lagi. i^iTied pacientov plaeu.ie od /draw stveiK'sia odseka predpisano oskrbnlno Ha'k sanio prilično ?>{)% in se izmed teh leupisano oskrbnino plačnjočUK stane oskrba vsakefta posamniku zavod vec. ko po predpisu plača. Ako dr&iva «c more ali noče diference pol no kriti. (c povsem naravno, da stoiimo danes tik pred tako O'inejitvno bolnisnic. da ie lista povsi-M)? jednaka zatvoritvi istih. Prc- ostaji! Ie še en izhod, da se da zavodom proste roke, da na bistveno snreimenjeni T)az; ¦/. oskrbnino krijejo i/datke. Javnost v zadnjem trenutku opozarjamo. cUi se zu vprašairije bo 1 nie resno zaninia, doS-:- ler ni že prepozno. Zlati časl za sv^obodo vede in znaiio- . sti se na.ni bltžajo. Za rekt.GTJu Ijttbljanske univerze je bil jzvoijen profesor bogo- slovja. dr. Ales Use.ničmk. zastopnik liaibotj .reakcionarne struje na Slove;*- skern, bil jc kandjdat ljubljauskega ško- ia dr. JeRliea. Oh uboft'a, še kaj vec, ali more še kedo bol.i ponižati tvo- /) cast, ki so jo takolodločno üuvali Jn hrainili profesor.fi ljubljanskc univerze. ki so SlovencL nied njhni mnojjo on*h Sainoslovcncev. ki vMijo največje stra- šilo v eneni cirilskem na.pisu. svojega najnovejsesa poni'zanja pa ne cutijo več. higoslavija nam je da-la univerzo in ze prva lota sino Slov'^jici sairi oskrnniTl n.ieno častito 'ime po možeh, ki pravijo da so iprvi sinovi naroda, smo doprinesli u;;ssoslovenskeinu svetn nov dok.tz, Ka- ko mali in nevredni snio svobode. ki jo *ako srarnotno prodajamo. Ali je v naÄi inladini kaj silc in ]w)tiosa. iill je tndi oira ze prod ana suženjstvu! Ženska moda. \rel.iko snieha in po- zornosti je vzbudflo najnovejsc sveto o- ijorčenje, ki so La dvi^nili zadnjc dni iiekateri klerikalni -^orDčneži >-Preroda« ki so začntili, da te v nevarnosti niorala in dostojnost naroda, ako nosijo Ljuö- Ijančanke menda za :ie vemo koliko cer-r- timetnrv prekratka krila Kako delajo v tern pojiledii naše Celjanke, zares ne venio, dasi ne hoditno zaprtih oči po mestu, ali nosijo prekratka ali rnoraiijo neoporečna dovolj dolffa kriia. o tem bo- do b.rekalr sodbo že bolj poklicani, v Ljubljani so to duhovnikt, ki sicer ciru- ^ega pohujšanja ne vtdijo. Da ie zelotska nestTpnost doseftla svoj viSek, so skli- cali ti varuhi narodove in ženske morale in easti shod v »Union--, ki hi nai bil o vsein tc'm koncnoveljavtio odlocil — ka- kor ciijemo do shoda i>i prišlo, postal jc medtem nepotreben. snj zadeva spaö» mencta itak v kompetenco riajvišjcRa za- ščitnika znanosti in ved'j v Sloveniji — rektorja ljubljanskerske obiasti v Liu- blianj nam sjxjroca: Povodom poroke Nj. Vel. kralia k izšel ukaz, o amnestiji pobeslih vojakov na>e vojske v času od f\ aprila 1920 do S. junija 1922. Te am- nestije so delezni samo oni vo.iaki-dezcr- terji ki se bodo do J. juiija \vt22 sam! vrnili ter iaviii svojljn komandam ali o- blastim. Občmstvro se nn trv onozarja in prii>0TOca, da svoie pobe^le rojakc, znance in sorodnikc v tu- all inozem- stvu na ta ukaz opozori. Iz seje višjega šolskega svcta i2. junlja. V seji vis. sol. sveta. so b?5i imc- Jiovcmi za staine ucitelje a'li ticiteljicc: NadaicMeljeni so jmenovani na bivšem Stajerskem: \- Livoldu Ferdo Kajninger v Dohiji Lendavi Franio Oolob. v Can- kovi Karo! Kočar, v Birčni vasi franjo Orudnik, v Tišini Andrei Telkeš. v Cre- snjovcih Stefan Lutar, na deški osnovni soli v Ptujii Josip Gonip. • v '1 epaniu Sclnian Rozidar, v Zrečah Mravljak Ka- ro'i. v Sp, KuriROti. V'ekoslav Proin. Za ucitelje ozir. nčtteljice so inienovani: v I'ol. Lendavi Gabriela Ažmanova in Ol&a Seeijeva. v Cankovi Mariia Žirno- nova. v Murski Soboti Matilda Prelos- Staničcva. v Beltincih. i;Jvar,i Zorko. v Birčni vasi Ana Grudnikova, v 1'isTni Evgen Antauer, v Ljuconicru Wudler Ma,tei. pri Mali Nedelii .lanko Prolog., na deškt osnovni' soli v Ptuiu: Peček Av- sust. Pra'protnik Edivard. Ma.icen Mirko in Ba'sa Audrej, na dvkiiški osnovni son v Ptujii: Gonip Filomena, Beziak Ana in Segula Ja:nja, na Bregii pri J^tisju fnna Svetl'm, roj. Bosrjančičeva, v Velenju Stopar Vmko. v LoCah !'rauc Solar, v Konjicah Mariia Pleškova. v Vitanju l:li- zabeta Rosker, roj. Miiiinrieva, v Po- dovi Josip Lešnik, v Gio-bokem Avgust Ttwiiinc. pri Sv. Petrn pri Marihoru rr. Krawer, v Oev. Mari.ii ^ Puscavi Aloj- zija Vaucnik, v Žmartneni ob Dreti: Ana Grebeneeva, v Pišecah Liucluiila fioc'n- beckova in Verai Cf>pič, za nčitelja-vo- ; diitelja na Rokovcu Avcsust Cajnko, ?.a , uckeljico rocnrli del v Poljcanal» in Stn- denicah Marija Vrtovskova. J^olski vo- diteli Hermans Josi.]i se na Drosnjo prc- inesti v Podsredo, Mariia Ditlar ua liajclirio. Več oddaj shtžbenih niest sc odloži, kakor ono v I'ramti. Gornjevn (iradn in nadiičiteljice na dekl. osnovni soli v Ptujn. Osta-la inesta. katerih od- daja je bila še na dnevnem reuu. se na novo ray.pisejo, večinorna zaradi po- man.tkanja prosilcev. Na. .iovo sc razpiSc tndi nadučiteljsko rnesto na cieški scWi v celjski oliolici, Nova ureditev pocitnic. Visji solski svet je sklenil počituice do vsch kra.'ih Slovenije enotno nrediti tako. da paoejo vel ike počitnice na juliiin avgust. Za Prehod se sklene na predloir vis. iikd- zomika Gabrseka. da se bo letos uvedlo jnlijske in avgustovc počitni^.e na onili šolah, na katerih so bile »reisnja leta počitnice nieseca jnl. avy'. tia do koncn septembra. V onih kra.iih. kier so se po- čitnice lani nehale od !':¦. do 31. oktobra. Pa bodo letos ¦meseci av^u.Mn in sepi. Meščaiiska sola v /alcu ima vpiso- vanje v I. razred in spreiemne izpite v H. in HI. razred za prihodnje šolsko leto 1922/23 dnc 25. in 26. junija ter dne U. hi 13. septembra tl. vsakokmt od N. do 12. ure dop. v ravnateijski oisarui v pri- tličju na desno. K vpisovanin ie prinesii s seboj krstui list In zac-nie iznricvalo. Državno žensko jičitetiiš^e v rtiari- horu. Vpisovanje v I. letnik in sprcjemn! izpiti se bodo vršili 30. jnni.u 1^22 od 8. ure dalje. S seboj je treba prinesti: krst- ni list, zadnje izpriccvalo, lepopisni zve- zek. nekaj rizb in ročuih del. Druge po- drobnosti na črni deski v 1. nadstr. Ustanovni občni zbor Slovenüebi- s-triške |x>družnice »Slov. nl. dr. v \ jub- '.iani« se vrsi dne 24. jun. tl. ob 8. nri v J^ostilni g. Petra Novak v Siov. Bistrici s sledečim sporedom: 1. Poročilo skli- eatelja. 2. Volitev odbora. 3. Raznoie- rosti. 1 Egiptska vlada ima v Kairu i)ri M- nancneni ministrstvu urad za trgo\ i.io in industrijo. kjer se nahaja poseben oc- tlelek zu katalose in ccnike tvruk. Zbir- ka šteje do sedaj okoli 15.000 katalogov iz vseh di"lov sveta t(.'r slnži kot naibotj- se informaeijsko sredstvo. katero upo- rabljajo trgovski kiogi dnevno. Inien-- vani urad za trgovino in induslrijo po- ziva vse trgovce in iudustn.jalee, naj üi mu yposlali katalo^c in cenike svojih podjetii Naslov urada jc: Bureau of commerce and industry. Cairo, 12. Sha- ria Fahmi. Nova emisi.iska bunka za Avstrijo. Avstrijska vlada se je pok'aiaia v, >:a- stopniki velikih bank siede ustanovitve nove eiuisijskc baoke za Avstrijo. Rot- schild jc i'/javil, da je priuravlien z o naijniLji ceni! Na drobno! ------ Na debeio! Trgoyina HflRLDVSEH Lava pri tolju Diplome ročno delo se dobe v Zvezni tiskami v Celju XfeoVo Hislino so% Kcmfcno Cisto ima vedno v zalogi sisspodatsiia inn podntžnica 1 Ccljn. Istotam se prevzameio baloni od kisove kisline, ter se plačujeio po najviSji 5—1 ceni. 650 manufakturnega in eden vod- ja modneg;a oddeiko samo prvovrstne moči se takoj sprejmeta. Ponudbe z na- vedbo place in natančni po- pis dosedanjega službovanja na pojtat predät il 44 2-1 CCljC* 659 Stran 4. ¦>N OVA D O B A« Štev. >)<¦). II. Bimsija uBinic JadransRB DanRB d. d. v Beogradu. Izvršujoč sklep občnega zbora delničarjev od dne 27. maja 1922. objavlja podpisani upravni svet povišanje delniške glavnice od Din 30,000.000'— na Din 60,000.000*— z izdaio novih "| u Din. 160*— plus 5% obresti od Ljanuarja do 30. junija 1922. (Din. 4"—) od kosa, plačljivo pri podpisu. 2. Z delnicami, ki jih stari delničarji ne bodo optirali, razpolaga upravni svet na ta način, da jih odstopi v prvi vrsti deiničarjem, ki žele nadaljnih delnic preko prvenstvene pravice, a potem tudi nedelničarjem. Cena neoptiranih delnic je doiočena na Din. 190*— plus 5°/0 obresti od l.januarja do 30. junija 1922. (Din. 475) za kos in se mora plačati ob priliki priglasa. Kar bode podpisano in vplačano preko števila neoptiranih delnic, se bode repartiralo, a preostala položena vplačila se bodo vrnila. 3. Delničarji; ki hočejo izvršiti svojo pravico opcije, morajo predložiti svoje stare delnice v svrho prežigosanja v času od 15. do 30. junlja 1922 pri blagajnah : a) JaÖranske banke d. d. v Beogradu ali pri njenih podružnicah v Cavtatu, Celjll, Dubrovnlku, Ercegnovem, Jelsi, KorČull, Kotoru, Kranju, Liubljani, Mariboru, Metkoviču, Sarajevu, Splltu, Šibeniku in Zagrebu. b) Jadranske banke d. d. v Trstu ali pri njenih podružnicah na Dunaju, v Opatijl in Zadru; c) Banke In štedlonlce za Primorje d. d. na Sušaku ali pri njenih podružnicah na Rijeki in v Bakrn ; d) Frank Sakser State Bank, New-York; e) Banco Yugoslavo de Chile, Valparaiso- Antofagasta, Punta-Arenas, Puerto Natales, Porvenfr. Isti zavodi sprejemajo tudi priglase izven opcije. 4. Razlika med nominalno vrednostjo in emisijskim tečajem novih delnic pri pad e po odbitku stroškov emisije rednemu rezervnemu fondu banke. 5. Delničar, ki ne bo v predpisanem roku priglasil prava opcije in izvrši! vplačila, izgubi opcijsko pravico. 6. V svrho zavarovanja III. emisije je osnovan poseben sindikat. Član sindikata more postati po določenih pogojih vsak delničar, ki ima ali zastopa najmani 1000 delnic. Kdor želi pristopiti sindikatu, naj se obrne na Upravo sindikata pri Centralnem uradu Jadranske banke v Ljnbljanl, k]er se lahko pouči o podrobnih pogojih za pristop. V Beogradu, dne 14. junija 1922. DpravDi svet ladranshe banke 1 i v Beograt JflDRflNSKfl BflNKfl Ü. D. V BEOGHäDÜ. Aktiva Čista bilanca. 31. decembra 1921. Paslva Di^arji Dinarji Blaga|na: a) gotovina ......... 22,792.073 62 b) žiro račun pri Narodni banki 6,100.695 I 58 c) kuponi.......... 9.133 i 77 28,901.902 97 Valute ............ 1,838.478 07 Menlce............ . 85,401,267 02 Devize............ 1,201.912 26 Lastni vrednostni papirjl .... 61,243.790 86 Konzorcijalni posü....... 1,591.939 58 Dolžnikl: a) denarni zavodi....... 74,304.156 03 b) ostali dolŽniki.......245,649-896 71 319,954.052 74 Dolžniki za garancije ..... 19,203 889 85 Nepremičnine......... 6,158.290 — Inventar............ j 1 — 525,495.524 35 Dinarji Dinar) i Delniška glavnica...... . 30,000.000 — Redni reiervni fond...... 1 15,000.000 — Vloge: a) na knjižice........ 63.430.998 41 b) na tekočih računih.....192.286.007 60 255,717.006 01 Upniki: a) reeskompt pri Narodni banki . 2,000.000 — b) ostali upniki........194.805.937 01 196,805.937 01 Garancije........... 19,203.889 85 Prehodne postavke....... 4,245.705 34 Čisti dobiček leta 1921..... 4,522 988 14 j 525.495.524 35 Predsednik upravnega sveta: Pranjo Dubokovfč I. r. Ravnatelj: Č. Kamenarovič 1. r. clan upravnega sveta. V BEOGRADU, dne 31. decembra 1921. Primeriali s knjigami ter našli v redu: NADZORSTVENI SVET; anko Jovan 1. r. Gustav Ph*c 1. r. Dr. Otokar Rybar 1. r. Za knjigovodstvo: Prokurist J. Skojlč 1. r. PoofcJzSčenec A. PeČar .'. r.